Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izvrševanju
probacijskih nalog obsega:
-
Pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog (Uradni list RS, št. 21/18 z
dne 30. 3. 2018),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvrševanju
probacijskih nalog (Uradni list RS, št. 73/20 z dne 20. 5. 2020).
PRAVILNIK
o izvrševanju probacijskih nalog
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja vsebino in način izvrševanja probacijskih
nalog, nadzorstvo nad izvajanjem probacije, obliko in vsebino službene
izkaznice ter poročanje in vodenje dokumentacije.
2. člen
(izvajanje probacijskih in drugih nalog)
(1) Probacijske enote Uprave Republike Slovenije za
probacijo (v nadaljnjem besedilu: probacijska enota) izvršujejo sankcije, ki
jim jih v izvrševanje nalaga zakon, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu:
zakon), izdelujejo poročila v skladu z zakonom in sodelujejo z zavodom za
prestajanje kazni zapora pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim
nadzorstvom (v nadaljnjem besedilu: probacijska naloga).
(2) Probacijske enote tudi organizirajo, vodijo in
nadzorujejo izvrševanje dela v splošno korist po zakonu, ki ureja prekrške.
3. člen
(določitev svetovalca)
(1) Svetovalec, ki ga določi vodja probacijske enote, v
zakonskem roku s pisnim vabilom po pošti pozove osebo, da se na določen dan ob
določeni uri zglasi na probacijski enoti. V pozivu mora biti oseba opozorjena
na posledice neopravičenega izostanka oziroma na to, da mora v tem roku
sporočiti, če se na določen dan ne more zglasiti na probacijski enoti, ter se
dogovoriti za drug datum.
(2) Če se probacijska naloga nanaša na zahtevo državnega
tožilca ali sodišča za pripravo poročila o oceni dejavnikov tveganja za osebo,
lahko svetovalec zaradi priprave poročila pozove osebo, da se na določen dan ob
določeni uri zglasi na probacijski enoti. Če se oseba na poziv svetovalca ne
odzove, niti svojega izostanka iz opravičenih razlogov ne opraviči, svetovalec to
dejstvo navede v poročilu.
(3) Za opravičen izostanek iz prvega in drugega odstavka
tega člena šteje:
-
bolezen ali bolnišnično zdravljenje,
-
dalj časa načrtovana službena obveznost,
-
smrt ožjega družinskega člana.
(4) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka mora
oseba predložiti svetovalcu zdravniško potrdilo o izpolnjevanju pogojev iz te
alineje. V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka mora oseba predložiti
izjavo delodajalca o času, namenu, trajanju in kraju službene obveznosti. Smrt
družinskega člana oseba dokazuje s predložitvijo ustreznega dokazila (kopija smrtovnice,
izpis iz matičnega registra, kopija policijskega zapisnika, kopija zdravniškega
poročila o smrti ipd.).
4. člen
(seznanitev osebe s pravicami in obveznostmi)
(1) Ob prvem srečanju svetovalec preveri identiteto
osebe in ji na primeren način pojasni razlog identifikacije, nato zahteva izročitev
javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Če je oseba
zakrita ali zamaskirana, sme svetovalec zahtevati, da se odkrije, zato da lahko
nedvomno ugotovi njeno identiteto. Če svetovalec dvomi o pristnosti javne
listine, ali če je oseba nima, ali identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti,
sme svetovalec ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke
o identiteti z uporabo drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju
ali na način, ki ga predlaga identificirana oseba, če je varen in razumen. Če
svetovalec ne more ugotoviti identitete osebe, zahteva ugotovitev identitete od
policije.
(2) Po opravljenem preverjanju identitete svetovalec
pojasni osebi, da je za izvrševanje probacijske naloge treba pripraviti osebni
načrt, na podlagi katerega se bo izvrševala probacijska naloga. Osebo seznani,
da ima pravico sodelovati pri pripravi osebnega načrta, biti seznanjena z
vsebino poročila in do varstva osebnih podatkov ter z obveznostjo osebe, da
mora sodelovati pri pripravi osebnega načrta in izpolnjevati vse obveznosti in
navodila, ki ji jih je naložil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge
in tiste, ki so določene z osebnim načrtom. Opozorjena mora biti tudi na
morebitne posledice, če osebnega načrta ne podpiše ali če ne sodeluje pri
njegovem izvajanju. Seznanitev z vsemi pravicami in obveznostmi oseba potrdi s
podpisom »Izjave o seznanitvi z obveznostmi in pravicami osebe«, ki je kot
priloga sestavni del tega pravilnika.
5. člen
(priprava osebnega načrta)
(1) Svetovalec skupaj z osebo pripravi osebni načrt ter
določi rok za izvršitev obveznosti. V osebnem načrtu se določita tudi način in
pogostost osebnih stikov med svetovalcem in osebo.
(2) Osebni načrt vsebuje: osnovne identifikacijske
podatke o osebi (osebno ime, naslov in EMŠO ali datum rojstva), podatke iz
pravnega akta, podatke o morebitni predkaznovanosti, odprte kazenske postopke,
oceno dejavnikov tveganja (izobrazba, zaposlitev, stanovanjske razmere,
materialno stanje, družinske razmere, socialna mreža, morebitne odvisnosti,
odnos do kaznivega dejanja in do žrtve, psihološko oceno, razmišljanje in
vedenje), cilje, ki se jih želi doseči s skupnostno sankcijo, naloge, ki so
osebi naložene in način izvršitve ter časovni okvir izpolnjevanja teh nalog,
poročila narejena ali prejeta med izvrševanjem probacijske naloge ter morebitne
druge obveznosti, ki se jih dogovorita oseba in svetovalec.
(3) Vsebino, način in pogostost stikov med svetovalcem
in osebo se določi glede na vrsto kaznivega dejanja, osebnost osebe, oceno
dejavnikov tveganja, potrebo po intenzivnosti in vrsti pomoči, varstva ali
nadzora, glede na morebitna navodila, dana s strani organa, ki zahteva
izvrševanje probacijske naloge, pri čemer mora biti osebni stik med osebo in
svetovalcem v obliki individualnega razgovora prve štiri mesece od podpisa
osebnega načrta najmanj dvakrat mesečno, kasneje pa vsaj enkrat mesečno.
Svetovalec lahko komunicira z osebo tudi preko telekomunikacijskih sredstev.
Telefonske, elektronske, pisne ali druge neosebne stike prav tako določita v
osebnem načrtu.
(4) Osebni načrt za osebe, ki jim je izvršitev dela v
splošno korist določena kot način izvršitve kazni zapora ali denarne kazni,
vsebuje še izvajalca sankcije, rok in obseg izvedbe dela v splošno korist.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se osebni
načrt za osebe, ki jim je izvršitev dela v splošno korist določena v sporazumu
v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, po zakonu, ki ureja kazenski
postopek ali namesto plačila globe in stroškov postopka po zakonu, ki ureja
prekrške, ali kadar je osebi namesto kazni zapora ali denarne kazni določena
izvršitev dela v splošno korist brez varstvenega nadzora, pripravi na podlagi
razgovora z osebo in njenimi potrebami, vsebuje pa izvajalca sankcije, rok in
obseg izvedbe dela v splošno korist, pogostost ter način stikov med osebo in
svetovalcem, pri čemer mora biti stik z osebo najmanj enkrat mesečno ne glede
na obliko stika.
(6) Svetovalec je dolžan na razumljiv način seznaniti
osebo z osebnim načrtom in s cilji obravnave, kar oseba potrdi s svojim
podpisom. Svetovalec mora osebo seznaniti, da bo v primeru odklonitve podpisa
osebnega načrta obvestil organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge.
(7) Svetovalec nadzira ali oseba izpolnjuje naloge, ki
so ji bile naložene. Če je med izvrševanjem probacijske naloge treba spremeniti
ali dopolniti osebni načrt, svetovalec o tem seznani osebo, ki tako spremenjen
ali dopolnjen osebni načrt podpiše.
(8) Svetovalec zaradi priprave osebnega načrta zbira
podatke o osebi in vodi dokumentacijo, kar se hrani v probacijskem osebnem
spisu (v nadaljnjem besedilu: probacijski spis).
(9) Vsi stiki med svetovalcem in osebo se zabeležijo v
probacijskem spisu.
(10) Svetovalec je dolžan poslati končno poročilo o
izvrševanju probacijske naloge organu, ki zahteva njeno izvrševanje, v roku 15
dni po poteku probacijske naloge oziroma v roku 15 dni od prejetja obvestila
izvajalca sankcije o opravljenem delu v splošno korist.
6. člen
(sodelovanje osebe pri izvrševanju osebnega načrta)
(1) Oseba se mora udeleževati dogovorjenih razgovorov
ali skupinskih obravnav in izpolnjevati dogovorjene obveznosti, določene z
osebnim načrtom. Če se oseba iz opravičenih razlogov ne more udeležiti
dogovorjenega razgovora ali skupinske obravnave ali če ne more izpolnjevati
naloženih navodil, mora o tem obvestiti svetovalca pred načrtovano obravnavo
oziroma razgovorom.
(2) Oseba mora vsako spremembo (sprememba stalnega ali
začasnega bivališča, zaposlitve, šolanja, bolezen ali druge podatke, ki lahko
vplivajo na izvrševanje probacijske naloge) sporočiti nemudoma, najkasneje pa v
48 urah od nastale spremembe.
(3) Šteje se, da oseba ne izpolnjuje navodil ali
obveznosti, dogovorjenih v osebnem načrtu, oziroma se izmika stikom s
svetovalcem, če:
1.
ne izpolnjuje nalog, določenih s pravnim aktom;
2.
ima v primeru izrečenega zdravljenja odvisnosti pozitivni test
prisotnosti alkohola ali prepovedanih drog;
3.
se ne udeležuje individualne ali skupinske obravnave;
4.
svetovalcu, drugi osebi na probacijski enoti, izvajalcu sankcije ali
komu tretjemu, ki sodeluje pri izvajanju probacijske naloge grozi, ga
zasleduje, snema, fotografira ali na kakšen drug neprimeren način onemogoča
izvrševanje probacijske naloge;
5.
na razgovor pri svetovalcu na dogovorjeni datum ne pride in za odsotnost
ne izkaže opravičenih razlogov;
6.
na razgovor ali obravnavo zamuja;
7.
odsotnosti ne sporoči pravočasno;
8.
mora razgovor ali skupinsko obravnavo na zahtevo svetovalca zaradi
kršenja pravil ali nedostojnega vedenja zapustiti.
(4) O prisotnosti alkohola ali prepovedanih drog v
primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka, svetovalca obvesti izvajalec
zdravljenja, pri katerem se zdravi oseba v okviru navodila ob varstvenem
nadzorstvu.
(5) V primeru kršitve iz 5. točke tretjega odstavka tega
člena, svetovalec v roku 3 dni od dneva, ko bi se morala oseba zglasiti na
probacijski enoti, pošlje nov pisni poziv, da se oseba na določen dan ob
določeni uri zglasi na probacijski enoti in v katerem jo opozori, da bo v
primeru nadaljnjega nesodelovanja o tem obvestil organ, ki zahteva izvrševanja
probacijske naloge.
(6) Ob koncu vsakega stika svetovalec in oseba določita nov
datum srečanja, kar svetovalec zabeleži v probacijskem spisu. Če je nov datum
stika dogovorjen po telefonu ali elektronski pošti, svetovalec o tem naredi
uradni zaznamek.
7. člen
(priprava poročila v postopku poravnavanja)
Probacijska enota na zahtevo državnega tožilca za pripravo poročila
za osebo za odločitev o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v postopku
poravnavanja in pripravo sporazuma, pripravi oceno dejavnikov tveganja:
-
s pomočjo modela ocenjevanja dejavnikov tveganja,
-
na podlagi razgovora z osebo,
-
na podlagi podatkov, pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov,
-
lahko pa tudi na podlagi podatkov policije o storitvi kaznivega dejanja,
razgovora z družinskimi člani in obiska na domu, če se oseba in družinski člani
s tem strinjajo.
8. člen
(priprava poročila za odločitev o uvedbi pregona)
Probacijska enota na zahtevo državnega tožilca za pripravo poročila
za osebo za odločitev o uvedbi pregona ali za pripravo navodil ter določitve
nalog v primeru odložitve kazenskega pregona pripravi poročilo o oceni
dejavnikov tveganja:
-
s pomočjo modela ocenjevanja dejavnikov tveganja,
-
na podlagi razgovora z osebo,
-
na podlagi podatkov, pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov,
-
lahko pa tudi na podlagi podatkov policije o storitvi kaznivega dejanja,
razgovora z družinskimi člani in obiska na domu, če se oseba in družinski člani
s tem strinjajo.
9. člen
(odprava ali poravnava škode pri odloženem pregonu)
Če državni tožilec ob odloženem pregonu osebi naloži odpravo
ali poravnavo škode, svetovalec in oseba v osebnem načrtu sledita navodilom
državnega tožilca in podrobneje dogovorita način izpolnitve naložene naloge in
dokazilo, ki ga mora oseba predložiti v dokaz njene izpolnitve.
10. člen
(priprava poročila za sodišče)
Če sodišče od probacijske enote zahteva pripravo poročila za
osebo zaradi odločitve o izbiri kazenske sankcije in varstvenega nadzorstva,
probacijska enota pripravi oceno dejavnikov tveganja:
-
s pomočjo modela ocenjevanja dejavnikov tveganja,
-
na podlagi razgovora z osebo,
-
na podlagi podatkov, pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov,
-
lahko pa tudi na podlagi podatkov policije o storitvi kaznivega dejanja,
razgovora z družinskimi člani in obiska na domu, če se oseba in družinski člani
s tem strinjajo.
10.a člen
Poročilo iz 7., 8. in 10. člena tega pravilnika se pripravi v
roku 30 dni od prejema zahteve organa, ki zahteva izvrševanje probacijske
naloge, razen če v zahtevi ni določen drugačen rok.
11. člen
(izvrševanje varstvenega nadzorstva)
(1) Probacijska enota izvršuje varstveno nadzorstvo na
podlagi odločbe sodišča pri pogojni obsodbi, hišnem zaporu ali delu v splošno
korist kot načinu izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ali na podlagi
odločbe komisije pri pogojnem odpustu.
(2) Z varstvenim nadzorstvom svetovalec osebi nudi
pomoč, nadzor in varstvo tako, da pomaga osebi pri reševanju osebnih,
družinskih in drugih težav ter pri izpolnjevanju navodil in nadzira
izpolnjevanje navodil in drugih obveznosti, ki izhajajo iz osebnega načrta, s
ciljem preprečevanja ponovitve kaznivega dejanja in lažjega vključevanja osebe
v družbo.
(3) Zaradi pomoči pri reševanju osebnih, družinskih in
drugih težav ali težav pri izpolnjevanju navodil, ki jih je osebi naložil
organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, se svetovalec s soglasjem
osebe poveže s pristojnim centrom za socialno delo, pa tudi z družinskimi
člani, če le-ti privolijo v sodelovanje, s službami pristojnimi za zaposlovanje
ter drugimi podjetji in organizacijami.
(4) Svetovalec izbere izvajalca zdravstvene dejavnosti,
izvajalca poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice, pomaga pri iskanju
zaposlitve ali pri usposabljanju za poklic.
(5) S pravnimi ali fizičnimi osebami iz prejšnjega
odstavka se svetovalec in oseba pisno dogovorita o medsebojnih pravicah in
obveznostih, načinu sodelovanja in poročanju o izpolnjevanju obveznosti.
(6) Svetovalec mora osebo opozoriti na morebitne
ugotovljene kršitve osebnega načrta, o katerih je bil opozorjen s strani izvajalca
sankcij ali jih je sam zaznal med izvrševanjem varstvenega nadzorstva.
12. člen
(izvrševanje hišnega zapora)
(1) Svetovalec na podlagi pravil in morebitnih navodil
ob varstvenem nadzorstvu, ki jih določi sodišče, pripravi osebni načrt, v
katerem določi tudi način izvajanja izjem od prepovedi oddaljevanja od stavbe,
če je to neizogibno potrebno, da si oseba zagotovi zdravstveno pomoč ali za
opravljanje dela.
(2) Če oseba ne živi z družinskimi člani ali drugimi
osebami v skupnem gospodinjstvu, svetovalec na podlagi sklepa sodišča, v
katerem sodišče določi izjemo od prepovedi oddaljevanja od stavbe za
zagotovitev najnujnejših življenjskih potrebščin, v osebnem načrtu natančno
določi namen, kraj, uro, trajanje in način nadziranja izjem, ki so potrebne, da
si oseba zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine.
(3) Če oseba v hišnem zaporu opravlja delo, se v osebnem
načrtu določijo tudi njene delovne obveznosti, ura odhoda na delo in prihoda z
dela ter odgovorno osebo delodajalca, ki spremlja in poroča o izpolnjevanju
njenih delovnih obveznosti, času prihoda na delo in odhoda z dela ter druge
pomembne okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje izjem od prepovedi
oddaljevanja od stavbe.
(4) Zaradi izvrševanja nadzora glede stika z osebami, ki
so osebi na podlagi pravnega akta organa, ki zahteva izvrševanje probacijske
naloge, prepovedani ali omejeni, sme svetovalec, ki opravlja nadzor, opraviti
identifikacijo oseb, ki so v stavbi ali posameznem delu stavbe, v katerem oseba
stalno ali začasno prebiva in v katerem se izvršuje hišni zapor.
(5) Identiteto ugotavlja svetovalec tako, da osebi, ki
jo želi identificirati, na primeren način pojasni razlog identifikacije, nato
zahteva izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni
organ.
(6) Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme svetovalec
zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto. Če
svetovalec dvomi o pristnosti javne listine, ali če je oseba nima, ali
identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, sme svetovalec ugotavljati
identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti z uporabo
drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga
predlaga identificirana oseba, če je varen in razumen. Če svetovalec ne more
ugotoviti identitete osebe, zahteva ugotovitev identitete od policije.
(7) Svetovalec osebo seznani, da bo opravljal nadzor nad
izvajanjem hišnega zapora nenajavljeno in ob kateremkoli času.
13. člen
(1) Delo v splošno korist ne sme biti namenjeno pridobivanju
dobička.
(2) Svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist
upošteva, kakšno delo bi bilo primerno za osebo glede na njene osebne lastnosti
in okoliščine, zdravstveno stanje, morebitno zaposlenost, sposobnosti, znanja
in veščine, stalno ali začasno bivališče ter upošteva tudi aktualno
razpoložljivost delovnih mest med izvajalci sankcij.
(3) Pred nastopom dela izvajalec sankcije osebo napoti na
zdravstveni pregled. V primeru, da oseba ni zmožna opravljati dela, izvajalec
sankcije s tem seznani svetovalca, ki obvesti organ, ki zahteva izvrševanje
probacijske naloge. Izvajalec sankcije uredi zavarovanje osebe za primer
invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicno bolezni
po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za poškodbo pri
delu in poklicno bolezen pri zavodu za zdravstveno zavarovanje.
(4) Izvajalec sankcije usposobi osebo za varno opravljanje
dela.
(5) V dogovoru o opravljanju dela v splošno korist, ki ga
sklenejo probacijska enota, izvajalec sankcije in oseba, se natančneje opredeli
vrsta dela in način izvrševanja dela v splošno korist, delovne naloge,
opravila, ki jih bo oseba opravljala, obdobje opravljanja dela, kritje stroškov
povezanih z izvrševanjem dela v splošno korist, mentor s strani izvajalca
sankcije, poročanje mentorja o izpolnjevanju naloge ter način ter pogostost
obveščanja o izpolnjevanju naložene naloge.
(6) Če je oseba na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega
odstavka upravičena do socialnovarstvenih prejemkov in opravlja delo najmanj v
obsegu 5 ur dnevno, regres za prehrano med delom krije Uprava Republike
Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: uprava). Pri obračunu regresa za
prehrano se upoštevajo določila, ki veljajo za javne uslužbence.
(7) Če je oseba na dan sklenitve dogovora iz petega odstavka
tega člena upravičena do socialnovarstvenih prejemkov, krije stroške prevoza
uprava. Strošek prevoza se izračuna na podlagi oddaljenosti od kraja stalnega
ali začasnega bivališča ali kraja, od koder se oseba dejansko vozi, če je od
kraja izvrševanja dela v splošno korist oddaljen najmanj dva kilometra v eno
smer. Za izračun razdalje se uporablja spletni daljinomer Najdi.si. Strošek
prevoza pripada osebi za vsak dan prisotnosti na delu, ki se ugotavlja na
podlagi liste prisotnosti pri izvajalcu sankcije.
(8) Višina nadomestila potnih stroškov znaša 0,16 eura za
vsak kilometer.
(9) Višina nadomestila potnih stroškov se spremeni 1.
februarja, če se je v preteklem koledarskem letu cena 95‑oktanskega bencina
spremenila za več kot 5 %, in sicer za enak odstotek. Spremembo višine
povračila potnih stroškov določi minister za pravosodje.
(10) Uprava krije stroške zdravstvenega pregleda in
usposabljanja za varno opravljanje dela, ter stroške zavarovanja osebe za
primer invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za
zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen pri zavodu za zdravstveno
zavarovanje.
(11) Naloge mentorja so:
-
vpeljati osebo v delo,
-
odrejati osebi naloge,
-
voditi listo prisotnosti osebe na delovnem mestu,
-
imeti pregled nad opravljanjem dela,
-
imeti nadzor nad tem, ali oseba spoštuje pravila in red organizacije,
-
obveščati svetovalca v primeru, da pride do kršitev iz dogovora,
-
pripraviti vmesna poročila in končno poročilo.
(12) Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje naloge,
ki so opredeljene v dogovoru o opravljanju dela v splošno korist. Če na podlagi
obvestila izvajalca sankcije, lahko pa tudi neposredno, ugotovi, da napotena
oseba ne izpolnjuje nalog, o tem obvesti organ, ki je zahteval izvrševanje
probacijske naloge.
(13) Za delno neizpolnjevanje ali neizpolnjevanje nalog se
štejejo naslednja ravnanja osebe:
-
ponavljajoče zamujanje na delo,
-
ponavljajoča neupravičena odsotnost z dela,
-
hujše neprimerno vedenje do izvajalca sankcij ali do uporabnikov
njegovih storitev,
-
namerno poškodovanje delovnih sredstev ali inventarja,
-
prisotnost ali opravljanje dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih
drog,
-
izmikanje preventivnemu zdravstvenemu pregledu ali predpisanemu
usposabljanju iz varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom s
preizkusom usposabljanja.
14. člen
(sodelovanje z zavodom pri načrtovanju pogojnega odpusta)
(1) Če zavod za prestajanje kazni zapora pozove
probacijsko enoto k sodelovanju pri načrtovanju pogojnega odpusta z varstvenim
nadzorstvom, povabi svetovalca k sodelovanju v strokovnem timu zavoda in k
pripravi predloga za pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Svetovalec se v
strokovnem timu seznani:
-
z osebnimi podatki osebe,
-
s kaznivim dejanjem in kaznijo,
-
z odnosom osebe do kaznivega dejanja in do oškodovanca,
-
s povrnitvijo morebitne škode oškodovancu,
-
z zdravstvenim stanjem osebe,
-
o njegovi družini in njenih socialnih razmerah,
-
o zagotavljanju pogojev za življenje na prostosti,
-
z osebo,
-
z njenimi potrebami in težavami.
(2) Ko se svetovalec seznani s podatki in dejstvi iz
prejšnjega odstavka, lahko predlaga, katere oblike obravnave in morebitne
naloge bi oseba potrebovala ob varstvenem nadzorstvu.
(3) Če odloča komisija o pogojnem odpustu iz hišnega
zapora, sodelovanje zavoda pri pripravi poročila ni potrebno, razen če
svetovalec ali zavod oceni drugače.
15. člen
(prostovoljci)
(1) Pri izvrševanju probacijskih nalog lahko svetovalcu
pomaga prostovoljec. Uprava objavi javni poziv za zbiranje prijav kandidatov za
prostovoljce v sredstvih javnega obveščanja, na svoji spletni strani in na
oglasnih deskah visokošolskih zavodov.
(2) Svetovalec določi osebi prostovoljca, če oceni, da
bi njegovo sodelovanje pripomoglo k uspešnejšemu izvrševanju probacijske naloge
in se oseba s tem strinja.
16. člen
(službena izkaznica)
(1) Probacijski uslužbenec ob svojem delu izven sedeža
probacijske enote svojo identiteto izkazuje s službeno izkaznico.
(2) Službena izkaznica je plastificirana izkaznica bele
barve, velikosti 85,6 x 54 mm.
(3) Na prvi strani izkaznice je:
-
grb Republike Slovenije in napis »REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA
PRAVOSODJE, UPRAVA ZA PROBACIJO«,
-
fotografija probacijskega uslužbenca (kot je potrebna za osebni
dokument),
-
datum izdaje izkaznice,
-
registrska številka,
-
osebno ime probacijskega uslužbenca,
-
podatek, da se izkaznica izdaja probacijskemu uslužbencu,
-
naziv probacijske enote,
-
logotip uprave,
-
žig, osebno ime in podpis direktorja uprave.
(4) Na drugi strani izkaznice je napis: »Izdajatelj:
Ministrstvo za pravosodje, Uprava za probacijo.«
(5) Vzorec službene izkaznice je kot priloga sestavni
del tega pravilnika.
17. člen
(izguba ali prenehanje razlogov za službeno izkaznico)
(1) Če probacijski uslužbenec službeno izkaznico izgubi
ali kako drugače ostane brez nje ali če je poškodovana, mora o tem nemudoma
obvestiti upravo. Uprava probacijskemu uslužbencu na njegove stroške izda novo
službeno izkaznico pod novo registrsko številko. Naknadno najdena službena
izkaznica, ki je bila izgubljena ali poškodovana, se komisijsko uniči.
(2) Če prenehajo razlogi, na podlagi katerih je bila
službena izkaznica izdana, mora probacijski uslužbenec službeno izkaznico takoj
vrniti upravi. Vrnjena službena izkaznica se komisijsko uniči.
18. člen
(arhiviranje službenih izkaznic)
Službene izkaznice probacijskih uslužbencev izdaja in
arhivira uprava, ki o izdanih službenih izkaznicah vodi evidenco.
19. člen
(vodenje dokumentacije)
(1) Probacijska enota za vsako osebo vodi probacijski
spis, v katerega se vnašajo podatki o osebi in dokumentacija, ki je potrebna za
izvrševanje probacijske naloge.
(2) Probacijski spis iz prejšnjega odstavka vsebuje:
-
pravni akt, iz katerega izhaja izvrševanje probacijske naloge,
-
vabila na razgovore,
-
osebni načrt iz 5. člena tega pravilnika,
-
podatke o osebi,
-
zapise opravljenih razgovorov, opravljenih kontaktov in obiskov na domu,
-
v primeru izvrševanja dela v splošno korist podatke o upravičenosti do
socialnovarstvenih prejemkov in izvid zdravstvenega pregleda,
-
poročila in informacije izvajalcev sankcij in drugih služb,
-
poročila in informacije izvajalcev programov,
-
poročilo za organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, o osebi
ali poteku izvrševanja probacijske naloge,
-
končno poročilo o izvrševanju probacijske naloge,
-
dokumente, ki jih predloži oseba,
-
druge zaznamke, povezane z izvrševanjem probacijske naloge.
20. člen
(nadzor nad probacijskimi enotami)
(1) Nadzor nad izvajanjem dela probacijskih enot
opravlja centralna enota uprave.
(2) Pri opravljanju nadzora nad delom probacijskih enot
pooblaščeni delavec centralne enote vpogleda v probacijske spise oseb in drugo
potrebno dokumentacijo probacijske enote ter opravlja razgovore z osebami in
uslužbenci probacijske enote.
(3) Razgovori z osebami se lahko opravijo tudi brez
navzočnosti delavcev probacijske enote.
(4) Nadzor se lahko izvede tudi brez predhodnega
obvestila probacijski enoti, v kateri se bo nadzor opravljal, pri čemer se
ravna na način, da ni oteženo izvajanje nalog probacijske enote.
(5) Izvajanje internega nadzora centralne enote obsega
vsa področja dela probacijske enote, zlasti pa ugotavljanje:
-
zakonitosti dela,
-
zagotavljanja ter varovanja človekovih pravic oseb,
-
ustrezno vodenje dokumentacije.
(6) O ugotovitvah nadzora centralna enota sestavi
poročilo in ga pošlje probacijski enoti. V primeru ugotovljenih nepravilnostih
opozori vodjo probacijske enote z navodili za odpravo ugotovljenih
nepravilnosti in rokom za njihovo odpravo. Če so bile na podlagi izvedenega
nadzora ugotovljene nepravilnosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na
opravljanje nalog probacijskih enot, centralna enota poročilo z usmeritvami
pošlje vsem probacijskim enotam.
21. člen
(nadzorstvo nad zakonitim delom uprave)
(1) Nadzor nad zakonitim delom uprave opravlja
organizacijska enota ministrstva za pravosodje, ki je pristojna za nadzor nad
izvrševanjem kazenskih sankcij.
(2) O ugotovitvah nadzora ministrstvo za pravosodje
sestavi pisno poročilo in ga posreduje probacijski enoti, v kateri je bil
nadzor opravljen, centralni enoti in ministru za pravosodje.
(3) Ob ugotovljenih nepravilnostih pri opravljenem
nadzoru poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi način in rok za njihovo
odpravo.
(4) Centralna enota v roku enega meseca od prejema
poročila iz drugega odstavka tega člena pripravi odzivno poročilo, ki vsebuje
informacije o ukrepih v zvezi z ugotovitvami opravljenega nadzora.
Priloga:
Vzorec službene izkaznice
Priloga:
Izjave o seznanitvi z obveznostmi in pravicami osebe
Pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog
(Uradni list RS, št. 21/18) vsebuje naslednji končni določbi:
»22. člen
(prenehanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha
uporabljati Pravilnik o izvrševanju varstvenega nadzorstva (Uradni list RS, št.
85/09 in 47/12).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha
uporabljati Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist (Uradni list RS, št.
109/08 in 46/12), razen v delu, ki se nanaša na mladoletne storilce kaznivih
dejanj.
23. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati 1. aprila 2018.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog (Uradni list RS, št. 73/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.