Na podlagi 41. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list
RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17 in 6/18 – ZIO-1) in 40. člena
ter prvega odstavka 75. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju
(Uradni list RS, št. 79/06 in 68/17) ministrica za izobraževanje, znanost
in šport izdaja
PRAVILNIK
o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja
dijakov, ki se izobražujejo po javno veljavnih izobraževalnih programih za
pridobitev srednješolske izobrazbe.
2. člen
(opredelitev izrazov)
Izraza, uporabljena v tem pravilniku, imata naslednji pomen:
-
redni dijak je dijak, ki se redno izobražuje v javno veljavnih izobraževalnih
programih srednjega splošnega izobraževanja, srednjega strokovnega in
tehniškega izobraževanja ter nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja,
-
izredni dijak je dijak, ki se izobražuje v izrednem izobraževanju po
zakonu, ki ureja poklicno in strokovno izobraževanje oziroma odrasli, ki se
izobražuje po zakonu, ki ureja gimnazijsko izobraževanje.
3. člen
(predmet ocenjevanja znanja)
(1) V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo
znanje pri predmetu in interdisciplinarnem tematskem sklopu (v nadaljnjem
besedilu: ITS).
(2) V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje
dijakovo znanje pri programskih enotah:
-
splošno izobraževalnih predmetih,
-
strokovnem modulu in modulu odprtega kurikula (v nadaljnjem besedilu:
strokovni modul).
(3) Skladno z izobraževalnim programom se naslednje
obveznosti dijaka ne ocenjujejo, vendar so obvezen pogoj za dokončanje
izobraževanja:
-
v gimnazijskem izobraževanju obvezne izbirne vsebine,
-
v poklicnem in strokovnem izobraževanju praktično usposabljanje z delom
pri delodajalcu in interesne dejavnosti.
4. člen
(javnost ocenjevanja znanja)
(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako,
da dijake ob začetku izvajanja predmeta, ITS oziroma strokovnega modula na
začetku šolskega leta seznani z:
1.
učnimi cilji,
2.
obsegom učne vsebine,
3.
oblikami in načini ocenjevanja znanja,
4.
merili za ocenjevanje znanja,
5.
dovoljenimi pripomočki in
6.
z roki za pisno ocenjevanje znanja.
(2) Na pisnem izdelku je navedeno število točk
(v nadaljnjem besedilu: točkovnik) za posamezno nalogo in meje za ocene.
(3) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri
predmetu, ITS oziroma strokovnem modulu javno pri pouku v oddelku oziroma
skupini. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na drug javno dostopen
način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.
(4) Izredni dijak se ob začetku izobraževanja v šolskem letu
seznani najmanj z obsegom učne vsebine, načinom in roki ocenjevanja znanja ter
obveščanja o rezultatih.
5. člen
(preverjanje znanja)
(1) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje
učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja.
(2) Za izrednega dijaka se lahko organizira poskusno
opravljanje izpitov, s čimer se mu omogoči, da preveri in spozna najmanj obseg
in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.
6. člen
(dijaki s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi
potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi in individualiziranim programom.
II. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA
7. člen
(ocenjevanje znanja)
(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje
učitelj oziroma učitelji, ki predmet oziroma strokovni modul poučujejo.
Ravnatelj šole, direktor ali vodja izobraževalne organizacije za izredno
izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov
imenuje za ocenjevanje znanja drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za
poučevanje tega predmeta oziroma strokovnega modula.
(2) Znanje dijaka v vajeniški obliki izobraževanja
ocenjujeta učitelj oziroma učitelji strokovnega modula in mentor oziroma
mentorji pri delodajalcu.
(3) Znanje dijaka pri ITS ocenjuje skupina učiteljev, ki
izvaja ITS.
8. člen
(izpolnjevanje drugih obveznosti, določenih z izobraževalnim
programom)
(1) Izpolnjevanje drugih obveznosti dijaka po
izobraževalnem programu (obvezne izbirne vsebine in interesne dejavnosti) ugotavlja
razrednik.
(2) Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem
usposabljanju z delom pri delodajalcu v skladu z učno pogodbo ugotavlja
razrednik, lahko pa tudi organizator praktičnega usposabljanja z delom.
(3) Izpolnjevanje obveznosti iz prvega in drugega odstavka
tega člena za izrednega dijaka poleg razrednika lahko ugotavlja tudi odgovorna
oseba za izobraževanje izrednih dijakov (v nadaljnjem besedilu: razrednik).
9. člen
(minimalni standard znanja)
(1) Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo
znanja, spretnosti ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma
za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu oziroma strokovnem
modulu.
(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma
strokovnem modulu ni določen v učnem načrtu oziroma katalogu znanj, ga z
načrtom ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv oziroma učitelj.
10. člen
(merila in načini ocenjevanja znanja)
(1) Strokovni aktiv na začetku šolskega leta uskladi
merila ocenjevanja znanja, za ITS pa skupina učiteljev, ki ga izvaja.
(2) Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma strokovni modul
se določijo na podlagi učnega načrta oziroma kataloga znanja. Če oblike in
načini ocenjevanja znanja v učnem načrtu oziroma katalogu znanja niso določeni,
jih z načrtom ocenjevanja znanja določi učitelj oziroma strokovni aktiv oziroma
skupina učiteljev, ki izvaja ITS.
(3) Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja,
določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih
ciljev lahko ocenjuje tudi z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, izdelki
oziroma storitvami, zagovori, nastopi, mapo dosežkov in podobno.
11. člen
(osebni izobraževalni načrt za izredne dijake)
(1) Za izrednega dijaka se oblikuje osebni izobraževalni
načrt. Pripravi ga razrednik.
(2) Osebni izobraževalni načrt vsebuje najmanj podatke o
predhodno pridobljenem in priznanem formalnem in neformalnem znanju ter
predviden način in časovni potek izobraževanja, opredelitev vsebin, načinov in
rokov preverjanja in ocenjevanja znanja, ki so določeni z učnim načrtom oziroma
katalogom znanja.
III. PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA
12. člen
(šolska pravila ocenjevanja znanja)
(1) Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj:
1.
načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom
oziroma katalogom znanja in načrtom ocenjevanja znanja,
2.
potrebno število ocen pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu
v posameznem ocenjevalnem obdobju,
3.
postopek ocenjevanja znanja dijaka v vajeniški obliki izobraževanja,
4.
priprava izpitnega gradiva, potek in trajanje izpita za ITS,
5.
pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
6.
izpitni red,
7.
ukrepe pri kršitvah ocenjevanja znanja,
8.
pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
9.
druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj
po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru.
13. člen
(načrt ocenjevanja znanja)
(1) Načrt ocenjevanja znanja vsebuje najmanj:
-
minimalni standard znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu,
-
merila in načine ocenjevanja znanja med šolskim letom in pri popravnih
izpitih,
-
roke za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu.
(2) Roke za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma strokovnem
modulu določi strokovni aktiv oziroma programski učiteljski zbor v poklicnem in
strokovnem izobraževanju z načrtom ocenjevanja znanja najpozneje štirinajst dni
po začetku prvega ocenjevalnega obdobja.
(3) Dijake z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj
predmeta oziroma strokovnega modula. Roke za pisno ocenjevanje znanja, določene
z načrtom ocenjevanja znanja, napiše učitelj v dnevnik dela.
14. člen
(druga pravila ocenjevanja znanja)
(1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma
strokovnem modulu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim
načrtom določeno drugače oziroma iz utemeljenih razlogov določi drugače
ravnatelj.
(2) Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na
teden in enega na dan.
(3) Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred
koncem ocenjevalnega obdobja ni dovoljeno.
(4) Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim
odstavkom 15. člena tega pravilnika oziroma ga piše na lastno željo, učitelj ni
dolžan upoštevati pravila iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak
piše pisni izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek.
(5) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z
dijaki, v oddelku, skupini ali individualno.
(6) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj
določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja, kar ne velja za zadnje
ocenjevalno obdobje.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izrednega dijaka
in za izvajanje ITS.
15. člen
(obvezno ponavljanje pisnega izdelka)
(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je
določeno s šolskimi pravili ocenjevanja znanja, se pisanje enkrat ponovi,
vpišeta pa se obe oceni.
(2) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izredne dijake.
IV. OCENE IN UGOTOVITVE
16. člen
(ocene)
(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma
opisnimi ocenami.
(2) Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in
sicer nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).
(3) Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so
pozitivne.
(4) Za izrednega dijaka se upoštevajo le pozitivne ocene. Če
izredni dijak pri ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene, se to
evidentira kot »ni opravil«.
(5) Dijak, ki ponavlja letnik, opravlja vse obveznosti
iz tega letnika, pri čemer se ga ponovno ocenjuje pri vseh predmetih oziroma
strokovnih modulih razen, če zakon določa drugače.
17. člen
(ugotovitve)
(1) Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti
oproščen sodelovanja pri predmetu športna vzgoja, se to v ustrezni
dokumentaciji in ob koncu pouka evidentira z besedo »oproščen (opr)«.
(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki v enem
oziroma več ocenjevalnih obdobjih ni pridobil potrebnega števila ocen,
določenega s šolskimi pravili ocenjevanja, v ustrezni dokumentaciji evidentira
z ugotovitvijo »ni ocenjen (noc)«.
(3) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega,
izda šola dijaku v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih
obveznosti.
(4) Za izrednega dijaka se ne uporabljajo določbe prvega,
drugega in tretjega odstavka tega člena. Za izrednega dijaka se športna vzgoja
ne izvaja in ne ocenjuje. V ustrezni dokumentaciji se to evidentira z besedo
»oproščen«.
(5) Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z
delom pri delodajalcu, interesnih dejavnostih in obveznih izbirnih vsebin,
določenih z izobraževalnim programom, se ugotavlja z »opravil« ali »ni
opravil«.
18. člen
(seznanitev z oceno)
(1) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj
oceni dijakovo znanje neposredno po končanem izpraševanju in oceno vpiše v
redovalnico.
(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov ali
storitev učitelj dijaka oceni in oceno vpiše v redovalnico najpozneje v sedmih
delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz utemeljenih
razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.
(3) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku
vpogled v pisni izdelek.
(4) Učitelj izroči dijaku ocenjene pisne izdelke po
petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V
ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko
prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve
ocene.
(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik
oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti
zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov, pisno zahteva vpogled v
pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.
(6) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo
za izrednega dijaka.
(7) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo
za izvajanje ITS.
19. člen
(določanje končne ocene)
(1) Končno oceno pri predmetu oziroma strokovnem modulu določi
učitelj, ki dijaka pri tem predmetu poučuje oziroma nosilec predmeta, pri
katerem izredni dijak opravi izpit.
(2) Končno oceno pri strokovnem modulu, ki se izvaja pri
delodajalcu v vajeniški obliki izobraževanja, določi nosilec strokovnega modula
na podlagi mnenja mentorja.
(3) Če predmet oziroma strokovni modul oziroma ITS poučujeta
dva ali več učiteljev, ti vnaprej določijo merila za oceno. Končno oceno
določijo skupaj. Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja
potrdi oddelčni učiteljski zbor oziroma programski učiteljski zbor.
20. člen
(splošni uspeh)
(1) Oddelčni učiteljski zbor oziroma programski
učiteljski zbor, potrdi na predlog razrednika splošni uspeh dijaku po tem, ko
ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z izobraževalnim programom.
(2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober
in zadosten.
(3) Dijak doseže:
-
odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z
oceno odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4),
-
prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z
oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3),
-
dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno
dobro (3), pri ostalih pa z oceno zadostno (2),
-
zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z
oceno zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno.
(4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od
meril iz prejšnjih odstavkov, se upošteva dijakovo znanje in napredek,
prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu
ter odnos do izpolnjevanja obveznosti.
Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka
poučuje ali ravnatelja, določi učiteljski zbor oziroma programski učiteljski
zbor.
V. IZPITI
21. člen
(splošno o izpitih)
(1) Dijak lahko opravlja preizkus znanja ali
nadarjenosti s predmetnimi, dopolnilnimi in popravnimi izpiti.
(2) Dijak opravlja dopolnilni, popravni in predmetni
izpit v šoli, v katero je vpisan, preizkus znanja ali nadarjenosti ter
predmetni izpit za vpis v drug izobraževalni program pa v šoli, ki izvaja
izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan.
(3) Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom
pred šolsko izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj med učitelji šole. Šolska
izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana.
Izpraševalec mora biti učitelj predmeta oziroma nosilec strokovnega modula iz
katerega dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana komisije sta praviloma učitelja
predmeta oziroma strokovnega modula iz katerega dijak opravlja izpit.
(4) V vajeniški obliki izobraževanja je lahko član
šolske izpitne komisije tudi mentor, ki je usposabljal dijaka pri delodajalcu.
(5) Izredni dijak lahko opravlja delne in končne izpite
na šoli, v katero je vpisan.
22. člen
(preizkus znanja ali nadarjenosti)
Pri preizkusu znanja ali nadarjenosti se preizkusijo
zmožnosti dijaka oziroma njegova nadarjenost, lahko pa tudi znanje jezikov, če
je to določeno kot posebni pogoj za vpis v izobraževalni program.
23. člen
(predmetni izpit)
(1) Predmetne izpite, izpite strokovnega modula in
izpite ITS opravlja dijak, ki:
-
hitreje napreduje,
-
izboljšuje končno oceno iz predmeta oziroma strokovnega modula,
-
se želi vpisati v drug izobraževalni program, pri čemer se pri
predmetnem izpitu ocenjuje znanje, potrebno za vključitev v drug izobraževalni
program.
(2) Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma
zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov oziroma
strokovnega modula oziroma ITS v posameznem letniku v rokih, določenih s
šolskim koledarjem, in sicer:
-
v predzadnjem letniku izboljšuje ocene iz tega letnika v času od konca
pouka do zaključka tekočega šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji letnik
izobraževanja,
-
v zaključnem letniku izboljšuje ocene iz tega letnika od konca pouka do
začetka opravljanja zaključka izobraževanja.
(3) Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma strokovnega modula
oziroma ITS se upošteva boljša ocena.
24. člen
(dopolnilni izpit)
(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do konca pouka
pri predmetu oziroma strokovnem modulu oziroma ITS v enem oziroma več
ocenjevalnih obdobjih ni pridobil dovolj ocen v skladu s šolskimi pravili
ocenjevanja.
(2) Dopolnilni izpit obsega snov tistega obdobja, v
katerem je bil dijak neocenjen.
(3) Dopolnilni izpit opravlja dijak pred popravnim
izpitom.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izredne
dijake.
25. člen
(popravni izpit)
(1) Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma
strokovnih modulov oziroma ITS, pri katerih ima končno oceno nezadostno.
(2) Kadar pouk predmeta oziroma strokovni modul oziroma ITS
ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit
pred koncem pouka, v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da
je izkoristil spomladanski izpitni rok.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izredne
dijake.
26. člen
(delni in končni izpit v izrednem izobraževanju)
(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje dijakov v
izrednem izobraževanju ocenjuje učitelj izbranega predmeta oziroma strokovnega
modula.
(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko
zaokroženih delih predmeta oziroma strokovnega modula. S končnim izpitom se
ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz predmeta oziroma
strokovnega modula v posameznem programu.
(3) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posameznega
predmeta oziroma strokovnega modula, je s tem opravil obveznosti določenega
predmeta oziroma strokovnega modula.
(4) Tretje in nadaljnje opravljane končnega izpita se
opravlja pred šolsko izpitno komisijo.
27. člen
(omejitve)
(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja
izpit pri največ dveh predmetih. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli
v tem roku opravljati tudi več izpitov.
(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit iz enega
predmeta.
(3) Izredni dijak opravi izpit, ko opravi vse dele
izpita, pri čemer lahko izpit opravlja večkrat, tudi izven rokov, ki so
določeni v šolskem koledarju, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole. O
tem odloči ravnatelj šole.
28. člen
(priprava izpitnega gradiva)
(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za
ocenjevanje znanja (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni
aktiv oziroma učitelj-ocenjevalec, če šola nima strokovnega aktiva.
(2) Vodja strokovnega aktiva ali učitelj-ocenjevalec izroči
izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se
varuje na način, določen s šolskimi pravili ocenjevanja znanja.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za ITS.
29. člen
(potek izpitov)
(1) Ustni izpiti se opravljajo pred šolsko izpitno
komisijo.
(2) Izdelavo izdelka oziroma opravljanje storitve, izpitni
nastop in vaj spremlja mentor, ki za šolsko izpitno komisijo pripravi strokovno
mnenje, na podlagi katerega šolska izpitna komisija oceni dijaka.
(3) Pri ustnem delu izpita izprašuje izpraševalec. Šolska
izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca.
Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne
komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
(4) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov
več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni
listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je
dijak odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.
(5) Na pisno zahtevo izrednega dijaka oziroma na predlog
razrednika ali izpraševalca, se pred šolsko izpitno komisijo opravlja tudi
delni oziroma končni izpit.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za ITS.
30. člen
(trajanje)
(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj
45 in največ 90 minut.
(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena šolska ura).
(3) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom
lahko traja največ šest šolskih ur.
(4) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja
največ 20 minut. Za ustni del izpita ima dijak po dodelitvi vprašanja pravico
do 15-minutne priprave.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za ITS.
VI. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA
31. člen
(kršitve)
(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih
oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti pri uporabi ali posedovanju
nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih
pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali predlaga
ustrezen ukrep.
(2) Izrednemu dijaku v primeru kršitev iz prejšnjega odstavka
učitelj prekine izpit. Dijaka v tem primeru ne oceni in v ustrezno
dokumentacijo evidentira »ni opravil«.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
32. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o
ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/10), ki pa se
uporablja do začetka uporabe tega pravilnika.
33. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2018.
Št. 0070-23/2018
Ljubljana, dne 17. aprila 2018
EVA 2018-3330-0023
dr. Maja Makovec Brenčič
l.r.
Ministrica
za izobraževanje, znanost in šport