Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru obsega:

-        Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 48/18 z dne 13. 7. 2018),

-        Popravek Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 51/18 z dne 20. 7. 2018),

-        Pravilnik o spremembi Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 35/19 z dne 31. 5. 2019).

PRAVILNIK

o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik ureja način evidentiranja meje parcel in podatkov o zemljiškokatastrskih točkah ter način grafičnega prikazovanja mej parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo ter natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk.

(2) Ta pravilnik določa tudi vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, elaborata ureditve meje, elaborata nove izmere, elaborata parcelacije, elaborata pogodbene komasacije, elaborata izravnave dela meje, elaborata lokacijske izboljšave, elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in elaborata spremembe bonitete zemljišča ter obvezno vsebino tehničnega poročila označitve meje v naravi.

(3) Ta pravilnik ureja določitev predlagane meje parcele, podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave, označitev meje v naravi in način označitve meje parcele na oziroma ob državni meji.

(4) Ta pravilnik določa tudi podrobnejše podatke, ki se o dejanskih rabah zemljišč vodijo v zemljiškem katastru, način vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč, pravila grafičnih presekov dejanskih rab zemljišč s parcelami, način izračuna deležev dejanskih rab zemljišč po parcelah, mejne vrednosti razlike površin, način izkazovanja podatkov o dejanskih rabah zemljišč ter pravila vzdrževanja podatkov o mejah občin z mejami parcel.

2. člen

(smiselna uporaba)

Določbe tega pravilnika, ki urejajo mejo parcele, se smiselno uporabljajo tudi za del meje parcele.

II. EVIDENTIRANJE MEJE PARCELE IN ZEMLJIŠČA POD STAVBO

1. Splošno

3. člen

(evidentiranje meje parcele in zemljišča pod stavbo)

(1) Spremenjena ali nova meja parcele in spremenjeno ali novo zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentirata tako, da se vpišejo nove zemljiškokatastrske točke in njihove medsebojne povezave ali se spremenijo ali ukinejo obstoječe zemljiškokatastrske točke ter njihove medsebojne povezave.

(2) Zemljiškokatastrska točka se lahko ukine, če se z izvedbo spremembe iz prejšnjega odstavka zmanjša število lomnih točk. Nova zemljiškokatastrska točka se določi, če se z izvedbo spremembe iz prejšnjega odstavka poveča število lomnih točk.

(3) Meje parcele in zemljišče pod stavbo se evidentirajo v zemljiškem katastru, če je površina parcele ali zemljišča pod stavbo na parceli večja od 1 m².

2. Evidentiranje podatkov o zemljiškokatastrskih točkah

4. člen

(zemljiškokatastrska točka)

(1) Za zemljiškokatastrsko točko se v zemljiškem katastru vodijo naslednji podatki:

1.      številka zemljiškokatastrske točke,

2.      koordinate zemljiškokatastrske točke,

3.      natančnost koordinate zemljiškokatastrske točke,

4.      metoda določitve koordinate zemljiškokatastrske točke,

5.      model transformacije,

6.      način označitve zemljiškokatastrske točke v naravi,

7.      status zemljiškokatastrske točke,

8.      številka postopka in

9.      datum spremembe.

(2) Kot zemljiškokatastrske točke se v zemljiškem katastru vodijo tudi točke meje občin.

5. člen

(številka zemljiškokatastrske točke)

(1) Številka zemljiškokatastrske točke je sestavljena iz šifre katastrske občine in zaporedne številke v okviru katastrske občine.

(2) Zemljiškokatastrske točke na meji katastrskih občin se oštevilčijo v vsaki katastrski občini posebej.

(3) Številka ukinjene zemljiškokatastrske točke se ne sme ponovno uporabiti, spremenjena zemljiškokatastrska točka pa ohrani številko.

6. člen

(koordinate zemljiškokatastrske točke)

(1) Za zemljiškokatastrsko točko se vodijo horizontalne koordinate in višinske koordinate.

(2) Horizontalne koordinate zemljiškokatastrske točke so določene z meritvami, s transformacijo ali z lokacijsko izboljšavo v državnem koordinatnem sistemu.

(3) Višinska koordinata zemljiškokatastrske točke je višina, ki se določi z meritvami, če metoda izmere to omogoča, ali se izračuna na podlagi digitalnega modela višin.

(4) Koordinate zemljiškokatastrskih točk se vodijo v metrih in se zaokrožijo na dve decimalni mesti.

(5) Za prikaz mej parcel in zemljišč pod stavbo v zemljiškokatastrskem prikazu se za zemljiškokatastrske točke vodijo grafične koordinate.

7. člen

(natančnost koordinate zemljiškokatastrske točke)

(1) Natančnost koordinate zemljiškokatastrske točke je določena kot daljša polos standardne elipse zaupanja v koordinate točke. Natančnost koordinate zemljiškokatastrske točke se evidentira na podlagi šifranta, ki ga objavi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) na svojih spletnih straneh.

(2) Grafične koordinate nimajo določene natančnosti.

8. člen

(metoda določitve koordinate zemljiškokatastrske točke, model transformacije, način označitve zemljiškokatastrske točke v naravi in status zemljiškokatastrske točke)

(1) Metoda določitve koordinate zemljiškokatastrske točke je podatek o vrsti geodetske izmere ali o drugem načinu, s katerim so bile določene koordinate zemljiškokatastrskih točk.

(2) Model transformacije je verzija modelov za transformacijo iz koordinatnega sistema D48/GK v koordinatni sistem D96/TM, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo državni geodetski referenčni sistem, in objavljenih na spletnih straneh geodetske uprave, ali poseben model s parametri transformacije, določenimi za posamezen primer.

(3) Način označitve zemljiškokatastrske točke v naravi je vrsta znamenja, s katerim je označena točka v naravi.

(4) Status zemljiškokatastrske točke je podatek o vrsti upravnega, sodnega ali tehničnega postopka, v katerem je bila zemljiškokatastrska točka določena ali spremenjena.

(5) Metoda določitve koordinate zemljiškokatastrske točke, model transformacije, način označitve zemljiškokatastrske točke v naravi in status zemljiškokatastrske točke se evidentirajo na podlagi šifrantov, ki jih objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh.

9. člen

(številka postopka in datum spremembe)

(1) Številka postopka je številka dokumentacije postopka, v katerem je zemljiškokatastrska točka določena ali se je spremenila ali ukinila.

(2) Datum spremembe je datum vpisa nove, spremenjene oziroma ukinjene zemljiškokatastrske točke v zemljiški kataster.

3. Grafični prikaz mej parcel in zemljišč pod stavbo

10. člen

(grafični prikaz parcel in zemljišč pod stavbo)

(1) Meje parcel in zemljišč pod stavbo se grafično prikažejo na podlagi koordinat zemljiškokatastrskih točk in njihovih medsebojnih povezav.

(2) Parcelne številke se na grafičnem prikazu prikažejo za vsako prikazano parcelo. Če je na parceli zemljišče pod stavbo, se za to zemljišče prikažeta parcelna številka in številka stavbe.

(3) Parcelne številke in številke stavbe se na grafičnem prikazu prikažejo brez šifre katastrske občine, grafični prikaz pa mora vsebovati informacijo o območju katastrske občine.

11. člen

(zemljiškokatastrski načrt)

V zemljiškokatastrskem načrtu se prikažejo meje parcel in meje zemljišč pod stavbo, ki imajo določene koordinate zemljiškokatastrskih točk.

12. člen

(zemljiškokatastrski prikaz)

(1) V zemljiškokatastrskem prikazu se prikažejo meje parcel in zemljišča pod stavbo z grafičnimi koordinatami zemljiškokatastrskih točk.

(2) Zaradi ohranitve oblike in medsebojne lege parcel in zemljišč pod stavbo se pri spremembah mej parcel in zemljišč pod stavbo grafične koordinate zemljiškokatastrskih točk določijo tako, da se zaris spremenjenih ali novih mej in zemljišč pod stavbo s premikom, vrtenjem ter prilagoditvijo teh mej in zemljišč pod stavbo grafično vklopi v obstoječ zemljiškokatastrski prikaz ter popravi povezave z obstoječimi mejami in zemljišči pod stavbo oziroma se popravijo tudi meje in zemljišča pod stavbo v okolici (v nadaljnjem besedilu: grafični vklop).

(3) Grafični vklop se izvede tako, da na njegovi podlagi evidentirane grafične koordinate zemljiškokatastrskih točk zagotavljajo, da:

-        je število zemljiškokatastrskih točk z grafičnimi koordinatami enako, kot je število zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo parcele ali zemljišče pod stavbo v naravi,

-        meja parcele ali zemljišča pod stavbo nima večjega števila lomov kot v naravi,

-        so stiki mej parcel, stiki mej parcel z zemljišči pod stavbo in stiki zemljišč pod stavbo na pravih mestih glede na medsebojno lego parcel in zemljišč pod stavbo, ter

-        so parcele in zemljišča pod stavbo, prikazana v zemljiškokatastrskem prikazu, podobne oblike kot parcele v naravi.

(4) Meje parcel in zemljišč pod stavbo se lahko v zemljiškokatastrskem prikazu spremenijo z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk, če se ne spremeni medsebojna lega parcel in zemljišč pod stavbo.

III. ELABORATI

13. člen

(sestavine elaborata)

Obvezne sestavine elaboratov iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika, ki se izdelajo za vpis podatkov v zemljiški kataster (v nadaljnjem besedilu: elaborat), so naslednje:

-        naslovna stran elaborata,

-        skica,

-        prikaz sprememb,

-        podatki za evidentiranje sprememb,

-        strokovno poročilo.

14. člen

(naslovna stran elaborata)

(1) Naslovna stran elaborata ima naslednjo vsebino:

-        naziv geodetskega podjetja, ki je izvedlo geodetsko storitev,

-        ime in priimek pooblaščenega geodeta,

-        vrsta elaborata,

-        ime in priimek oziroma firma naročnika geodetske storitve,

-        šifra in naziv katastrske občine ter parcelne številke parcel v postopku,

-        oznaka, pod katero geodetsko podjetje vodi geodetsko storitev,

-        številka rezervacije novih parcelnih številk in novih zemljiškokatastrskih točk,

-        skupno število strani elaborata in

-        datum potrditve elaborata.

(2) Pooblaščeni geodet s podpisom in z žigom na naslovni strani elaborata potrdi, da je elaborat izdelan v skladu s predpisi, standardi in pravili geodetske stroke.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vsebuje naslovna stran elaborata, ki ga izdela geodetska uprava, podatek o vrsti elaborata ter šifro in naziv katastrske občine ter parcelne številke parcel v postopku. Uslužbenec, ki ga pooblasti predstojnik geodetske uprave, s podpisom na naslovni strani elaborata potrdi, da je elaborat izdelan v skladu s predpisi, standardi in pravili geodetske stroke.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena vsebuje naslovna stran elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave podatek o vrsti elaborata, šifri in nazivu katastrske občine, parcelne številke parcel v postopku, številko rezervacije novih parcelnih številk in novih zemljiškokatastrskih točk, skupno število strani elaborata ter ime, priimek in podpis sodnega izvedenca geodetske stroke z navedbo datuma dokončanja elaborata.

(5) Naslovna stran elaborata spremembe bonitete zemljišča vsebuje poleg vsebin iz prvega odstavka tega člena tudi ime in priimek ter številko pooblastila kmetijskega oziroma gozdarskega strokovnjaka, ki je izvedel strokovna dela za izdelavo elaborata.

15. člen

(skica)

(1) Skica je položajno usklajen prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju in podatkov zemljiškega katastra ter katastra stavb v času izvedbe postopka za izdelavo elaborata.

(2) Skica vsebuje naslednje podatke o:

-        mejah parcel in zemljišč pod stavbo,

-        parcelnih številkah,

-        zemljiškokatastrskih točkah in drugih točkah, uporabljenih pri izmeri,

-        mejnikih,

-        izmerjenih razdaljah med zemljiškokatastrskimi točkami ter izmerjenih razdaljah med zemljiškokatastrskimi točkami in drugimi točkami, uporabljenimi pri izmeri, v naravi,

-        lastnikih (ime in priimek oziroma firma),

-        topografski vsebini,

-        številkah stavb in

-        geodetskih točkah.

(3) Skica ima tudi opis skice, ki vsebuje naslednje:

-        šifro in ime katastrske občine,

-        približno merilo skice,

-        datum prikazanega stanja in

-        pomen uporabljenih simbolov in dodatnih barv.

(4) V skici elaborata ureditve meje se prikažejo tudi pokazane meje in razdalje med pokazanimi mejami in predlagano mejo, pri čemer se označi, kdo je pokazal posamezno pokazano mejo.

(5) V skici elaborata parcelacije se navede tudi številka prostorskega akta, če se parcelacija izvaja na podlagi tega akta.

16. člen

(prikaz sprememb)

V prikazu sprememb se prikažejo podatki, ki so evidentirani v zemljiškem katastru, in spremembe, predlagane v elaboratu.

Spremembe meje parcele, zemljišča pod stavbo in območja bonitete zemljišč se prikažejo grafično, spremembe drugih podatkov pa opisno.

17. člen

(podatki za evidentiranje sprememb)

Podatki za evidentiranje sprememb so podatki o elaboratu, parcelah, zemljiščih pod stavbo, zemljiškokatastrskih točkah, urejenih mejah oziroma o območjih bonitet zemljišč.

18. člen

(strokovno poročilo)

Strokovno poročilo vsebuje:

-        podatke o določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk,

-        izračun površine,

-        uporabljene podatke in

-        analizo natančnosti koordinat zemljiškokatastrskih točk.

19. člen

(podatki o določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk)

(1) Če se spremenijo ali na novo določijo koordinate zemljiškokatastrskih točk, vsebuje strokovno poročilo iz prejšnjega člena podatke o določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki omogočajo ponovno izvedbo in sledljivost postopka ter preveritev izvedenih opazovanj, izračunov in predlaganih sprememb koordinat.

(2) Podatki o določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk so:

-        podatki izmere, kontrolnih merjenj in izračun koordinat, če se koordinate določijo z meritvami,

-        podatki o transformaciji, če se koordinate določijo s transformacijo,

-        opis postopka lokacijske izboljšave z navedbo metode določitve koordinat zemljiškokatastrskih točk, če se koordinate določijo z lokacijsko izboljšavo,

-        spremenjeni podatki o zemljiškokatastrski točki iz 4. člena tega pravilnika in

-        seznam zemljiškokatastrskih točk s podatki iz 4. člena tega pravilnika.

20. člen

(izračun površine)

(1) Če se določi ali spremeni površina parcele oziroma zemljišča pod stavbo, vsebuje strokovno poročilo iz 18. člena tega pravilnika tudi izračun površin. Če se določi površina parcele oziroma zemljišča pod stavbo, izračun površine vsebuje podatke o načinu izračuna površin in seznam zemljiškokatastrskih točk, ki so bile uporabljene za izračun površin. Če se spremeni površina parcele oziroma zemljišča pod stavbo, pa izračun površine vsebuje tudi podatke o površinah pred spremembo.

(2) Površina parcele se izračuna, če se uredi ali spremeni meja parcele ali če izračun površine zahteva lastnik parcele v okviru izvedbe geodetske storitve.

(3) Površina zemljišča pod stavbo se izračuna, če se določi ali spremeni zemljišče pod stavbo.

(4) Površina parcele ali zemljišča pod stavbo se izračuna iz koordinat zemljiškokatastrskih točk. Če imajo zemljiškokatastrske točke določene samo grafične koordinate, se pred izračunom površine izvede lokacijska izboljšava.

21. člen

(uporabljeni podatki)

(1) Strokovno poročilo vsebuje navedbo podatkov, ki so bili uporabljeni v postopkih za izdelavo elaborata, utemeljitev uporabe navedenih podatkov in posebej navedbo razlogov, kadar niso bili uporabljeni zadnji vpisani in drugi razpoložljivi podatki.

(2) V strokovnem poročilu elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave in elaborata parcelacije se uporabljeni podatki ne navedejo.

22. člen

(analiza natančnosti koordinat zemljiškokatastrskih točk)

(1) Strokovno poročilo elaborata parcelacije in elaborata za vpis zemljišča pod stavbo vsebuje analizo natančnosti koordinat zemljiškokatastrskih točk.

(2) Analiza natančnosti koordinat zemljiškokatastrskih točk dokazuje, da spremenjena ali nova meja oziroma spremenjeno ali novo zemljišče pod stavbo ne posega v sosednjo parcelo.

(3) Če na podlagi vpisanih podatkov o natančnosti zemljiškokatastrskih točk ni mogoče dokazati izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka, mora biti to utemeljeno z dodatnimi meritvami, lokacijsko izboljšavo ali ureditvijo meje.

23. člen

(druge sestavine elaboratov)

Poleg obveznih sestavin elaborata iz 13. člena tega pravilnika so sestavine posameznih elaboratov naslednje:

-        sestavine elaborata ureditve meje so tudi dokazila, da so bile stranke, ki se postopka izdelave elaborata ureditve meje niso udeležile, pravilno vabljene,

-        sestavina elaborata ureditve meje in elaborata nove izmere je tudi zapisnik mejne obravnave,

-        sestavina elaborata izravnave dela meje so tudi izjave lastnikov o soglasju k izravnanem delu meje,

-        sestavina elaborata spremembe bonitete zemljišča so tudi podatki o ugotovljenih lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov ter izračun bonitete zemljišča.

24. člen

(oblika elaborata in posredovanje podatkov)

(1) Naslovna stran elaborata, skica, prikaz sprememb, strokovno poročilo in druge sestavine elaboratov iz prejšnjega člena se izdelajo na papirju in v digitalni obliki. Podatki za evidentiranje sprememb se izdelajo samo v digitalni obliki.

(2) Elaborat v papirni obliki se izdela v formatu A4. Vse strani elaborata se oštevilčijo.

(3) Obsežnejši elaborat je lahko sestavljen iz več fizično ločenih delov, pri čemer se vsak ločeni del elaborata označi tako, da je nedvoumno jasna pripadnost elaboratu.

(4) Če se za parcelo hkrati izvede več geodetskih storitev, se lahko izdela skupen elaborat. Na naslovni strani skupnega elaborata se navedejo vse izvedene geodetske storitve, v skupnem elaboratu pa se nahaja zbir sestavin elaboratov posameznih geodetskih storitev tako, da je vsaka sestavina v skupnem elaboratu le enkrat.

(5) Če se izvaja geodetska storitev na meji katastrske občine, morajo biti podatki za evidentiranje sprememb izdelani ločeno za sosednjo katastrsko občino.

(6) Podatke v digitalni obliki iz prvega odstavka tega člena geodetsko podjetje pošlje geodetski upravi po elektronski poti. Geodetsko podjetje mora zagotoviti, da so podatki v digitalni obliki in elaborat na papirju geodetski upravi predloženi najpozneje tisti dan, ko je vložena zahteva za uvedbo postopka evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru.

(7) Če geodetska uprava na dan, ko je vložena zahteva za uvedbo postopka evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru, ne prejme podatkov v digitalni obliki in elaborata na papirju, pošlje geodetskemu podjetju poziv, da v določenem roku predloži te podatke. Če geodetsko podjetje v določenem roku podatkov v digitalni obliki in elaborata na papirju ne predloži, geodetska uprava pošlje vlagatelju zahteve za uvedbo postopka evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru poziv, da v določenem roku predloži te podatke.

25. člen

(oblika sestavin elaboratov in izmenjevalni formati)

(1) Obliko sestavin elaboratov, primere sestavin in izmenjevalne formate podatkov za evidentiranje sprememb objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh.

(2) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka se začnejo uporabljati v roku, ki je določen v objavi sprememb, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave na spletnih straneh geodetske uprave.

IV. DOLOČITEV PREDLAGANE MEJE

26. člen

(način določitve predlagane meje)

(1) Za določitev predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra in za ugotovitev, ali se pokazana meja razlikuje od podatkov zemljiškega katastra, pooblaščeni geodet uporabi podatke zemljiškega katastra in podatke iz zbirke listin.

(2) Če so koordinate zemljiškokatastrskih točk določene z večjo natančnostjo od 20 cm, se lahko uporabijo zadnje vpisani podatki iz zemljiškega katastra.

(3) Če koordinate zemljiškokatastrskih točk niso določene z natančnostjo iz prejšnjega odstavka ali če obstajajo samo grafične koordinate zemljiškokatastrskih točk, mora pooblaščeni geodet pred uporabo teh koordinat oceniti zanesljivost in natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk na podlagi meritev pred izvedbo mejne obravnave, s primerjavo in analizo podatkov iz zbirke listin.

(4) Znotraj območja, ki v širini evidentirane natančnosti iz drugega odstavka tega člena oziroma ocenjene natančnosti iz prejšnjega odstavka poteka na vsaki strani meje, se pri določitvi predlagane meje upošteva mejo dejanskega uživanja oziroma potek meje po grajenih ali naravnih objektih.

V. NATANČNEJŠE DOLOČANJE KOORDINAT ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH TOČK

27. člen

(natančnejše določanje urejene meje ali natančnejše določanje koordinat zemljiškokatastrskih točk urejene meje)

(1) Potek urejene meje se lahko določi natančneje oziroma se lahko natančneje določijo koordinate zemljiškokatastrskih točk urejene meje, če se potek urejene meje spremeni znotraj območja, ki v širini evidentirane natančnosti koordinat zemljiškokatastrskih točk poteka na vsaki strani urejene meje.

(2) O natančnejšem določanju urejene meje oziroma natančnejši določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk urejene meje morata soglašati lastnika sosednjih parcel. Soglasje morata lastnika dati pisno ali ustno na zapisnik.

(3) O natančnejšem določanju urejene meje oziroma natančnejši določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk urejene meje se v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje izdela elaborat ureditve meje, pri čemer je namesto zapisnika mejne obravnave njegova sestavina soglasje lastnikov iz prejšnjega odstavka.

VI. ZAPISNIK MEJNE OBRAVNAVE IN IZJAVA O SOGLASJU

28. člen

(vodenje zapisnika mejne obravnave)

(1) Pooblaščeni geodet, ki vodi mejno obravnavo, zapisnik mejne obravnave piše sam ali ga po njegovih navodilih piše druga oseba.

(2) Pred začetkom mejne obravnave se lahko pripravi okvirni del zapisnika mejne obravnave, ki vsebuje:

-        navedbo parcelne številke parcele, za katero se bo urejala meja, ter ime in šifro katastrske občine,

-        navedbo kraja in časa začetka izvedbe mejne obravnave,

-        navedbo imena in priimka pooblaščenega geodeta, ki vodi mejno obravnavo,

-        navedbo oseb, vabljenih na mejno obravnavo. Če je vabljena fizična oseba, se navede ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in leto rojstva, za pravne osebe pa ime oziroma firmo in naslov sedeža. Za vsakega vabljenega se navede tudi parcelno številko parcele, katere lastnik je. Če vabljena oseba ni lastnik parcele, ki se ureja, ali lastnik sosednje parcele, mora biti naveden razlog vabila (npr. hipotekarni upnik).

(3) Na začetku mejne obravnave se ugotovi, katere vabljene osebe so prisotne. Če so na mejni obravnavi poleg vabljenih oseb prisotne druge osebe, ki so lahko stranke v mejni obravnavi v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, se zanje v zapisniku mejne obravnave navede podatke iz četrte alineje prejšnjega odstavka.

(4) Zapisnik mejne obravnave vsebuje natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Zapisnik mejne obravnave se vodi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora biti navedeno zlasti, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. Iz zapisnika mejne obravnave mora biti nedvoumno razvidno, na katero predlagano mejo ali njen del oziroma pokazano mejo ali njen del se nanaša soglasje oziroma druge izjave udeležencev. Meja se v zapisniku mejne obravnave navede s parcelno številko, ki jo meja določa, del meje pa s parcelno številko sosednjih parcel ali z eno ali več skic meje ali dela meje parcele.

(5) Pooblaščeni geodet na mejni obravnavi posebej opozori in v zapisniku mejne obravnave navede:

-        katere pokazane meje se razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, z navedbo dejanskih in dopustnih odstopanj za vsako lomno točko na tej meji,

-        da je udeležence na mejni obravnavi, ki so pokazali mejo, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, opozoril, da take meje ni mogoče evidentirati v zemljiškem katastru kot urejene meje,

-        da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo,

-        podatke oziroma dejansko stanje v naravi, na podlagi katerih je določil predlagano mejo, če se dve ali več pokazanih mej ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra.

(6) Če se na mejni obravnavi predložijo dokumenti (npr. stari načrti, skice, fotografije, ugotovitve iz faze priprav na mejno obravnavo), se lahko priložijo zapisniku mejne obravnave ali se v njem natančno navedejo.

(7) Zapisnik mejne obravnave se vodi kronološko. Če se mejna obravnava ne konča isti dan, se v zapisnik mejne obravnave za vsak dan posebej vpišejo dejanja, ki so bila izvedena tega dne, in se to podpiše.

(8) Če se mejna obravnava za isto parcelo izvede z udeleženci ločeno, mora biti to razvidno iz zapisnika mejne obravnave. Iz zapisnika mejne obravnave mora biti razvidno tudi, da je v primeru, ko je nadaljevanje mejne obravnave z drugimi udeleženci vplivalo na predhodna izvedena dejanja, pooblaščeni geodet o tem seznanil udeležence prej izvedenega dela mejne obravnave in ali so ti zahtevali, da se prej izveden del mejne obravnave ponovi.

(9) Preden udeleženec podpiše zapisnik mejne obravnave, se mu ga prebere. Če želi, zapisnik mejne obravnave udeleženec prebere sam. Če je na mejni obravnavi več udeležencev, pooblaščeni geodet lahko prebere udeležencu le tisti del zapisnika, ki se nanaša nanj, če se ta udeleženec s tem strinja.

(10) Če udeleženec želi podpisati le svojo prisotnost na mejni obravnavi, mora biti to v zapisniku mejne obravnave nedvoumno zapisano, navedeno pa mora biti tudi, pri katerih dejanjih je bil prisoten.

(11) Popravki in dopolnitve že podpisanih delov zapisnika mejne obravnave se navedejo na koncu zapisnika mejne obravnave.

29. člen

(vodenje zapisnika mejne obravnave v postopku nove izmere)

(1) V opisu poteka mejne obravnave v postopku nove izmere se v zapisniku mejne obravnave namesto vsebine iz četrtega odstavka prejšnjega člena navede le, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo ali delom meje in kateri udeleženci ne soglašajo s predlagano mejo ali delom meje.

(2) Iz zapisnika mejne obravnave v postopku nove izmere mora biti razvidno, da je pooblaščeni geodet na mejni obravnavi v postopku nove izmere namesto opozoril iz petega odstavka prejšnjega člena udeležence posebej opozoril, da bodo v zemljiškem katastru kot urejene evidentirane samo soglasno urejene meje.

30. člen

(izjava o soglasju k izravnani meji)

(1) Izjavo o soglasju k izravnani meji mora lastnik parcele dati pisno ali ustno na zapisnik.

(2) Izjava o soglasju k izravnani meji vsebuje:

-        navedbo parcelnih številk parcel in zemljiškokatastrskih točk, med katerimi se izravna meja, ter ime in šifro katastrske občine,

-        navedbo lastnikov parcel, med katerima se izravnava meja in

-        podpis soglasja z izravnano mejo lastnikov parcel, med katerimi se izravna meja.

VII. OZNAČITEV MEJE V NARAVI

31. člen

(označitev meje parcele v naravi)

(1) Meja parcele se v naravi označi tako, da se zemljiškokatastrske točke označijo z mejniki.

(2) O označitvi meje parcele se izdela tehnično poročilo o označitvi meje, ki vsebuje podatke o številkah zemljiškokatastrskih točk, vrsti označitve, uporabljenih podatkih ter obveščenih in prisotnih lastnikih parcel.

(3) Če je pri označitvi meje parcele ugotovljeno, da v naravi že obstajajo mejniki, vendar niso postavljeni na pravem mestu, se o tem obvesti lastnike parcel in se jim določi rok, v katerem morajo te mejnike odstraniti. Če lastniki v določenem roku teh mejnikov ne odstranijo, se meje parcele v naravi ne označi.

32. člen

(mejniki)

Vidni del mejnika v naravi je lahko:

-        kvadratne oblike velikosti 10 x 10 cm,

-        okrogle oblike s premerom najmanj 2 cm in največ 10 cm,

-        križ velikosti 5 x 5 cm, vklesan v naravni kamen ali v grajen objekt, ali druga nazorna označba, ki nedvoumno označuje položaj zemljiškokatastrske točke v naravi.

33. člen

(dodatni mejniki in posredna označitev meje)

(1) Meja parcele se v naravi lahko označi z dodatnimi mejniki, ki morajo biti postavljeni tako, da ne spremenijo poteka urejene meje parcele. Za dodatni mejnik se v zemljiškem katastru določi zemljiškokatastrska točka. Za postavitev dodatnega mejnika se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega pravilnika.

(2) Če mejnika zaradi fizičnih ovir ni mogoče ali zaradi pravnih ovir ni dovoljeno postaviti v naravi, se meja parcele lahko označi posredno. Posredna označba mora nedvoumno označevati položaj zemljiškokatastrske točke. Za posredno označbo se ne sme uporabiti mejnika iz prejšnjega člena.

(3) Posredna označitev meje se izvede na parceli lastnika, ki zahteva posredno označitev meje, ali na sosednji parceli, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.

(4) Če ratificirana mednarodna pogodba prepoveduje postavljanje mejnikov na oziroma ob državni meji, se del meje parcele, ki poteka po državni meji, lahko označi s posredno označbo, del meje parcele, ki se državne meje dotika, pa se lahko označi s posredno označbo ali z dodatnim mejnikom.

VIII. DEJANSKA RABA ZEMLJIŠČ

34. člen

(podatki skupnega sloja dejanske rabe zemljišč)

(1) V skupnem sloju dejanskih rab zemljišč se vodijo poligoni dejanske rabe zemljišč in podatki o poligonih podrobnejših dejanskih rab zemljišč, ki jih določi upravljavec evidence dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca).

(2) O poligonih dejanske rabe zemljišč iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: poligon) se vodijo naslednji podatki:

-        številka poligona, določena v skladu s predpisom, ki določa vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru,

-        številka poligona in ena ali več šifer podrobnejše dejanske rabe zemljišč, ki jih je za poligon določil upravljavec matične evidence,

-        ena ali več šifer dejanske rabe zemljišč, v katero je geodetska uprava v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru, razvrstila podrobnejše dejanske rabe zemljišč iz matične evidence (v nadaljnjem besedilu: dejanska raba zemljišč zemljiškega katastra),

-        koordinate točk, ki določajo poligon,

-        lokacijska natančnost in

-        datum dejanske rabe.

(3) Območja, na katerih se poligoni različnih vrst dejanske rabe zemljišč prekrivajo (v nadaljnjem besedilu: hkratna dejanska raba zemljišč), so v skupnem sloju dejanskih rab samostojni poligoni s šiframi dejanskih rab poligonov, ki se prekrivajo.

(4) Koordinate točk, ki določajo poligon, se vodijo v državnem koordinatnem sistemu na dve decimalni mesti. Če poligon poteka po zemljiškokatastrskih točkah, morajo biti koordinate poligona enake kot so koordinate zemljiškokatastrskih točk.

(5) Lokacijska natančnost mej poligona se določi z natančnostjo koordinat točke poligona z najmanjšo natančnostjo. Lokacijska natančnost mej poligona se evidentira s šifro iz 7. člena tega pravilnika.

(6) Datum dejanske rabe je datum, določen v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru.

35. člen

(način vodenja podatkov o poligonih)

Podatki o poligonih se v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč spremenijo, če se spremenijo, izbrišejo ali določijo novi poligoni v matičnih evidencah.

36. člen

(delež površine dejanske rabe zemljišč zemljiškega katastra)

(1) Deleži površin dejanskih rab zemljišč zemljiškega katastra se za parcelo vodijo v kvadratnih metrih.

(2) Deleži površin dejanskih rab zemljišč zemljiškega katastra na parceli se izračunajo, če se spremeni meja parcele ali če se spremeni poligon.

(3) Deleži površin dejanskih rab zemljišč zemljiškega katastra na parceli se izračunajo iz koordinat poligona, določenega z grafičnim presekom poligonov iz prvega odstavka 34. člena tega pravilnika z mejami parcel. Če sta na parceli dva ali več poligonov z enako dejansko rabo zemljišč zemljiškega katastra, se deleži seštejejo. Izračunane površine se izravnajo tako, da je njihova vsota enaka površini parcele.

(4) Če je parcela evidentirana v zemljiškokatastrskem načrtu, se za grafični presek dejanskih rab zemljišč s parcelo uporabijo podatki zemljiškokatastrskega načrta, za parcele, ki niso evidentirane v zemljiškokatastrskem načrtu, pa se uporabijo podatki zemljiškokatastrskega prikaza.

(5) Dejanske rabe zemljišč zemljiškega katastra se vpišejo na parcelo ali se že vpisane dejanske rabe spremenijo, če je površina dejanske rabe, ki še ni vpisana na parceli, večja ali če se že vpisana dejanska raba zemljišč spremeni za več od

(6) Če se zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka površine hkratnih dejanskih rab zemljišč ne vpišejo na parcelo, se prištejejo površini dejanske rabe zemljišč zemljiškega katastra na parceli, če je ta enaka eni od hkratnih dejanskih rab zemljišč. Če sta dve ali več hkratnih dejanskih rab zemljišč enaki dejanskim rabam zemljišč na parceli, se površina hkratne dejanske rabe zemljišč razdeli in se v enakih deležih pripiše vsem enakim dejanskim rabam zemljišč zemljiškega katastra.

(7) Razlika med površino parcele in vsoto površin, določeno v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena, se upošteva pri dejanski rabi zemljišč z največjo površino tako, da sta površini enaki.

37. člen

(izkazovanje podatkov o dejanski rabi zemljišč zemljiškega katastra)

(1) Dejanske rabe zemljišč, določene v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru, se izkazujejo za posamezne vrste dejanskih rab zemljišč in za hkratne dejanske rabe zemljišč.

(2) Posamezne vrste dejanskih rab zemljišč in hkratne dejanske rabe zemljišč se izkazujejo v grafični obliki in v obliki deležev površin dejanskih rab za vsako parcelo posebej.

IX. VZDRŽEVANJE POTEKA MEJ OBČIN Z MEJAMI PARCEL

38. člen

(vzdrževanje poteka mej občin z mejami parcel v zemljiškem katastru)

(1) Potek meje občine po meji parcele se ohrani, če se meja parcele v zemljiškokatastrskem prikazu spremeni zaradi postopka ureditve meje ali lokacijske izboljšave.

(2) Potek meje občine se uskladi s spremenjeno mejo parcele, če se meja parcele v zemljiškokatastrskem prikazu spremeni zaradi postopkov parcelacije, komasacije ali izravnave meje in je razlika med potekom meje občine in spremenjeno mejo parcele znotraj območja, ki v širini 1 m poteka na vsaki strani dosedanje meje občine.

(3) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi v primeru, ko se v registru prostorskih enot evidentirajo spremembe meje občine zaradi ureditve meje med občinami.

(4) Vzdrževanje poteka mej občin z mejami parcel v skladu s tem členom izvede geodetska uprava najmanj enkrat letno.

Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 48/18) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:

»X. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

(urejanje podatkov)

Meje vrst rabe zemljišč, določene v skladu z Zakonom o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86), ki ob uveljavitvi tega pravilnika v zemljiškem katastru niso evidentirane kot meje parcel ali kot zemljišče pod stavbo, se lahko v postopkih spreminjanja podatkov o mejah parcel ali zemljišč pod stavbo brišejo ali evidentirajo kot zemljišče pod stavbo, če je tako dejansko stanje v naravi.

40. člen

(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 8/07 in 26/07), uporablja pa se do 22. novembra 2018.

41. člen

(začetek uporabe)

Ta pravilnik se začne uporabljati 22. novembra 2018, razen VIII. poglavja tega pravilnika, ki se začne uporabljati 1. junija 2019.

42. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 35/19) spreminja 41. člen Pravilnika o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 48/18) tako, da se glasi:

»41. člen

(začetek uporabe)

Ta pravilnik se začne uporabljati 22. novembra 2018, razen VIII. poglavja tega pravilnika, ki se začne uporabljati 1. aprila 2020.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.