Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku obsega:

-       Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06 z dne 30. 12. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 46/07 z dne 29. 5. 2007),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 102/07 z dne 9. 11. 2007),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 28/09 z dne 10. 4. 2009),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 101/11 z dne 12. 12. 2011),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 24/12 z dne 30. 3. 2012),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12 z dne 4. 5. 2012),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 19/13 z dne 4. 3. 2013),

-       Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 45/14 z dne 20. 6. 2014),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 97/14 z dne 30. 12. 2014),

-       Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 39/15 z dne 5. 6. 2015),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 40/16 z dne 6. 6. 2016),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 85/16 z dne 28. 12. 2016),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 30/17 z dne 16. 6. 2017),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 37/18 z dne 1. 6. 2018).

PRAVILNIK

o izvajanju Zakona o davčnem postopku

(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)

PRVI DEL
SPLOŠNO

1. člen

(splošno)

Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIB-B, 90/14, 91/15 in 63/16).

2. člen

(uporaba pojmov)

Če ni s tem pravilnikom določeno drugače, pojem »davčni organ« pomeni Finančno upravo Republike Slovenije.

DRUGI DEL
OBLIKA IN NAČIN IZDAJANJA ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ TER VIŠINA STROŠKOV

3. člen

(vloga za izdajo zavezujoče informacije)

(1) Za vlogo zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14. člena ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro komunikacijo.

(2) Sestavine vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti označene in poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno. Morebitne priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo vloge se mora sklicevati nanje.

4. člen

(obvestilo)

Obvestilo o tem, da bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega zlasti:

1.     zavezanca za davek, ki se mu bo izdala zavezujoča informacija;

2.     ugotovitev, da je vloga formalno popolna in razumljiva;

3.     predpise, v zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča informacija;

4.     rok, predviden za izdajo;

5.     oceno stroškov z morebitno zahtevo za predplačilo;

6.     osebe za komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim organom.

5. člen

(sestavine zavezujoče informacije)

Zavezujoča informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti naslednje sestavine:

1.     ime davčnega organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum izdaje;

2.     kratek opis ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s prilogami;

3.     ime zavezanca za davek, ki se mu izdaja zavezujoča informacija;

4.     izrecno navedbo, da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni obravnavi;

5.     opis nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov;

6.     vsebino zavezujoče informacije;

7.     izjavo davčnega organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje, za katero zavezuje;

8.     opozorilo o preklicu zavezujoče informacije;

9.     opozorilo o nadomestitvi zavezujoče informacije;

10.  stroške, ki jih nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče informacije.

6. člen

(stroški)

(1) Davčni organ zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov.

(2) Če davčni organ oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.

(3) Po posredovanju informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške, davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila, prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

(4) Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa.

DRUGI A. DEL
IZVAJANJE VNAPREJŠNJEGA CENOVNEGA SPORAZUMA

6.a člen

(faze vnaprejšnjega cenovnega sporazumevanja)

Vnaprejšnje cenovno sporazumevanje (v nadaljnjem besedilu: APA sporazum) obsega naslednje faze:

a)  predpriprava,

b)  vložitev vloge za sklenitev APA sporazuma,

c)  sklepanje in podpis APA sporazuma,

d)  spremljanje izvajanja APA sporazuma.

6.b člen

(predpriprava)

(1) Davčni zavezanec vloži pri davčnem organu pisno pobudo za sklenitev APA sporazuma (v nadaljnjem besedilu: pisna pobuda).

(2) Davčni zavezanec v pisni pobudi navede:

-       firmo, sedež (naslov) in davčno številko davčnega zavezanca,

-       pooblaščenca, če se pobuda predlaga po pooblaščencu,

-       povezane osebe, ki vstopajo v transakcije, ki bi bile predmet APA sporazuma, vključno z navedbo držav, v katerih se nahajajo,

-       vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski),

-       kratko predstavitev organizacijske strukture in poslovanja davčnega zavezanca in skupine mednarodnega podjetja, katerega del je davčni zavezanec,

-       kratek opis transakcij s povezanimi osebami, ki bi bile predmet APA sporazuma, ter njihovo vrednostno opredelitev,

-       predlog metodologije za določitev transferne cene za transakcije, ki bi bile predmet sporazuma.

(3) Davčni organ po vložitvi pisne pobude za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma pri pristojnem organu države povezane osebe oziroma povezanih oseb pridobi informacijo, ali obstaja interes za sklenitev APA sporazuma in z odgovorom pristojnega organa države povezane osebe oziroma povezanih oseb seznani davčnega zavezanca.

(4) Na razgovoru davčni zavezanec in davčni organ izmenjata stališča o:

-       namenu in ciljih davčnega zavezanca in davčnega organa glede sklenitve APA sporazuma,

-       vrsti APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski),

-       primerni metodologiji za določitev transferne cene,

-       vrsti in obsegu dokumentacije ter analizah, potrebnih za sklenitev APA sporazuma,

-       roku za predložitev vloge,

-       času, potrebnem za sklenitev APA sporazuma,

-       času veljavnosti APA sporazuma,

-       tem, da lahko APA sporazum na zahtevo davčnega zavezanca vpliva na pretekla davčna obdobja na način, določen z zakonom, če je bilo dejansko stanje transakcij, ki bi bile predmet sporazuma, enako v preteklih davčnih obdobjih,

-       drugih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sklenitev APA sporazuma.

(5) Po opravljenem razgovoru, ki se lahko opravi v več krogih, davčni zavezanec lahko vloži pisno vlogo za sklenitev APA sporazuma.

6.c člen

(vloga za sklenitev APA sporazuma)

(1) Vloga za sklenitev APA sporazuma vsebuje:

-       navedbo davčnega organa, kateremu se pošilja,

-       podatke o davčnem zavezancu: firma, sedež (naslov) in davčna številka predlagatelja APA sporazuma ter kontaktne podatke osebe (ime in priimek, elektronski naslov), odgovorne za izvajanje APA sporazuma,

-       navedbo pooblaščenca, če se vloga vlaga po pooblaščencu,

-       podatke o povezanih osebah, ki sodelujejo v transakcijah, ki so predmet APA sporazuma (firma, sedež (naslov), davčna številka in država povezane osebe),

-       vrsto, obseg in vrednost transakcij, ki so predmet APA sporazuma,

-       vrsto APA sporazuma (enostranski, dvostranski ali večstranski APA sporazum),

-       čas veljavnosti APA sporazuma,

-       navedbo dejstev in okoliščin, dogovorjenih na razgovoru, ter drugih dejstev in okoliščin, pomembnih za sklenitev APA sporazuma.

(2) Če davčni zavezanec vloži vlogo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma, vloga iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi:

-       navedbo člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki ureja postopek skupnega dogovarjanja in omogoča vnaprejšnje cenovno dogovarjanje,

-       navedbo, ali je v zvezi s predmetom APA sporazuma (transakcijo) odprt ali zaključen postopek nadzora v državi povezane osebe,

-       navedbo, ali je bila v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že oblikovana rešitev v postopku skupnega dogovarjanja,

-       navedbo, ali bo predmet APA sporazuma vplival na povezane osebe iz držav, ki ne sodelujejo pri takem dogovarjanju,

-       navedbo, ali je davčni zavezanec ali njegova povezana oseba obvestil oziroma obvestila pristojni organ druge države o nameri sklenitve APA sporazuma,

-       navedbo, ali je bil v zvezi s transakcijo, ki je predmet APA sporazuma, že sklenjen APA sporazum.

(3) K vlogi se priloži:

-       letna poročila povezanih oseb, s katerimi potekajo transakcije, ki so predmet APA sporazuma, iz katerih so razvidni premoženjsko in finančno poslovanje ter poslovni izid, vključno z davčnimi obračuni, za tri predhodna davčna obdobja, ki so že zaključena,

-       splošno in posebno dokumentacijo iz prvega odstavka 382. člena ZDavP-2 v obsegu, pomembnem za sklenitev APA sporazuma,

-       navedba in opis kritičnih predpostavk, njihov vpliv na izbrano metodologijo za določanje transfernih cen ter na kakšen način bi lahko njihova sprememba ogrozila celovitost predlagane metodologije,

-       opis predlagane metodologije za transferne cene v zvezi s predmetom APA sporazuma z navedbo razlogov, zakaj je z vidika neodvisnega tržnega načela predlagana metodologija najprimernejša,

-       finančne in ekonomske analize za dokazovanje primernosti predlagane metodologije za določanje transfernih cen, vključno z napovedjo razvoja transakcije, ki je predmet APA sporazuma,

-       pogodbe, ki so podlaga za transakcijo, ki je predmet sporazuma,

-       predlog, kako se bodo izvajale morebitne prilagoditve zaradi sprememb kritičnih predpostavk v okviru APA sporazuma ali ko se bodo dejanski rezultati davčnega zavezanca razlikovali od tistih, ki so bili določeni v APA sporazumu,

-       pooblastilo pooblaščencu, če se vloga vlaga po pooblaščencu,

-       dokumentacija, dogovorjena na razgovoru, ter druga dokumentacija, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev za sklenitev APA sporazuma (izkazuje neodvisno tržno načelo idr.),

-       prevod vloge in dokumentacije v angleškem jeziku, če je predmet sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma.

(4) Davčni zavezanec o novih okoliščinah, ki nastanejo po vložitvi vloge v zvezi s predmetom APA sporazuma in vplivajo na sklenitev APA sporazuma, nemudoma obvesti davčni organ.

6.č člen

(kritične predpostavke)

(1) Kritične predpostavke se določijo glede na predmet APA sporazuma, gospodarsko okolje, vrsto posla in metodologijo za določanje transfernih cen.

(2) Kritične predpostavke iz prejšnjega odstavka lahko vključujejo predpostavke v zvezi z:

-       zakoni o obdavčenju, z ZDavP-2 in mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja,

-       predpisi, ki se nanašajo na predmet in vsebine APA sporazuma,

-       tarifami, dajatvami, uvoznimi omejitvami,

-       gospodarskimi oziroma ekonomskimi pogoji, tržnim deležem, tržnimi pogoji, končnimi prodajnimi cenami in obsegom prodaje,

-       vrsto sredstev, funkcij in tveganj davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakciji,

-       menjalnimi tečaji, obrestnimi merami, bonitetnimi ocenami in kapitalsko strukturo,

-       načinom računovodenja, vključno s spremembami pri posameznih računovodskih kategorijah,

-       številom in pravno organizacijsko obliko davčnega zavezanca in povezanih oseb, ki sodelujejo v transakcijah, in spremembami v načinu njihovega poslovanja.

(3) Identifikacija kritičnih predpostavk mora temeljiti na zanesljivih in neodvisnih podatkih.

(4) Kritične predpostavke morajo biti izbrane tako, da APA sporazum odraža neodvisno tržno načelo.

6.d člen

(sklepanje in podpis APA sporazuma)

(1) APA sporazum se sklene v skladu z veljavnimi predpisi o obdavčenju in ZDavP-2.

(2) Davčni organ in davčni zavezanec v fazi sklepanja APA sporazuma sodelujeta in se usklajujeta glede vseh določb APA sporazuma. Po doseženem dogovoru podpišeta APA sporazum.

(3) APA sporazum se sklene za največ pet let z možnostjo podaljšanja.

(4) APA sporazum vsebuje in določa zlasti:

-       uvod,

-       stranke APA sporazuma,

-       obveznosti in roke, ki jih morajo izpolnjevati stranke APA sporazuma in posledice njegovega neizpolnjevanja (določila o prenehanju veljavnosti idr.),

-       začetek veljavnosti APA sporazuma in časovno obdobje veljavnosti APA sporazuma,

-       navedbo zakonov o obdavčenju in drugih predpisov, na katerih temelji APA sporazum,

-       predmet APA sporazuma,

-       kritične predpostavke, na katerih temelji APA sporazum,

-       parametre za sprejemljive odmike od posameznih kritičnih predpostavk in način izvajanja s tem povezanih morebitnih prilagoditev zaradi sprememb kritičnih predpostavk,

-       podrobnosti o metodologijah za določitev transferne cene,

-       obveznost hrambe dokumentacije o poročanju v času veljavnosti APA sporazuma,

-       določila o spremembi APA sporazuma.

(5) Če se sklepa dvostranski ali večstranski APA sporazum, se skupni dogovori pristojnih organov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanjem besedilu: MAP APA), ki tako dogovarjanje omogočajo, uveljavijo v APA sporazumu.

(6) V času trajanja MAP APA davčni zavezanec ves čas sodeluje z davčnim organom.

(7) Če davčni organ prejme pobudo za sklenitev dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma od pristojnega organa države povezane osebe, od davčnega zavezanca – povezane osebe v Sloveniji pridobi informacijo o interesu za sklenitev APA sporazuma.

(8) Davčni zavezanec – povezana oseba v 30 dneh od zahteve davčnega organa iz prejšnjega odstavka pisno sporoči, ali je zainteresirana za sklenitev APA sporazuma. To sporočilo se šteje za pisno pobudo iz 6.b člena tega pravilnika.

(9) Če je APA sporazum sklenjen med davčnim organom in davčnim zavezancem brez dogovarjanja (ne gre za dvostranski sporazum) s pristojnim organom države, v kateri je povezana oseba davčnega zavezanca v transakciji rezident, in APA sporazum določa pogoje, ki lahko povzročijo obdavčitev, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja z državo, katere rezident je povezana oseba, se uporabijo določbe iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

6.e člen

(spremljanje APA sporazuma)

(1) Če so na podlagi prvega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk v skladu z merili, določenimi z APA sporazumom, davčni zavezanec opravi prilagoditev in o tem poroča davčnemu organu hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb v skladu s 358. členom ZDavP-2.

(2) Če na podlagi drugega odstavka 14.c člena ZDavP-2 odmiki od kritičnih predpostavk niso v skladu z merili, določenimi v APA sporazumu, davčni zavezanec v 30 dneh od ugotovitve odmikov o njih poroča davčnemu organu.

(3) Davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom tega člena poroča o veljavnosti kritičnih predpostavk tako, da davčnemu organu pošlje podatke, ki izkazujejo:

-       uporabo dogovorjene metodologije pri dejanskih podatkih davčnega zavezanca za posamezno leto,

-       izpolnjevanje kritičnih predpostavk in izračune zaradi morebitnih prilagoditev.

6.f člen

(sprememba APA sporazuma)

(1) Davčni organ s sodelovanjem davčnega zavezanca v fazi spremljanja izvajanja APA sporazuma preuči, če je zaradi odmika pri posamezni kritični predpostavki metodologija, določena v APA sporazumu, primerna. Če metodologija, določena v APA sporazumu, ni primerna, se APA sporazum v skladu s 14.č členom ZDavP-2 spremeni.

(2) Davčni organ in davčni zavezanec o spremembah iz prejšnjega odstavka skleneta dodatek k APA sporazumu, ki vsebuje tudi datum, od katerega spremembe učinkujejo.

(3) Spremembo APA sporazuma zahteva davčni zavezanec ali davčni organ, če meni, da so nastale okoliščine, zaradi katerih sklenjen APA sporazum ni več primeren.

(4) Če se davčni zavezanec in davčni organ o spremembi sporazuma ne dogovorita, APA sporazum preneha veljati v skladu z drugim odstavkom 14.d člena ZDavP-2. Davčni organ seznani davčnega zavezanca o dnevu prenehanja veljavnosti APA sporazuma.

6.g člen

(podaljšanje APA sporazuma)

(1) APA sporazum se lahko podaljša, če so okoliščine glede predmeta APA sporazuma, nespremenjene.

(2) Davčni zavezanec šest mesecev pred potekom veljavnosti APA sporazuma pošlje davčnemu organu pisno pobudo za njegovo podaljšanje. Glede podaljšanja se smiselno uporabijo določbe tega dela pravilnika.

6.h člen

(plačilo)

(1) Davčni zavezanec za postopek sklepanja APA sporazuma plača 15.000 eurov.

(2) Davčni zavezanec za podaljšanje veljavnosti sklenjenega APA sporazuma plača 7.500 eurov.

(3) Če do sklenitve APA sporazuma ne pride zaradi razlogov, ki niso na strani zavezanca, se davčnemu zavezancu vrne pavšalni znesek v višini 5.000 eurov.

TRETJI DEL
FIZIČNI, ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI UKREPI TER POSTOPKI ZA VAROVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

I. SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen

(pomen izrazov)

V tem delu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.     podatki, ki so davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni v 15. členu ZDavP-2;

2.     dokument: izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

3.     dokument v elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na primer: magnetni trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva ploščica in podobno dalje) oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

4.     dokument v fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (na primer: na papirju, filmu ali drugem nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

5.     vhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

6.     izhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

7.     lastni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

8.     obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali uničenje; obravnava podatkov je lahko ročna ali avtomatizirana;

9.     avtomatizirana obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava podatkov s sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije.

8. člen

(namen ukrepov varovanja)

Namen ukrepov in postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je preprečiti njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se:

1.     izhodni dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo podatke, ki so davčna tajnost;

2.     varujejo prostori davčnega organa;

3.     varuje strojna ter sistemska in aplikativna programska računalniška oprema, s katero se obravnavajo podatki, ki so davčna tajnost;

4.     preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, pri njihovem prenosu vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;

5.     omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, posredovani drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval, in

6.     zagotavlja izvajanje informacijske varnostne politike organa.

II. OZNAČEVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

9. člen

(oznaka)

(1) Vsak dokument mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako »DAVČNA TAJNOST«, ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov. Vsaka stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko strani glede na skupno število strani dokumenta.

(2) Vsi dokumenti iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki, morajo imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano, natipkano, napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali podobnimi primernimi sredstvi.

(3) Če dokumenta ni mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora biti označen na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da vsebuje podatke, ki so davčna tajnost.

(4) Z oznako iz prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in lastni dokumenti.

10. člen

(uporaba predpisov o poslovanju z dokumentarnim gradivom)

(1) Za evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom.

(2) V dokumentu se pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te podatke, in sicer z velikima tiskanima črkama »DT«.

11. člen

(obveznost označevanja)

Če dokument ni bil označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan označiti zaposleni pri davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, pripravi dokument za odpravo.

III. VAROVANJE PROSTOROV

12. člen

(splošni varnostni ukrepi)

(1) Prostori, v katerih so dokumenti, strojna in programska oprema, morajo biti praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi oziroma tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu: varovani prostori).

(2) Ključi varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani vrat.

(3) Zaposleni pri davčnem organu morajo preprečiti, da bi se nepooblaščene osebe seznanile s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti ne smejo puščati dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje.

(4) Zaposleni pri davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih, morajo nadzorovati prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti elektronsko in drugo strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente ter zavarovati prostor pred nepooblaščenim vstopom.

(5) Po končani izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih oziroma neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic in podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi dokumenta.

(6) Dokumenti, ki se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni prostori in podobno dalje), morajo biti stalno zaklenjeni.

13. člen

(označevanje prostorov)

Podatki, ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma objekt mora biti označen z opozorilom: »Vstopate v območje obravnavanja podatkov, ki so davčna tajnost. Izvajajo se predpisani varnostni postopki in ukrepi.«. Osnovna barva opozorila je siva, podlaga napisa in obroba oznake sta rumeni, napis je črne barve. Obrazec opozorila iz tega člena »Oznaka zaščitenega prostora oziroma objekta« se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: finančna uprava).

14. člen

(prostori, namenjeni poslovanju s strankami)

(1) Pri obravnavi podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri davčnem organu zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se nanašajo na druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se druge stranke seznanile z vsebino, ki se ne nanaša nanje.

(2) V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in računalniški ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele stranke lahko vpogled vanje.

15. člen

(prostori z osrednjo informacijsko in komunikacijsko opremo)

Za prostore, v katerih je nameščena osrednja informacijska in telekomunikacijska oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost (strežniki, diskovne enote, usmerjevalniki in podobno dalje), poleg drugih pravil, določenih v tem delu, veljajo še naslednja pravila:

1.     zadrževanje zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen tistih, ki v njih opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali je njihova prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog, ni dovoljeno;

2.     obiski drugih oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega pri davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;

3.     obiski serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec varnostne službe;

4.     prepovedano je kajenje in uporaba odprtega ognja;

5.     prepovedano je nameščanje začasne električne napeljave;

6.     hramba papirja oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki so nujno potrebne za nemoten potek dela;

7.     omare oziroma pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti vedno zaprte.

IV. VAROVANJE STROJNE TER SISTEMSKE IN APLIKATIVNE PROGRAMSKE RAČUNALNIŠKE OPREME IN PODATKOV, KI SE OBDELUJEJO Z RAČUNALNIŠKO OPREMO

16. člen

(splošni varnostni ukrepi)

(1) Strojno in programsko opremo, ki je v organu namenjena za avtomatizirano obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je dovoljeno uporabljati le za izvajanje nalog organa.

(2) Strojno in programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja le zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za katere je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do te opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo, ter pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in podobno.

(3) Vsako okvaro oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega odstavka tega člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca, je treba takoj javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki določi, v skladu s predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo okvara odpravila.

(4) Dostop do strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim zaposlenim pri davčnem organu.

(5) Vsak poseg, spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi odobritve pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.

17. člen

(sistem gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov)

(1) Pristop do podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov programov in podatkov.

(2) Sistem za avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je obravnaval.

(3) Pooblaščena oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.

V. PRENOS PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

18. člen

(način prenosa podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Podatke, ki so davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju postopkov in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do teh podatkov.

(2) Dokumenti se zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih organov (HKOM) ne smejo posredovati v elektronski obliki brez šifriranja.

VI. EVIDENTIRANJE, UNIČEVANJE IN ARHIVIRANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

19. člen

(evidenca razkritja podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Vsaka evidenca, v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora ne glede na to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh podatkov, vsebovati tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so davčna tajnost.

(2) Podatki o razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti zlasti možnost ugotavljanja:

-       kateri podatki in kdaj so bili poslani;

-       komu so bili posredovani;

-       na kakšni pravni podlagi so bili poslani.

20. člen

(uničevanje podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Organ mora zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki zanesljivo onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh podatkov ali njihovo obnovo.

(2) Na način iz prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje pomožnega gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob pripravi dokumentov iz prejšnjega odstavka.

21. člen

(uporaba predpisov o arhiviranju)

Dokumenti se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo.

VII. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VAROVANJA

22. člen

(neposredno izvajanje postopkov in ukrepov)

(1) Za neposredno izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi namestniki, predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo:

-       poslovanje organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje so, organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega dela pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna tajnost;

-       seznaniti zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati podatke, ki so davčna tajnost.

23. člen

(dolžnosti zaposlenih pri davčnem organu)

(1) Vsak zaposleni pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega dela pri organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje teh podatkov.

(2) Z vsebino dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri davčnem organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem organu, če to ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih nalog.

(3) Zaposleni pri davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki so davčna tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni nemudoma sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so zaposleni.

(4) Če se dokument izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj obvestiti vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je dokument izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in zavarujejo sledi.

TRETJI A. DEL
PRIMERI, V KATERIH SE PLAČILA ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE STORITVE TER DRUGA PLAČILA NE NAKAZUJEJO NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE

23.a člen

(1) Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:

1.     dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);

2.     dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če posamično plačilo po tej točki presega 420 eurov;

3.     dividend in obresti, ki ne presegajo 50 eurov;

4.     dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;

5.     prejemkov iz 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2;

6.     prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2;

7.     prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 eurov;

8.     sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;

9.     sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada;

10.  drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti;

11.  dobitkov od iger na srečo, ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh-2.

(2) V primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

(3) V primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

ČETRTI DEL
POŠILJANJE PODATKOV O PRILIVIH NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE FIZIČNIH OSEB

24. člen

(pošiljanje podatkov o prilivih na transakcijske račune fizičnih oseb)

(1) Ponudniki plačilnih storitev mesečno pošiljajo podatke Generalnemu finančnemu uradu Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GFU FURS) o prilivih na transakcijske račune fizičnih oseb.

(2) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke o vseh prilivih v posameznem mesecu, po posameznih valutah.

25. člen

(način pošiljanja podatkov)

(1) Podatki iz prejšnjega člena se pošiljajo v elektronski obliki z uporabo metod spletnega servisa v skladu s komunikacijskim standardom za izmenjavo sporočil ZBS B2B.

(2) Podatki o prilivih na transakcijske račune se pošiljajo v XML datoteki, ki vsebuje naslednje elemente:

1.     podatke o ponudniku plačilnih storitev:

-  leto in mesec, na katerega se podatki nanašajo,

-  davčno številko ponudnika plačilnih storitev,

2.     podatke za posamezni transakcijski račun fizične osebe:

-  številko transakcijskega računa,

-  davčno številko fizične osebe,

-  znesek prometa v dobro,

-  oznako valute.

(3) Ponudniki plačilnih storitev pošiljajo GFU FURS podatke iz prejšnjega odstavka četrti delovni dan po izteku meseca za pretekli mesec. Podatke pošljejo za vse transakcijske račune, ki jih vodijo, tudi če sprememb na teh računih v obdobju od zadnjega poročanja ni bilo.

PETI DEL
PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE IN V POSTOPKU DAVČNEGA INŠPEKCIJSKEGA NADZORA

26. člen

(predložitev obračuna davka)

(1) Davčni zavezanec prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti v zvezi s predložitvijo davčnega obračuna na podlagi samoprijave ali predložitvijo davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki vsebujeta podatke o:

-       davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),

-       vrsti obračuna,

-       vrsti obveznosti,

-       številki inšpekcijske zadeve, če se predlaga obračun v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,

-       obdobju, višini davka in roku za plačilo premalo obračunanega oziroma neobračunanega davka,

-       znesku obresti od poteka roka za plačilo do plačila davka na podlagi samoprijave ali v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora,

-       datum plačila davka in obresti,

-       kraju in datumu predložitve obračuna davka na podlagi samoprijave ali v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.

(2) Obrazca za predložitev podatkov iz prejšnjega odstavka »Podatki v zvezi s predložitvijo obračuna na podlagi samoprijave oziroma v postopku DIN« oziroma »Obračun DDV in DFS v postopku DIN« sta objavljena na spletni strani finančne uprave.

PETI A. DEL
DOLOČITEV PLAČNIKA DAVKA

26.a člen

(plačnik davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2)

(1) Za plačnika davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 se šteje oseba, ki za račun upravičenca do dohodka, ki je zavezanec za davek po zakonu o obdavčenju, prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni in davčnega odtegljaja ni izračunala, odtegnila in plačala, ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka.

(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se šteje pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji).

(3) Za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki jo dohodek bremeni, ne velja obveznost dostave podatkov davčnemu organu o plačilu dohodka osebi, ki se po 1. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2 šteje za plačnika davka.

26.b člen

(izjeme glede predlaganja izjav iz 58. člena ZDavP-2)

Obveznost predlaganja izjav po petem odstavku 58. člena ZDavP-2 v povezavi z desetim odstavkom 58. člena ZDavP-2 ne velja za centralno klirinško depotno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če za tuji račun prejme dohodek iz nematerializiranega finančnega instrumenta, ki ima vir v Sloveniji, ter za posamičnega člana take centralne klirinško depotne družbe, če prejme tak dohodek od take centralne klirinško depotne družbe.

ŠESTI DEL
VIŠINA NAJVIŠJEGA POVRAČILA STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA IN STROKOVNE POMOČI

27. člen

(stroški za pooblaščence, ki so odvetniki)

Za pooblaščence, ki so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.

28. člen

(stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki)

(1) Pooblaščencem, ki so člani stanovskega združenja, se stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenje, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu s pravili njihovega stanovskega združenja oziroma odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih določajo pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.

(2) Pooblaščencem, ki niso člani stanovskega združenja, se stroški odmerijo po predpisih, ki urejajo povračilo stroškov pooblaščencev v upravnem postopku.

SEDMI DEL
PODROBNEJŠI KRITERIJI ZA ODPIS, DELNI ODPIS, OBROČNO PLAČILO IN ODLOG PLAČILA DAVČNEMU ZAVEZANCU – FIZIČNI OSEBI

29. člen

(ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja)

(1) Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca - fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(3) Višina dohodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani prejemali mesečno. Višina dohodkov, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dohodek iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.

(4) Za družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane člane po 115. členu ZDoh-2.

30. člen

(definicija dohodkov)

(1) Dohodki po tem delu pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov po ZDoh-2, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne, zmanjšani za normirane ali dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davek in obvezne prispevke za socialno varnost, obračunane od teh dohodkov. Ne glede na prejšnji stavek se kot dohodek štejejo tudi dediščine in darila, prejeta v denarju.

(2) Kot dohodki po tem delu pravilnika se ne štejejo dohodki, ki so prejeti z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, kot na primer:

-       pomoči in drugi podobni prejemki (prejeti za odpravo posledic naravnih nesreč, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za pomoč in postrežbo),

-       povračila stroškov, neobdavčljiva po ZDoh-2 (materialni stroški za rejenca, varovanca oziroma oskrbovanca, potni stroški, stroški za prehrano),

-       subvencije (za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, regresirano šolsko prehrano, nakup mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, varstvo in vzgojo otrok v vrtcih).

31. člen

(zmanjšanje dohodka)

(1) Kot dohodek se ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član nehal prejemati pred vložitvijo vloge in ni začel prejemati drugih rednih mesečnih dohodkov.

(2) Pri ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.

(3) Višina preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na račun upravičenca oziroma pisno izjavo upravičenca, da je preživnino prejel.

(4) (črtan).

32. člen

(črtan)

33. člen

(definicija prihrankov)

(1) Prihranki po tem delu pravilnika so denarna sredstva davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi davčnega zavezanca.

(2) Prihranki in njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne knjižice, kopije varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o varčevanju, kopije pogodbe o vezavi depozita in izjave stranke.

34. člen

(definicija premoženja)

(1) Premoženje po tem delu pravilnika je vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve.

(2) Pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti:

-       stanovanja, stanovanjske hiše in garaže;

-       poslovne prostore in poslovne stavbe;

-       prostore za počitek in rekreacijo;

-       vodna plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila, vpisana v ustrezen register;

-       stavbna zemljišča;

-       kmetijska in gozdna zemljišča;

-       drugo nepremično premoženje;

-       vozila in prikolice;

-       vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe;

-       dragocenosti, zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5 minimalnih plač.

(3) Kot premoženje se ne upošteva:

-       stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno prebivanje;

-       predmeti, ki so v skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe;

-       eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.

(4) (črtan).

35. člen

(ugotavljanje premoženja in njegove vrednosti)

(1) Premoženje in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov, pridobljenih iz evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost premoženja ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500 ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 12 minimalnih plač. Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.

(3) Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, če vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

(4) Višina poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance stanja za preteklo poslovno leto.

36. člen

(merila za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za plačilo)

(1) Davčni organ lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

(2) Davčni organ lahko dovoli obročno plačilo davčne obveznosti davčnemu zavezancu, če višina davčne obveznosti presega višino rednih mesečnih dohodkov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika.

(3) O roku za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ter višino davčne obveznosti.

37. člen

(merila za odpis in delni odpis)

(1) Davčni organ lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. in 31. členom tega pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(3) (črtan).

38. člen

(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo v izjemnih primerih)

(1) V primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka, kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

39. člen

(vloga za delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru ogroženega preživljanja)

(1) Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 101. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:

-       davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),

-       pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,

-       družinskih članih davčnega zavezanca,

-       zahtevku (delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka),

-       davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva delni odpis, odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka,

-       višini dohodkov, prihrankov in premoženjskem stanju davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov,

-       plačani preživnini, če davčni zavezanec 12 mesecev pred vložitvijo vloge ne živi skupaj z osebo, za katero plačuje preživnino,

-       oceni škode zaradi naravne nesreče in prejetih sredstvih za popravo škode, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika,

-       zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov, če vlaga vlogo zaradi izjemnih primerov, določenih v 38. členu tega pravilnika,

-       premoženju, ki znaša v vrednosti najmanj petih minimalnih plač, če vlaga vlogo za delni odpis ali odpis.

(2) Davčni zavezanec v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ podatke o dohodkih, prihrankih in premoženjskem stanju za davčnega zavezanca in njegove družinske člane pridobiva iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.

(3) K vlogi se priložijo:

-       dokazilo o višini preživnine, ki jo je davčni zavezanec ali družinski član plačal za osebo, ki ne živi z njim v skupnem gospodinjstvu (sporazum o razvezi zakonske zveze, sporazum o dodelitvi otrok, sodna odločba o razvezi in dodelitvi otrok, dokazilo o nakazilu preživnine na račun upravičenca oziroma pisna izjava upravičenca, da je preživnino prejel),

-       dokazilo o zdravstvenem stanju davčnega zavezanca ali družinskega člana, če zavezanec kot razlog za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo navaja bolezen,

-       dokazilo o oceni škode, povzročene zaradi naravne nesreče, in dokazila o prejetih sredstvih za popravo škode,

-       dokazilo o lastništvu premoženja davčnega zavezanca ali družinskega člana v vrednosti najmanj petih minimalnih plač,

-       pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in

-       druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delni odpis, odpis, odlog ali obročno plačilo davka, če je ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(4) Obrazec »Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka za fizične osebe« se objavi na spletni strani finančne uprave.

OSMI DEL
NAČIN IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE

40. člen

(kriterija za odlog in obročno plačevanje)

Kriterija za odlog in obročno plačevanje v skladu s 102. členom ZDavP-2, ki ju davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem plačevanju davka ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih iz lastnih evidenc, evidenc drugih organov ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, sta:

-       davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda in

-       odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

41. člen

(trajnejša nelikvidnost)

(1) Šteje se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov.

(2) Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.

42. člen

(izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati)

Šteje se, da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi:

-       začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih poslovnih partnerjih;

-       ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;

-       dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;

-       neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;

-       izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino prihodkov;

-       naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

43. člen

(hujša gospodarska škoda)

(1) Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.

(2) Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.

(3) Za obveznosti, ki so nastale do začetka postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja oziroma poenostavljene prisilne poravnave se šteje, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

43.a člen

(vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode)

(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka po prvem odstavku 102. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:

-       davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),

-       pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,

-       zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),

-       davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog ali obročno plačilo davka,

-       sezonski dejavnosti, če jo davčni zavezanec opravlja,

-       trajnejši nelikvidnosti,

-       izgubi sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati,

-       grožnji hujše gospodarske škode,

-       tem, da bi mu odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode,

-       potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi določb zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, če z njim izkazuje hujšo gospodarsko škodo.

(2) K vlogi se priložijo:

-       bilanca stanja,

-       izkaz poslovnega izida,

-       izpiski o prometu in stanju na transakcijskih računih ter o morebitnih privarčevanih ali vezanih sredstvih pri bankah v tujini za šest mesecev pred vložitvijo vloge,

-       izpisek vseh zapadlih neporavnanih obveznosti z zneski in datumom zapadlosti,

-       predlog za sodno izvršbo zoper poslovnega partnerja,

-       potrdilo o zdravstvenem stanju, če davčni zavezanec dokazuje izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni,

-       pravnomočni sklep sodišča o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, če z njim dokazuje hujšo gospodarsko škodo,

-       pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in

-       druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode.

(3) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode« se objavi na spletni strani finančne uprave.

OSMI A. DEL
OBRAZEC VLOGE ZA ODLOG OZIROMA OBROČNO PLAČILO DAVKA V POSEBNIH PRIMERIH

43.b člen

(vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem)

(1) Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:

-       davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),

-       pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlogo vlaga pooblaščenec,

-       zahtevku (odlog oziroma obročno plačilo davka),

-       davčni obveznosti oziroma davkih, za katere zahteva odlog oziroma obročno plačilo davka,

-       vrsti zavarovanja davčne obveznosti.

(2) Če se kot vrsta zavarovanja predlaga vknjižba zastavne pravice, mora vloga vsebovati izjavo, s katero davčni zavezanec dovoljuje davčnemu organu vknjižbo zastavne pravice.

(3) K vlogi se priložijo:

-       instrument zavarovanja (bančna garancija, garantno pismo, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog, drug instrument zavarovanja), ki bo zanesljivo zagotovil plačilo davka,

-       izpisek iz zemljiške knjige o lastništvu nepremičnin,

-       potrdilo KDD – Centralne klirinško depotne družbe o imetništvu vrednostnih papirjev,

-       dokazilo o lastništvu vozil,

-       soglasje dolžnika o obstoju in višini terjatve,

-       pooblastilo pooblaščencu za zastopanje, če vlogo vlaga pooblaščenec, in

-       druga dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za odlog ali obročno plačilo davka z zavarovanjem.

(4) Davčni zavezanec – fizična oseba v vlogi poda soglasje, da lahko davčni organ podatke o lastništvu nepremičnin, imetništvu vrednostnih papirjev in lastništvu vozil za davčnega zavezanca pridobiva iz evidenc drugih organov in oseb.

(5) Obrazec »Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem« se objavi na spletni strani finančne uprave.

43.c člen

(vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ treh mesečnih obrokih)

(1) Vloga za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 vsebuje podatke o:

-       davčnem zavezancu (potrebne za identifikacijo vložnika),

-       pooblaščencu davčnega zavezanca, če vlago vlaga pooblaščenec,

-       zahtevku (obročno plačilo davka),

-       davčni obveznosti oziroma o davkih, za katere zahteva obročno plačilo davka.

(2) Obrazec »Vloga za obročno plačilo davka fizične osebe v največ treh mesečnih obrokih« se objavi na spletni strani finančne uprave.

DEVETI DEL
NAČIN PREDLOŽITVE INSTRUMENTA ZAVAROVANJA, KRITERIJI ZA DOLOČITEV NJEGOVE VIŠINE IN NAČIN SPROSTITVE OZIROMA UNOVČITVE GLEDE IZPOLNITVE OZIROMA PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

44. člen

(smiselna uporaba tega dela)

Določbe tega dela pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi drugega odstavka 117. člena ZDavP-2, ter za predložitev ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila varščine pred začetkom javne dražbe na podlagi četrtega odstavka 196. člena ZDavP-2.

45. člen

(predložitev instrumenta zavarovanja in vsebina potrdila o sprejemu instrumenta zavarovanja)

(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri davčnem organu.

(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti, ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:

1.     zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika),

2.     davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja (številko sklepa, ki ga je izdal davčni organ idr.),

3.     roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,

4.     vrsti zavarovanja,

5.     sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,

6.     davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,

7.     datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.

(3) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje uvoznih, izvoznih in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: carinske obveznosti), ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:

1.     zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika),

2.     carinski obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja,

3.     roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,

4.     vrsti zavarovanja,

5.     dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila drugih carinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale,

6.     dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinskih obveznosti, če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik,

7.     sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,

8.     davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,

9.     datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.

(4) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska obveznost), ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:

1.     zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (potrebne za identifikacijo vložnika),

2.     trošarinski obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja,

3.     roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,

4.     vrsti zavarovanja,

5.     dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila drugih trošarinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale,

6.     sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,

7.     davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,

8.     datumu in kraju sprejema instrumenta zavarovanja in izdaje potrdila.

II. BANČNA GARANCIJA IN GARANTNO PISMO

46. člen

(bančna garancija in garantno pismo)

(1) Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni organ.

(2) Davčni organ prizna kot garanta banko, ki:

1.     je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali

2.     je upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

(3) Davčni organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki:

1.     je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali

2.     je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

(4) Bančna garancija oziroma garantno pismo sta lahko izdana v skladu z Enotnimi pravili za garancije na poziv Mednarodne trgovinske zbornice (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri Mednarodni trgovinski zbornici pod št. 758 (v nadaljnjem besedilu: enotna pravila).

47. člen

(vsebina bančne garancije in garantnega pisma)

(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, vsebuje podatke o:

1.     številki bančne garancije oziroma garantnega pisma,

2.     roku veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za unovčitev,

3.     znesku, do katerega jamči garant,

4.     predmetu zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni organ zahteva zavarovanje,

5.     garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni garanciji oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem pismu ali navedbo, da za bančno garancijo oziroma garantno pismo veljajo enotna pravila,

6.     garantu (firma, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun),

7.     zavezancu za davek (davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež),

8.     upravičencu (naziv, sedež),

9.     datumu in kraju izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma.

Bančna garancija oziroma garantno pismo je opremljeno z žigom in podpisom pooblaščene osebe garanta.

(2) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka še podatke o:

1.     dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za zavarovanje plačila drugih carinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale,

2.     dovolitvi uporabe instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinskih obveznosti, če je zavarovanje predloženo za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik.

(3) Bančna garancija oziroma garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti vsebuje poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena še podatke o:

1.     vrsti trošarinskega zavezanca,

2.     dovolitvi uporabe bančne garancije oziroma garantnega pisma za zavarovanje plačila drugih trošarinskih obveznosti, ki še niso poravnane oziroma bi lahko še nastale.

(4) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(5) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(6) Obrazec za predložitev bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(7) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(8) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila carinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

(9) Obrazec za predložitev garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti »Garantno pismo za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila trošarinske obveznosti« se objavi na spletni strani finančne uprave.

48. člen

(višina bančne garancije oziroma garantnega pisma)

(1) Višina bančne garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti izpolnitev oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v celoti.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je višina bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine davčne obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije oziroma garantnega pisma upošteva naslednje kriterije:

1.     dosedanje poslovanje zavezanca za davek;

2.     zanesljivost in finančno stabilnost zavezanca za davek;

3.     način vodenja predpisanih evidenc zavezanca za davek;

4.     uradne evidence oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev predpisov o obdavčenju.

(3) Davčni organ odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v skladu z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne določa drugače.

(4) Ne glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne garancije oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50 odstotkov ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki bi lahko nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v primerih, ko zakon o obdavčenju določa drugače.

49. člen

(unovčitev bančne garancije oziroma garantnega pisma v času njegove veljavnosti)

Bančna garancija oziroma garantno pismo se unovči v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez ugovora« oziroma garantnih pisem s klavzulo o solidarni odgovornosti v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje garantnih pisem.

III. DRUGI INSTRUMENTI ZAVAROVANJA

50. člen

(pogoji za sprejem cirkuliranega certificiranega čeka)

Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.

51. člen

(pogoji za sprejem avalirane menice)

Davčni organ lahko sprejme menico kot instrument zavarovanja, ki vsebuje klavzulo »brez protesta», če jo je avalirala banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.

52. člen

(določitev višine in unovčitev cirkuliranega certificiranega čeka oziroma avalirane menice)

Določbi tega pravilnika glede določitve višine in unovčitve bančne garancije oziroma garantnega pisma se smiselno uporabljata tudi za cirkulirani certificirani ček in avalirano menico.

IV. GOTOVINSKI POLOG

53. člen

(vplačilo gotovinskega pologa)

(1) Zavezanec za davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen podračun, ki ga določi davčni organ.

(2) Obenem z vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek davčnemu organu tudi obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so potrebni za izdajo potrdila iz 54. člena tega pravilnika.

54. člen

(vsebina potrdila o gotovinskem pologu)

(1) Potrdilo o gotovinskem pologu, ki ga izda davčni organ, vsebuje podatke o:

1.     zavezancu za davek – imetniku zavarovanja (osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka),

2.     davčni obveznosti, za katero je predložen instrument zavarovanja (številka sklepa, ki ga je izdal davčni organ, idr.),

3.     roku veljavnosti instrumenta zavarovanja,

4.     datumu in znesku gotovinskega pologa ter številki podračuna, na katerega je vplačan,

5.     sklicni številki sprejetega zavarovanja, ki se vodi v evidenci predloženih instrumentov zavarovanja,

6.     davčnem organu, ki je sprejel instrument zavarovanja in izdaja potrdilo,

7.     datumu in kraju sprejema gotovinskega pologa in izdaje potrdila.

(2) Potrdilo o gotovinskem pologu, če je z gotovinskim pologom zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega odstavke vsebuje še podatke o:

1.     carinskem postopku oziroma operacijah, za katere velja gotovinski polog,

2.     dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje plačila carinske obveznosti, če je gotovinski polog vplačan za tretjo osebo, ki je dolžnik ali lahko postane dolžnik,

3.     dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske obveznosti iz posebnih postopkov, ki so bili začeti v času veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Unije in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala,

4.     dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje carinske obveznosti iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v času veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet,

5.     dovolitvi uporabe gotovinskega pologa za zavarovanje odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav po veljavni zakonodaji, za katere ga je treba predložiti.

V. SKUPNA DOLOČBA

55. člen

(črtan)

DESETI DEL
ODVZEM VZORCEV BLAGA ZA POTREBE DAVČNEGA NADZORA

56. člen

(omejitev uporabe)

Določbe tega dela pravilnika se ne uporabljajo, če je odvzem vzorcev urejen s predpisi Evropske unije.

57. člen

(odvzem vzorcev)

(1) Če davčni organ za potrebe izvajanja davčnega nadzora v skladu s 138. členom ZDavP-2 odvzame vzorce blaga za analizo oziroma preiskavo, o tem na primeren način obvesti zavezanca za davek ali njegovega pooblaščenca. Pisno obvestilo ni potrebno.

(2) Davčni organ odvzame vzorce sam ali pa glede na okoliščine primera naloži zavezancu za davek ali njegovemu pooblaščencu, da jih odvzame sam v prisotnosti pooblaščene osebe.

(3) Odvzem vzorcev se opravi po metodah, ki so predpisane za ta namen.

(4) Vzorci se odvzamejo le v taki količini, kot je nujno potrebna za analizo ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo. Hkrati z vzorci blaga lahko davčni organ, če je glede na okoliščine primera to primerno, odvzame tudi spremljajoče dokumente, ki pojasnjujejo vrsto blaga, njegovo naravo, količino ali tehnične karakteristike.

58. člen

(zapisnik o odvzemu vzorcev)

(1) Pooblaščena oseba o odvzemu vzorcev sestavi zapisnik v treh izvodih, od katerih je namenjen:

1.     en izvod za izvajalca analize oziroma preiskave;

2.     en izvod za davčni organ, ki je vzorec vzel, in

3.     en izvod za zavezanca za davek.

(2) Za vzorce blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti tako k vzorcu, ki je namenjen izvajalcu analize oziroma preiskave, kot tudi h kontrolnemu vzorcu priložen izvod varnostnega lista.

59. člen

(ravnanje z blagom pri odvzemu vzorcev)

Za blago, ki bi se pri odvzemu vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci odvzeli na kraju pregleda (na primer sterilno, za svetlobo občutljivo, za vlago občutljivo blago in podobno), lahko davčni organ dovoli, da se vzorci odvzamejo ob prisotnosti pooblaščene osebe davčnega organa v drugih primernih prostorih.

60. člen

(obveznosti zavezanca za davek pri odvzemu vzorcev)

(1) Zavezanec za davek oziroma njegov pooblaščenec mora davčnemu organu zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč pri odvzemu vzorcev.

(2) Če zavezanec za davek zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne pooblasti druge osebe oziroma davčnemu organu ne zagotovi vse potrebne pomoči za olajšanje izvajanja postopka, davčni organ določi rok, v katerem mora zavezanec za davek izpolniti svoje obveznosti. Če zavezanec za davek ne izpolni zahteve davčnega organa, davčni organ na stroške in riziko zavezanca za davek naloži, da strokovno usposobljena oseba odvzame vzorce oziroma davčni organ sam odvzame vzorce, če je to primerno glede na okoliščine primera. V tem primeru se šteje, kot da je zavezanec za davek sodeloval pri odvzemu vzorcev blaga, vendar to ne vpliva na odgovornost zavezanca za davek za morebitni prekršek zaradi opustitve potrebne pomoči davčnemu organu oziroma zaradi oviranja nadzora.

(3) Če je zaradi posebnih tehničnih lastnosti blaga treba pri pregledu blaga zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, zavezanec za davek pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti, mora o tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki določi rok, v katerem mora zavezanec za davek zagotoviti prisotnost strokovno usposobljenih oseb.

61. člen

(število vzorcev in količina blaga za vzorec)

(1) V skladu s četrtim odstavkom 57. člena tega pravilnika davčni organ odvzame praviloma vsaj dva reprezentativna vzorca. Iz določenega blaga se v soglasju z zavezancem za davek vzame povprečni vzorec blaga (na primer: pri tekočinah, praških in podobno dalje).

(2) Nujno potrebne količine posameznega vzorca iz četrtega odstavka 57. člena tega pravilnika znašajo praviloma:

1.     za tekočine, paste in trdne snovi: 10–20 g ali do 100 ml;

2.     za tekoče naftne derivate in alkoholne pijače: 0,5 do 1 liter;

3.     za plinaste vzorce (utekočinjeni plini, stisnjeni plini): 10–20 ml utekočinjenega plina ali 1 liter stisnjenega plina;

4.     za blago v zvitkih: pribl. 10 cm po vsej širini;

5.     za blago v listih ali ploščah: pribl. 30 x 30 cm;

6.     za žice, monofilamente, preje, vrvi in podobno: pribl. 10 m;

7.     za blago, pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni embalaži;

8.     za druge vrste blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega odstavka.

(3) Če okoliščine posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se lahko odvzamejo tudi manjše ali večje količine od količin, navedenih v prejšnjem odstavku.

(4) Stroji oziroma naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami, fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za določitev narave blaga.

62. člen

(označevanje vzorcev)

Davčni organ vsak odvzeti vzorec za zagotovitev njegove istovetnosti ustrezno označi, na primer z namestitvijo pečata, zalivke ali na podoben način, tako da prepreči morebitno zamenjavo ali kakršno koli drugačno zlorabo vzorcev.

63. člen

(ravnanje z vzetimi vzorci)

(1) Davčni organ, ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z ustreznim izvodom zapisnika o odvzemu vzorcev pošlje izvajalcu analize oziroma pregleda, ki opravi potrebne preiskave. Kontrolni vzorec blaga hrani davčni organ, ki je odvzel vzorce blaga.

(2) Vzorci hitro pokvarljivega blaga se hranijo v hladilniku ali zamrzovalniku.

64. člen

(ravnanje z vzorci po opravljeni analizi)

(1) Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo zavezancu za davek na njegovo zahtevo in stroške takoj, ko niso več potrebni v postopku, predvsem, ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih je imel zavezanec za davek na razpolago zoper odločbo davčnega organa, izdano na podlagi rezultatov te analize ali natančnega pregleda.

(2) Vzorce, za katere zavezanec za davek ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko davčni organ uniči ali shrani. Davčni organ lahko v določenih primerih od zavezanca za davek zahteva, predvsem kadar gre za vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine strupenosti, da odstrani preostanek vzorcev.

ENAJSTI DEL
STROŠKI V ZVEZI Z DAVČNO IZVRŠBO, ODVZETIM OZIROMA PREPUŠČENIM BLAGOM IN BLAGOM, KI GA PO ZAKONSKEM POOBLASTILU PRODAJA DAVČNI ORGAN, TER POGOJIH ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE S TEM BLAGOM

I. SPLOŠNA DOLOČBA

65. člen

(vsebina tega dela)

(1) Ta del pravilnika določa višino in način obračunavanja stroškov v zvezi z davčno izvršbo ter prevozom, hrambo in cenitvijo blaga, ki je bilo dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona, oziroma blaga, ki je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje, ter blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ (v nadaljnjem besedilu: blago).

(2) Ta del pravilnika določa tudi način preverjanja pogojev za prodajo, drugo ravnanje, uničenje ali brezplačen odstop blaga, ki:

1.     je bilo dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona;

2.     je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje;

3.     ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ.

II. DOLOČITEV STROŠKOV

66. člen

(stroški za izdajo sklepa)

(1) Stroški za izdajo sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne terjatve dolžnika znašajo 10 eurov.

(2) Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove materializirane ali nematerializirane vrednostne papirje znašajo 10 eurov.

(3) Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine znašajo 50 eurov.

67. člen

(črtan)

68. člen

(stroški prevoza)

(1) Če prevoza ne izvaja davčni organ, se obračunajo stroški prevoza blaga po dejanskih stroških.

(2) Med stroške prevoza blaga se štejejo tudi stroški natovarjanja in raztovarjanja blaga.

69. člen

(stroški hrambe)

(1) Stroški hrambe blaga pri pooblaščeni osebi se obračunajo po veljavnem ceniku te osebe.

(2) Stroški, ki nastanejo zaradi nujnih ukrepov za ohranjanje blaga, se obračunajo po dejanskih stroških, ki jih je imel s tem v zvezi davčni organ. Med te stroške spadajo tudi prevozni stroški za premestitev blaga.

70. člen

(stroški cenitve)

Stroški v zvezi s cenitvijo, ki jo izvede posebni cenilec, se obračunajo po veljavni tarifi za te storitve.

71. člen

(stroški prodaje)

(1) Stroški prodaje prek javne dražbe znašajo 50 eurov.

(2) Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 30 eurov.

(3) Stroški prodaje z neposredno pogodbo znašajo 10 eurov.

(4) Stroški prodaje po koncesijski pogodbi se obračunajo po dejanskih stroških.

(5) Stroški prodaje zarubljenih materializiranih ali nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih predmetov, ki se prodajajo na organiziranem trgu, se obračunajo po dejanskih stroških.

(6) V primeru neuspele prodaje ali če kupnina ne presega 25 eurov, se stroški prodaje prek davčnega organa ne obračunajo.

72. člen

(obračun stroškov)

(1) Stroški davčne izvršbe se v skladu s 152. členom ZDavP-2 obračunajo v sklepu o izvršbi.

(2) Če po končanem postopku davčne izvršbe nastane razlika v višini med obračunanimi in dejansko nastalimi stroški, se ta zaračuna oziroma vrne na podlagi posebnega sklepa davčnega organa.

III. POGOJI ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM

73. člen

(pogoji za prodajo blaga)

(1) Davčni organ, pooblaščen za prodajo, sme dati v prodajo samo blago, za katero je bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Evropske unije za sprostitev v prost promet na carinskem območju Unije, vključno s prepovedmi in omejitvami, oziroma se po prodaji lahko dovoli drugi carinski postopek ali ponovni izvoz.

(2) Blago, ki ne ustreza predpisom iz prvega odstavka tega člena, se odstrani s carinskega območja Unije oziroma uniči.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se blago, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, lahko proda pod pogojem, da se po prodaji odstrani s carinskega območja Unije.

74. člen

(preverjanje pogojev za prodajo)

(1) Za preverjanje pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika in za pripravo blaga za prodajo imenuje davčni organ, pooblaščen za prodajo, komisijo. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.

(2) Nalogi komisije iz prvega odstavka tega člena sta, poleg preverjanja pogojev za prodajo blaga, tudi določitev vrednosti blaga in sestava zapisnika o delu.

(3) Pri ugotavljanju vrednosti blaga se smiselno uporabljajo pravila o carinskem vrednotenju blaga, ob upoštevanju morebitne tehnološke zastarelosti, modne nezanimivosti in dejstva, da se blago prodaja brez garancije ali brez možnosti uveljavljanja garancije.

(4) Vrednost blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ, se ugotavlja v skladu z 205. členom ZDavP-2.

75. člen

(brezplačen odstop blaga)

(1) Blago se pod pogojem iz prvega odstavka 203.a člena in iz prvega odstavka 206. člena ZDavP-2 lahko brezplačno odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ga ti potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. O brezplačnem odstopu odloča minister, pristojen za finance, s sklepom.

(2) Državnim organom in organizacijam se brezplačno lahko odstopi tudi blago, ki ga po posebnih predpisih ni dovoljeno sprostiti v prosti promet (orožje, strelivo, radijske postaje in podobno), če to blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.

(3) Takoj po prevzemu brezplačno odstopljenega neunijskega blaga mora pridobitelj urediti carinski status tega blaga.

76. člen

(uničenje blaga)

(1) Če se blago ne proda ali brezplačno ne odstopi v skladu s prejšnjim členom, se uniči.

(2) Davčni organ lahko blago uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe, prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z izkupičkom od prodaje.

(3) Predlog za uničenje blaga poda tričlanska komisija, ki jo imenuje davčni organ. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.

(4) Davčni organ na podlagi predloga komisije izda sklep o uničenju in ga izvrši. Komisija nadzira uničenje ter sestavi zapisnik o uničenju.

(5) Uničenje blaga se izvede v skladu s posebnimi predpisi.

DVANAJSTI DEL
MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE PRI IZTERJAVI DAVŠČIN IN IZMENJAVI PODATKOV

I. SPLOŠNO

77. člen

(vsebina tega dela)

S tem delom se določajo podrobnejša pravila upravnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1), spremenjene z Direktivo sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 359 z dne 16. 12. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/107/EU).

II. MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZTERJAVI DAVŠČIN

78. člen

(prenehal veljati)

79. člen

(črtan)

80. člen

(črtan)

81. člen

(prenehal veljati)

82. člen

(črtan)

83. člen

(črtan)

III. MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZMENJAVI PODATKOV

(črtano)

84. člen

(črtan)

85. člen

(črtan)

III.A NAČIN IN OBLIKA SPOROČANJA INFORMACIJ O FINANČNIH RAČUNIH NA PODLAGI 255.F ČLENA ZDavP-2

85.a člen

(način pošiljanja informacij)

Finančna institucija Slovenije, ki v skladu s III.A poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporoča informacije o finančnih računih, te informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki je Priloga 20 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

85.b člen

(tretje osebe kot ponudniki storitev)

Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz III.A poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.

IV. PRISTOJNI ORGAN ZA IZMENJAVO PODATKOV V SKLADU Z MEDNARODNIMI POGODBAMI O IZOGIBU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

86. člen

prenos pristojnosti)

(1) V skladu s prvim odstavkom 265. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča GFU FURS, da:

-       izmenjuje podatke po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za davčne namene,

-       opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in

-       opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/10).

(2) V skladu z drugim odstavkom 265. člena ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča GFU FURS za opravljanje nalog v zvezi s postopki skupnega dogovora, ki se vodijo zaradi sklenitve dvostranskih ali večstranskih APA sporazumov, s pristojnimi organi drugih držav po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in tako dogovarjanje omogočajo.

V. NAČIN IN OBLIKA SPOROČANJA INFORMACIJ NA PODLAGI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O IZBOLJŠANJU SPOŠTOVANJA DAVČNIH PREDPISOV NA MEDNARODNI RAVNI IN IZVAJANJU FATCA

86.a člen

(način pošiljanja informacij)

Finančna institucija Slovenije, ki mora v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočati informacije po Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/14), te informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom, ki je Priloga 18 tega pravilnika, ter v obliki izjav v skladu z navodilom, ki je Priloga 19 tega pravilnika.

86.b člen

(tretje osebe kot ponudniki storitev)

Poročevalske finančne institucije Slovenije lahko uporabijo storitve tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz VI. poglavja četrtega dela ZDavP-2. Poročevalske finančne institucije o tem predhodno obvestijo finančno upravo.

VI. IZVAJANJE PRAVIL ZA POROČANJE IN IZMENJAVO POROČIL PO DRŽAVAH NA PODLAGI III.B POGLAVJA ZDavP-2

86.c člen

(opredelitev pojmov)

Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo:

-       davčna jurisdikcija je državna ali nedržavna jurisdikcija, ki ima fiskalno avtonomijo,

-       poročevalec je poročevalec mednarodne skupine podjetij iz 255.i člena ZDavP-2.

86.č člen

(viri podatkov CbCR)

(1) V Poročilo po državah (v nadaljnjem besedilu: CbCR) iz 255.j člena ZDavP-2 se vpisujejo podatki iz ene izmed naslednjih vrst poročil:

-       poročila o konsolidiranih računovodskih izkazih,

-       letna računovodska poročila,

-       notranja računovodska poročila za poslovodno odločanje,

-       finančni izkazi za regulativne namene.

(2) Poročevalec mora pri izpolnjevanju CbCR vsako leto uporabiti isti vir podatkov iz prvega odstavka tega člena. Če poročevalec spremeni vir podatkov, mora v CbCR pojasniti razloge za spremembo in njene posledice.

(3) Podatki iz CbCR ne vplivajo na poročanje o prihodkih, dobičku in davkih za druge namene. Prihodkov, dobička in davka v CbCR ni treba uskladiti s konsolidiranimi računovodskimi izkazi. Prilagoditve tudi niso potrebne zaradi razlik v računovodskih načelih, ki se uporabljajo v različnih davčnih jurisdikcijah.

(4) Poročevalec podatke o poslovni enoti vpiše pod davčno jurisdikcijo, v kateri je poslovna enota, in ne pod davčno jurisdikcijo, katere rezident je pravna oseba (samostojna enota poslovanja), katere del je poslovna enota. Davčna jurisdikcija rezidentstva pravne osebe (samostojne enote poslovanja), katere del je poslovna enota, ne vključuje finančnih podatkov, povezanih s poslovno enoto.

(5) Poročevalec zneske, ki so izraženi v drugi valuti, pretvori v eure po povprečnem menjalnem tečaju za zadevno poslovno leto.

86.d člen

(zajem podatkov v CbCR)

(1) V CbCR se vpišejo podatki, ki se nanašajo na poslovno leto poročevalca.

(2) Poročevalec vpiše podatke osebe v sestavi mednarodne skupine podjetij v CbCR tako, da vpiše podatke:

-       za poslovno leto oseb v sestavi, ki se konča na isti dan kot poslovno leto poročevalca oziroma, ki se konča v dvanajstmesečnem obdobju pred tem dnem ali

-       oseb v sestavi, ki poročajo za poslovno leto poročevalca.

(3) Poročevalec pri sestavi CbCR zajame podatke na enega od načinov iz drugega odstavka tega člena, pri tem pa upošteva, da morajo biti zajeti podatki med poslovnimi obdobji primerljivi. Če poročevalec spremeni zajem podatkov, mora to navesti v dodatnih informacijah.

86.e člen

(obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij)

(1) Obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij (v nadaljnjem besedilu: obvestilo CbCR), ki ga predloži davčni zavezanec po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, vsebuje:

-       opredelitev davčnega zavezanca o zavezanosti za poročanje po CbCR za mednarodno skupino podjetij, katere del je,

-       opredelitev krovnega matičnega podjetja in mednarodne skupine podjetij,

-       opredelitev poročevalca in njegove vloge v mednarodni skupini podjetij,

-       obvestilo davčnega zavezanca o njegovi vlogi v mednarodni skupini podjetij,

-       obvestilo davčnega zavezanca, ali lahko v primeru, če CbCR ne bo predložilo krovno matično podjetje, nadomestno matično podjetje ali oseba, imenovana za poročevalca na podlagi 1. točke oddelka II priloge III Direktive Sveta 2016/881/EU z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 1), pridobi informacije za pripravo CbCR od svojega krovnega matičnega podjetja.

(2) Obvestilo CbCR se predloži davčnemu organu v elektronski obliki hkrati s predložitvijo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.

(3) Obrazec »Obvestilo o obveznosti poročanja po državah mednarodne skupine podjetij (obvestilo CbCR)« za predložitev podatkov iz prvega odstavka tega člena je objavljen na spletni strani finančne uprave.

86.f člen

(predložitev CbCR)

(1) CbCR sestavljajo:

-       pregled razporeditve dohodka, davkov in poslovne dejavnosti po davčnih jurisdikcijah,

-       seznam vseh oseb v sestavi mednarodne skupine podjetij, združenih po davčnih jurisdikcijah,

-       dodatne informacije.

(2) Poročevalec, ki mora predložiti CbCR, te informacije poroča v elektronski obliki v skladu z navodilom iz Priloge 21, ki je sestavni del tega pravilnika.

86.g člen

(dodatne informacije)

Poročevalec v CbCR navede naslednje dodatne informacije:

-       informacije o viru podatkov iz prvega odstavka 86.č člena tega pravilnika,

-       informacije o spremembi vira podatkov v skladu z drugim odstavkom 86.č člena tega pravilnika, vključno z navedbo razlogov za spremembo in njene posledice,

-       informacije o uporabljenem menjalnem tečaju iz petega odstavka 86.č člena tega pravilnika,

-       informacije o načinu zajema podatkov oseb v sestavi iz drugega odstavka 86.d člena tega pravilnika,

-       informacije o načinu zajema podatkov iz drugega odstavka 86.d člena tega pravilnika in razloge za morebitno spremembo zajema podatkov v skladu s tretjim odstavkom 86.d člena tega pravilnika in

-       druge informacije v zvezi s sestavljanjem CbCR, za katere poročevalec meni, da so pomembne pri ocenjevanju tveganja zavezanca glede transfernih cen in tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička.

DVANAJSTI A. DEL
VSEBINA VLOG V SKLADU Z ZDoh-2

86.h člen

(vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine)

(1) Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine v skladu z drugim odstavkom 270. člena ZDavP-2 vložijo le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki želijo te podatke spremeniti.

(2) Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vsebuje naslednje podatke:

-       identifikacijski podatki o zavezancu,

-       identifikacijski podatki o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanec pri informativnem izračunu dohodnine želi uveljavljati kot posebno olajšavo (ime in priimek, davčna številka, leto rojstva, sorodstveno razmerje, čas vzdrževanja, znesek prispevkov za preživljanje),

-       identifikacijski podatki drugega zavezanca, od katerega zavezanec želi prevzeti razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (ime in priimek, davčna številka),

-       identifikacijski podatki o vzdrževanih družinskih članih, ki jih zavezanec pri informativnem izračunu dohodnine ne želi uveljavljati kot posebno olajšavo, kljub temu, da jih je med letom uveljavljal pri izračunu akontacije dohodnine (ime in priimek, davčna številka, leto rojstva).

(3) Obrazec »Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.i člen

(vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost)

(1) Vlogo za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po drugem odstavku 270. člena ZDavP-2 lahko vložijo zavezanci za vlaganje v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu ali v okviru agrarne skupnosti.

(2) Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost vsebuje naslednje podatke:

1.     identifikacijski podatki o zavezancu;

2.     podatki o vlaganjih v okviru kmečkega gospodinjstva:

-  vrsta in vrednost vlaganja,

-  številka računa,

-  ime organa, ki je izdal odločbo o odobritvi sofinanciranja vlaganja,

-  številka in datum izdaje odločbe o odobritvi sofinanciranja vlaganja,

-  znesek sofinanciranja vlaganja;

3.     podatki o vlaganjih zavezanca v okviru agrarne skupnosti:

a)       podatki o agrarnih skupnostih in deležih članov kmečkih gospodinjstev v agrarnih skupnostih:

-    KMG-MID agrarne skupnosti,

-    ime in sedež agrarne skupnosti,

-    podatki o članu kmečkega gospodinjstva, ki ima delež v agrarni skupnosti (davčna številka, ime in priimek, delež v agrarni skupnosti);

b)       podatki o vlaganjih v posamezni agrarni skupnosti:

-    KMG-MID agrarne skupnosti,

-    vrsta vlaganja in vrednost vlaganja, številka računa,

-    ime organa, ki je izdal odločbo o odobritvi sofinanciranja vlaganja,

-    številka in datum odločbe o odobritvi sofinanciranja vlaganja,

-    znesek sofinanciranja vlaganja;

4.     priloge (popis dokumentov, ki jih zavezanec prilaga k vlogi).

(3) Obrazec »Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.j člen

(vsebina obvestila o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine)

(1) Davčni zavezanec – rezident, ki v skladu s 114. členom ZDoh-2 uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine, ki se izplačuje za mesečno obdobje, ali od drugega dohodka, ki ga prejema redno za mesečno obdobje, o tem pisno obvesti glavnega delodajalca, izplačevalca pokojnine ali izplačevalca drugega dohodka.

(2) Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine v skladu z drugim odstavkom 287. člena ZDavP-2 vsebuje naslednje podatke:

-       identifikacijski podatki o davčnem zavezancu,

-       identifikacijski podatki o glavnem delodajalcu/ izplačevalcu pokojnine/ izplačevalcu drugega dohodka,

-       podatki o uveljavljanih vzdrževanih družinskih članih (ime in priimek uveljavljanega vzdrževanega družinskega člana, leto rojstva, davčna številka, sorodstveno razmerje).

86.k člen

(zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od odhodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu dohodnine)

(1) Zavezanec vloži zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu dohodnine v skladu s prvim odstavkom 289. člena ZDavP-2.

(2) Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vsebuje naslednje podatke:

1.     identifikacijski podatki o plačniku davka (izplačevalcu) in podatki o prejetem dohodku iz drugega pogodbenega razmerja;

2.     podatki o dejanskih stroških v zvezi z opravljanjem dela in storitev:

a)       dejanski stroški prevoza na delo in z dela po mesecih in v skupnem znesku:

-    običajno prebivališče,

-    mesec,

-    davčna številka izplačevalca,

-    mesto opravljanja dela,

-    javno prevozno sredstvo (vrsta, skupni znesek vozovnice),

-    lastno prevozno sredstvo (število kilometrov, znesek),

-    skupni znesek (vozovnic, kilometrov, kilometrine);

b)       dejanski stroški prevoza na službenem potovanju po datumu izplačila in v skupnem znesku:

-    davčna številka izplačevalca,

-    mesto začetka/konca,

-    mesto opravljanja dela,

-    javno prevozno sredstvo (vrsta, skupni znesek vozovnice),

-    lastno prevozno sredstvo (število kilometrov, znesek, cestnina, parkirnina);

c)       dejanski stroški nočitve po izplačevalcu in v skupnem znesku (davčna številka izplačevalca, mesto opravljanja dela, število nočitev, znesek);

3.     priloge (popis dokumentov, ki jih zavezanec prilaga k zahtevku).

(3) Obrazec »Vloga za zmanjšanje davčne osnove od odhodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov pri informativnem izračunu dohodnine« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.l člen

(vsebina zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov)

(1) Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov iz četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2, ki ga v skladu s tretjim odstavkom 289. člena ZDavP-2 vloži davčni zavezanec, nerezident v 15 dneh od izplačila dohodka, vsebuje naslednje podatke:

-       identifikacijske podatke o davčnem zavezancu, nerezidentu,

-       podatke o plačniku davka,

-       podatke o prejetem dohodku iz drugega pogodbenega razmerja (datum izplačila dohodka,

znesek prejetega dohodka, znesek davka, ki ga je plačnik davka odtegnil od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja),

-       podatke o dejanskih stroških v zvezi s prejetim dohodkom iz drugega pogodbenega razmerja,

-       podatke o številki transakcijskega računa.

(2) Obrazec »Vloga za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.m člen

(vloga za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi)

(1) Vloga za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi v skladu s prvim odstavkom 303. člena ZDavP-2 vsebuje:

-       podatke o zavezancu, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, in o zavezancu, ki nadaljuje dejavnost celotnega podjetja ali dela podjetja oziroma o pravni osebi, na katero se prenaša podjetje ali del podjetja, ter

-       izjave o izpolnjevanju pogojev, določenih z ZDoh-2 (izjavo zavezanca, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, in izjavo zavezanca, ki nadaljuje dejavnost celotnega podjetja ali dela podjetja oziroma izjavo odgovorne osebe pravne osebe, na katero se prenaša podjetje ali del podjetja).

(2) Obrazec »Vloga za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.n člen

(zahtevek za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov davčnega zavezanca, nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika)

(1) Zahtevek za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov davčnega zavezanca, nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika po 311.a členu ZDavP-2 vsebuje podatke o:

-       plačniku davka (potrebne za identifikacijo plačnika),

-       aktivnosti, v zvezi s katero davčni zavezanec, nerezident uveljavlja višje normirane stroške ali dejanske stroške, pravni podlagi in datumu ali obdobju opravljanja aktivnosti,

-       prejetemu dohodka davčnega zavezanca, nerezidenta (datum izplačila, višina dohodka, znesek normiranih stroškov in davčni odtegljaj),

-       izpolnjevanju pogojev davčnega zavezanca, nerezidenta za višje normirane stroške, ki sicer veljajo za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov, določenih v zakonu, ki ureja dohodnino,

-       dejanskih stroških davčnega zavezanca, nerezidenta (razčlenitev dejanskih stroškov in znesek),

-       transakcijskem (osebnem) računu davčnega zavezanca, nerezidenta in

-       prilogah.

(2) K zahtevku se priložijo:

-       dokument, na podlagi katerega je davčni zavezanec, nerezident opravil posamezno aktivnost,

-       dokazilo o višini prihodkov iz dejavnosti v davčnem letu pred davčnim letom prejema (izplačila) dohodka, ki so ugotovljeni po pravilih oziroma predpisih države rezidentstva davčnega zavezanca, nerezidenta,

-       če prihodki iz dejavnosti iz prejšnje alineje presegajo 50.000 eurov (in so hkrati nižji od 100.000 eurov), se priloži tudi dokazilo, da je bila pri davčnem zavezancu, nerezidentu po pravilih oziroma predpisih njegove države rezidentstva, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev,

-       dokazila (račune) o nastanku dejanskih stroškov, ki se nanašajo na opravljanje posamezne aktivnosti.

(3) Obrazec »Zahtevek za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika« se objavi na spletni strani finančne uprave.

86.o člen

(obvestilo o uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah)

(1) Obvestilo o uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah v skladu s prvim odstavkom 327. člena ZDavP-2, ki ga davčni zavezanec, rezident, predloži ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodbe sklenjena, vsebuje naslednje podatke:

-       identifikacijske podatke o davčnem zavezancu, rezidentu,

-       identifikacijske podatke o banki ali hranilnici,

-       izjavo davčnega zavezanca, rezidenta, da v skladu s 327. členom ZDavP-2 uveljavlja možnost, da se v davčno osnovo od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah, vštejejo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta, do katerih je upravičen na podlagi sklenjenih pogodb,

-       podatke o pogodbah, sklenjenih o vezavi denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah (datum sklenitve, številka in predmet pogodbe),

-       kraj in datum predložitve obvestila oziroma sklenitve pogodbe, v katero lahko banka ali hranilnica vključi predpisane podatke za uveljavljanje davčne osnove po 84. členu ZDoh-2.

(2) Podatki iz prvega odstavka so lahko vključeni v besedilo pogodbe iz drugega odstavka 327. člena ZDavP-2.

(3) Obrazec »Obvestilo o uveljavljanju davčne osnove od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah« se objavi na spletni strani finančne uprave.

TRINAJSTI DEL
VRSTE, VSEBINA, NAČINI IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE

I. SPLOŠNA DOLOČBA

II. VRSTE IN VSEBINE POROČIL

87. člen

(obveznost pošiljanja podatkov)

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) v skladu z 297. in 358. členom ZDavP-2 pošilja Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) poročila s podatki, ki so potrebni za izvajanje nalog davčnega organa, in sicer:

-       iz poslovnega registra Republike Slovenije;

-       iz drugih registrov, evidenc in zbirk podatkov, določenih z drugimi predpisi, ki jih za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov vodi AJPES;

-       iz letnih poročil poslovnih subjektov;

-       iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov;

-       izplačanih plačah;

-       rezultatih drugih statističnih raziskav, ki jih opravlja AJPES.

88. člen

(podatki, ki jih posreduje AJPES)

(1) Iz poslovnega registra Republike Slovenije posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke o posameznem poslovnem subjektu:

-       identifikacijsko številko;

-       firmo oziroma ime (tudi skrajšano firmo oziroma ime);

-       sedež in naslov;

-       datum akta o ustanovitvi;

-       podatke o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, in zaporedno številko vpisa);

-       glavno dejavnost;

-       pravno organizacijsko obliko;

-       datum začetka poslovanja;

-       ime in priimek ustanovitelja;

-       poreklo ustanovitvenega kapitala (domači, tuji, mešani);

-       države ustanovitvenega kapitala;

-       vrsto lastnine;

-       ime in priimek zastopnika;

-       podatke za povezavo (za povezane oziroma združene oblike);

-       dejavnosti (registrirane oziroma določene s predpisom ali z aktom o ustanovitvi);

-       telefon, teleks, telefaks, elektronska pošta;

-       o spremembah (vrsto in datum);

-       o poslovanju (posluje: da, ne);

-       o velikostnem razredu (glede na število zaposlenih);

-       številko računa, ki ga poslovni subjekt odpre pri organizaciji za plačilni promet.

(2) O podružnicah in podružnicah tujih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke:

-       identifikacijsko številko;

-       ime in firmo;

-       sedež in naslov;

-       državo sedeža poslovnega subjekta, kadar gre za podružnice tujih poslovnih subjektov tudi;

-       vrsto podružnice;

-       datum vpisa;

-       dejavnosti;

-       ime in priimek zastopnika;

-       vrsto in datum sprememb.

89. člen

(posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov)

Iz letnih poročil poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke:

a)  za družbe in podjetnike:

-  vse podatke iz bilance stanja za vse poslovne subjekte;

-  vse podatke iz izkaza poslovnega izida za vse poslovne subjekte;

-  vse podatke iz izkaza finančnega izida za družbe iz prvega odstavka 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr., v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);

-  vse podatke iz izkaza gibanja kapitala za družbe iz prvega odstavka 57. člena ZGD-1;

b)  za društva:

- vse podatke iz bilance stanja;

- vse podatke iz izkaza poslovnega izida;

c)  za ostale pravne osebe zasebnega prava:

- vse podatke iz bilance stanja;

- vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov;

d)  za pravne osebe javnega prava:

-  vse podatke iz bilance stanja;

-  vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – drugih uporabnikov oziroma vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov;

-  vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti.

90. člen

(posredovanje podatkov iz letnih poročil družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov)

Iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke:

-       vse podatke posameznega poslovnega subjekta;

-       zbirne podatke poslovnih subjektov posamezne dejavnosti;

-       izračun temeljnih kazalnikov.

91. člen

(črtan)

92. člen

(pošiljanje podatkov o izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih)

V zvezi s podatki o izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih AJPES posreduje davčnemu naslednje podatke:

-       ime in davčno številko poslovnega subjekta;

-       matično številko poslovnega subjekta;

-       število zaposlenih;

-       vrsto izplačila;

-       šifro izplačila;

-       znesek izplačila;

-       datum izplačila;

-       obdobje, na katero se izplačilo nanaša;

-       številko računa, s katerega se izplačujejo plače in regres za letni dopust;

-       kumulativni znesek, izplačan iz naslova uspešnosti poslovanja.

93. člen

(črtan)

III. NAČIN POŠILJANJA POROČIL

94. člen

(način pošiljanja poročil)

Poročila iz 88. do 93. člena tega pravilnika AJPES pošilja v varni elektronski obliki. Obliko poročil dogovorita davčni organ in AJPES.

IV. ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL

95. člen

(roki za pošiljanje podatkov iz letnih poročil)

(1) AJPES pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v naslednjih rokih:

-       za vse poslovne subjekte takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca maja tekočega leta za preteklo leto;

-       za velike in srednje družbe in tiste majhne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ter družbe, ki sestavljajo konsolidirana letna poročila, pa še dodatno podatke iz revidiranih letnih poročil takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca oktobra tekočega leta za preteklo leto.

(2) Na posebno zahtevo davčnega organa pošlje AJPES v petih dneh po prejemu zahteve podatke iz letnega poročila posameznega poslovnega subjekta še pred roki, določenimi v prvem odstavku tega člena.

96. člen

(roki za pošiljanje podatkov iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu)

AJPES pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov do 30. aprila v letu za preteklo leto.

97. člen

(črtan)

98. člen

(črtan)

Priloga 1: (črtana)

Priloga 2: (črtana)

Priloga 3: Opis datoteke za prenos podatkov

Priloga 4: (črtana)

Priloga 5: (črtana)

Priloga 6: (črtana)

Priloga 7: (črtana)

Priloga 8: (črtana)

Priloga 9: (črtana)

Priloga 10: (črtana)

Priloga 11: (črtana)

Priloga 12: (črtana)

Priloga 13: (črtana)

Priloga 14: (črtana)

Priloga 15: (črtana)

Priloga 16: (črtana)

Priloga 17: (črtana)

Priloga 18: Navodilo za dostavo informacij v skladu s sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA

Priloga 19: Navodilo za dostavo informacij v obliki izjav

Priloga 20: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Republike Slovenije Finančni upravi Republike Slovenije

Priloga 21: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave poročil po državah poročevalcev mednarodnih skupin podjetij Finančni upravi Republike Slovenije

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»ŠTIRINAJSTI DEL
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

99. člen

(prehodna določba glede zagotovitve izvajanja informacijske varnostne politike Carinske uprave Republike Slovenije)

Ne glede na 17. člen tega pravilnika Carinska uprava Republike Slovenije zagotovi podporo sistemu informacijskega varovanja in možnost naknadnega ugotavljanja obravnave podatkov, ki so davčna tajnost, najkasneje do 31. 12. 2008.

100. člen

(prehodna določba glede upoštevanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)

Kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se za leto 2006 upošteva dohodek, kot je opredeljen v 58. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1), zmanjšan za oprostitve iz 61. člena ZDoh-1, znižanja iz 62. člena ZDoh-1 ter oprostitve in znižanja iz prvega odstavka 137. člena ZDoh-1.

101. člen

(veljavnost in uporaba izdanih instrumentov zavarovanja)

Instrumenti zavarovanja, ki jih je davčni organ sprejel kot ustrezne za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti pred začetkom uporabe tega pravilnika, se lahko uporabljajo do konca njihove veljavnosti.

102. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ravnanju z zaupnimi podatki in načinu varovanja zaupnih podatkov v carinski službi (Uradni list RS, št. 40/02).

103. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2007.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 46/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 28/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»12. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 101/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

Postopki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso pravnomočno končani, se končajo po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09).

30. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 24/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12) vsebuje naslednji končni določbi:

»KONČNI DOLOČBI

27. člen

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11) prenehajo veljati v 77. členu besedilo »pri izterjavi davščin in« in prva alineja ter 78. in 81. člen.

28. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 19/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 45/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 97/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»12. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2015.«.

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 39/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 40/16) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 85/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

33. člen

Spremenjeni tretji odstavek 43. člena pravilnika se uporablja za postopke, ki so bili v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, uvedeni po 26. aprilu 2016.

34. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2017, razen novega 26.b člena pravilnika, ki začne veljati 6. februarja 2017.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 30/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 37/18) vsebuje naslednji končni določbi:

»5. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vsebini zahtevka za uveljavljanje višjih normiranih stroškov ali dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika (Uradni list RS, št. 79/17).

(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:

-       Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja) zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 138/06),

-       Pravilnik o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi (Uradni list RS, št. 103/10),

-       Pravilnik o obrazcu zahtevka za uveljavljanje dejanskih stroškov nerezidenta – nastopajočega izvajalca ali športnika (Uradni list RS, št. 9/11),

-       Pravilnik o obvestilu za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 138/06),

-       Pravilnik o obrazcu obvestila o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 138/06) in

-       Pravilnik obrazcu vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, obrazcu vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 101/15).

6. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.