Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o vrstah,
vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov obsega:
-
Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov
(Uradni list RS, št. 22/18 z dne 4. 4. 2018),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini,
trajanju in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 187/20 z dne
14. 12. 2020),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij
zdravnikov (Uradni list RS, št. 87/21 z dne 28. 5. 2021).
PRAVILNIK
o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij
zdravnikov
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe
specializacij zdravnic in zdravnikov ter doktoric in doktorjev dentalne medicine
(v nadaljnjem besedilu: zdravniki), odobravanje specializacij, opravljanje
specialističnega izpita, imenovanje izpitne komisije, način podelitve
specialističnega naslova na podlagi dela in način priznanja specialističnega
naslova, pridobljenega v tujini.
2. člen
(opredelitev specializacije)
(1) Specializacija zdravnikov je oblika podiplomskega
strokovnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje), ki je
potrebna za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od
področij medicine ali dentalne medicine.
(2) Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto
specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja in z
opravljenim specialističnim izpitom.
(3) Vrste specializacij, organ, ki je program sprejel,
datum sprejetja in trajanje specializacij zdravnikov so določeni v Prilogi 1,
ki je sestavni del tega pravilnika, vrste specializacij, organ, ki je program
sprejel, datum sprejetja in trajanje specializacij doktorjev dentalne medicine
pa so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ
3. člen
(program specializacije)
(1) Program posamezne specializacije določa:
-
obseg znanja in kompetence, ki jih zdravnik specializant (v nadaljnjem
besedilu: specializant) obvlada ob zaključku specializacije,
-
vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije (delo na
oddelku, v ambulanti, operacijskih dvoranah, laboratoriju, na seminarjih,
delavnicah, tečajih, raziskovalno delo in druge vsebine, postopke in pogoje,
potrebne za opravljanje posameznih specializacij),
-
seznam obveznih izobraževanj, ki jih opravi specializant med
opravljanjem specializacije,
-
načine sprotnega preverjanja znanja in izvedbe specialističnega izpita.
(2) Programi specializacij, ki so določeni v Prilogi 1
in Prilogi 2 tega pravilnika, se objavijo na spletnih straneh Zdravniške zbornice
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA DELOVNA MESTA
4. člen
(pooblaščeni izvajalci in specializantska delovna mesta)
(1) Specializacija se opravlja na delovnih mestih za
usposabljanje specializantov (v nadaljnjem besedilu: specializantska delovna
mesta) pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe,
ki jih je na predlog zbornice minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem
besedilu: minister), v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, pooblastil
za izvajanje specializacij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci).
(2) Na predlog glavnega mentorja se lahko del programa
ali, če ni ustreznega pooblaščenega izvajalca, program specializacije v celoti
opravi v drugi državi, pri izvajalcih, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno
usposabljanje.
(3) Usposabljanje specializanta na posameznem
specializantskem delovnem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja
programa ali dela programa specializacije oziroma dokler ne osvoji kompetenc,
ki so predpisane v programu posamezne specializacije.
5. člen
(pridobivanje znanja in kompetenc)
(1) Specializacija poteka pri pooblaščenih izvajalcih
tako, da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje zahtevanega obsega
znanja in kompetenc določene specialnosti medicine oziroma dentalne medicine.
(2) Specializantu se zagotovijo možnosti za praktično in
teoretično delo ter dostop do domače in tuje strokovne literature v enakem
obsegu kot zaposlenim zdravnikom pooblaščenega izvajalca ter do prostora in
opreme za praktično vadbo kompetenc in postopkov, ki jih predvideva program
specializacije.
IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
6. člen
(objava javnega razpisa)
(1) Zbornica dvakrat letno objavi javni razpis
specializacij, ki se nanaša na območje celotne države (v nadaljnjem besedilu: nacionalni
razpis) ali na posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: razpis za izvajalce).
(2) Razpis se objavi na spletnih straneh zbornice.
7. člen
(vsebina razpisa)
(1) Nacionalni razpis in razpis za izvajalce (v
nadaljnjem besedilu: razpis) vsebujeta:
1.
pravno podlago za izvedbo razpisa,
2.
naziv in naslov zbornice,
3.
vrste in število specializacij, razpis za izvajalca pa vsebuje tudi
izvajalce, za katere se posamezne specializacije razpisujejo,
4.
pogoje za prijavo na posamezno specializacijo,
5.
merila za izbiro,
6.
rok za prijavo na razpis in način vložitve prijave na razpis,
7.
opozorilo o zavezi za zaposlitev po zaključku specializacije,
8.
opozorilo o obveznosti vračila stroškov, nastalih v zvezi s
specializacijo,
9.
datum odpiranja prijav na razpis,
10.
rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri,
11.
kraj, čas in osebo za dajanje informacij.
(2) Razpis traja najmanj 15 dni.
8. člen
(pogoji za prijavo na razpis)
(1) Na razpis se lahko prijavi kandidat, ki je:
-
zaključil dodiplomski študij na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji
ali nostrificiral diplomo tuje medicinske fakultete ali mu je bila v postopku
priznavanja v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje
izobraževanja, izdana odločba o enakovrednosti tujega naslova s slovenskim
strokovnim naslovom doktor medicine ali doktor dentalne medicine,
-
opravil strokovni izpit v Republiki Sloveniji,
-
podal pisno izjavo, da bo po končani specializaciji za prvo zaposlitev
kot specialist sprejel ponudbo izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne
zdravstvene službe ali se sam zaposlil v okviru mreže javne zdravstvene službe
(v primeru prijave na nacionalni razpis) oziroma da bo po končani
specializaciji za prvo zaposlitev sprejel ponudbo izvajalca, za katerega se
prijavlja (v primeru prijave na razpis za izvajalca), in sicer za enkratno
časovno obdobje trajanja specializacije.
(2) Ne glede na prvo in drugo alinejo prejšnjega
odstavka se lahko na razpis prijavi tudi kandidat, ki je v skladu z zakonom, ki
ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik
specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist,
pridobil odločbo o priznanju kvalifikacije zdravnik ali doktor dentalne
medicine v Republiki Sloveniji, ali kandidat, ki je v skladu z zakonom, ki
ureja postopek priznavanja poklicne kvalifikacije državljanom držav članic
Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za
opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v
Republiki Sloveniji, in po postopku, ki ureja priznavanje poklicnih
kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, pridobil odločbo o priznanju
poklicne kvalifikacije.
9. člen
(prijava na razpis)
(1) Prijavi na razpis se priložijo dokazila, iz katerih
je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(2) V prijavi na razpis lahko kandidat predlaga glavnega
mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo. Predlogu je treba
priložiti soglasje glavnega mentorja.
(3) Kandidat se lahko na enem razpisu prijavi le na eno
specializacijo, istočasno pa le na en razpis. Izjemoma se lahko kandidat na
istem razpisu, v okviru odprtega razpisa iz 14. člena tega pravilnika, ponovno
prijavi na drugo specializacijo, če je o njegovi prejšnji prijavi zbornica že
odločila z dokončno odločbo oziroma sklepom.
10. člen
(javni razpis specializacij za znanega plačnika)
(1) Zbornica lahko hkrati z razpisom iz prvega odstavka
6. člena tega pravilnika razpiše javni razpis specializacij za znanega
plačnika, če so pri pooblaščenih izvajalcih na voljo prosta specializantska
mesta.
(2) Javni razpis specializacij za znanega plačnika
vsebuje najmanj podatke iz 1., 2., 4., 5., 6., 9., 10. in 11. točke prvega
odstavka 7. člena tega pravilnika ter podatek, da se bo odobrilo le toliko
specializacij, kolikor bo ugotovljenih prostih specializantskih delovnih mest.
Če je prijavljenih kandidatov več, kot je prostih specializantskih delovnih
mest, se za izbiro med kandidati smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika,
ki urejajo izbirni postopek.
(3) Kandidati prijavi na javni razpis iz tega člena
priložijo izjavo plačnika o plačilu stroškov specializacije.
(4) Pred začetkom opravljanja specializacije iz tega
člena specializant in plačnik specializacije skleneta z zbornico pogodbo, s
katero se uredijo medsebojne obveznosti v zvezi s specializacijo.
(5) Če ni s tem pravilnikom drugače določeno, se za
javni razpis in odobritev specializacij iz tega člena smiselno uporabljajo določbe
tega pravilnika, ki se nanašajo na nacionalni razpis.
11. člen
(način vložitve prijave na razpis in obravnava prijav)
(1) Prijava na razpis (v nadaljnjem besedilu: vloga) se
pošlje v zaprti ovojnici priporočeno po pošti ali vloži osebno pri zbornici. Na
ovojnici se jasno označi »Ne odpiraj – za javni razpis specializacij.«.
(2) Če kandidat ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se
šteje, da vloga sploh ni bila vložena.
(3) V postopku za odobritev specializacij se obravnavajo
vloge, ki vsebujejo vse z razpisom zahtevane podatke in dokazila ter prispejo
na zbornico v predpisanem roku.
12. člen
(odpiranje vlog)
(1) Po preteku razpisnega roka se hkrati odprejo vse
pravočasne vloge.
(2) Podatek o številu prijav na posamezno razpisano
specializacijo se objavi na spletni strani zbornice v treh delovnih dneh po
odpiranju vlog.
(3) Kandidati, ki so se v predpisanem roku prijavili na
razpis, vendar želijo kandidirati za drugo razpisano specializacijo, lahko
prenesejo svojo prijavo na katerokoli drugo razpisano specializacijo v treh
dneh po objavi podatkov iz prejšnjega odstavka.
13. člen
(pravočasna in popolna vloga)
(1) Vloga, ki jo je kandidat oddal na pošto ali vložil
osebno do izteka razpisnega roka, je pravočasna. Vlogo je mogoče oddati osebno
le v poslovnem času zbornice.
(2) Vloga je popolna, če vsebuje vse sestavine, ki jih
zahteva ta pravilnik.
(3) Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi
dokazil iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika.
(4) Če prijava ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov
oziroma dokazil, se kandidata pozove, da pomanjkljivosti odpravi v treh dneh od
prejema obvestila, ter opozori na posledice, če jih ne bo pravočasno odpravil.
Če pomanjkljivosti v navedenem roku niso odpravljene, se vloga s sklepom
zavrže. Predložena dokumentacija se vrne kandidatu.
14. člen
(odprti razpis)
(1) Za razpisana mesta specializacij, ki so po zaključku
roka za prenos vlog iz tretjega odstavka 12. člena tega pravilnika ostala
nezasedena, ostane razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30
dni pred objavo novega razpisa.
(2) Upoštevajo se vse prijave, oddane osebno ali
priporočeno na pošto do vsakega devetega dne v mesecu. Zbornica začne postopek
odobritve prispelih prijav za nezasedene specializacije vsak enajsti dan v
mesecu. Če je enajsti dan v mesecu sobota, nedelja ali drug dela prost dan, se
o vlogah odloča prvi naslednji delovni dan.
(3) Vloge, ki so oddane po datumu iz prejšnjega
odstavka, se upoštevajo v naslednjem mesecu.
(4) Za izbiro med kandidati veljajo določbe tega
pravilnika, ki veljajo za izbirni postopek, in razpisna merila iz razpisa, na
katerem so bile te specializacije objavljene.
(5) Na odprti razpis se ne more prijaviti kandidat, ki
je že v postopku razpisa in odobritve specializacije, pa v tem postopku
zbornica o njegovi prijavi še ni odločila.
15. člen
(izbirni postopek)
(1) Če je na posamezno razpisano specializacijo na
nacionalnem razpisu ali razpisu za izvajalca prijavljenih več kandidatov, kot
je razpisanih specializacij, zbornica med prijavljenimi kandidati opravi
izbirni postopek, ki ga vodi uradna oseba zbornice.
(2) Če je na posamezno razpisano specializacijo na
nacionalnem razpisu ali razpisu za izvajalca prijavljenih enako ali manj
kandidatov, kot je razpisanih specializacij, se izbirnega postopka za te
kandidate ne opravi, kandidat pa opravi razgovor s koordinatorjem
specializacije, pri razpisu za izvajalca pa tudi s predstavnikom izvajalca. Če
niso podani razlogi iz četrtega odstavka tega člena ali prvega odstavka 18.
člena tega pravilnika, zbornica kandidatom specializacijo odobri.
(3) Če po mnenju koordinatorja specializacije ali
predstavnika izvajalca obstajajo razlogi iz prvega odstavka 18. člena tega
pravilnika, koordinator specializacije ali predstavnik izvajalca to pisno, z
obrazložitvijo, sporoči uradni osebi zbornice, ki ravna v skladu z 18. členom
tega pravilnika.¸
(4) Če se kandidat iz prvega odstavka tega člena zaradi
bolezni ali iz kakšnega drugega opravičenega razloga razgovora iz drugega
odstavka tega člena ne udeleži in svojega izostanka pred razgovorom ne
opraviči, mu zbornica specializacije ne odobri. Dokazilo, ki opravičuje
izostanek, mora kandidat zbornici posredovati ob prijavi na razpis oziroma
takoj, ko nastopi razlog zanj.
(5) Če kandidat iz drugega odstavka tega člena razgovora
s koordinatorjem specializacije ali predstavnikom izvajalca ne opravi v enem
mesecu po izteku roka za prenos vloge, mu zbornica specializacije ne odobri.
16. člen
(izbirna merila)
(1) Izbirna merila in sorazmerni delež možnega števila
doseženih točk so:
-
povprečna ocena dodiplomskega študija (do 20 točk),
-
mnenja mentorjev in priporočila (do 20 točk),
-
dosedanji dosežki (do 20 točk),
-
mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega razgovora s kandidatom (do
40 točk, od česar pripada mnenju predstavnika izvajalca, kadar kandidat
kandidira na razpis za izvajalca, do 5 točk).
(2) Za kandidate, ki se prijavljajo na specializacije s
področja medicine, se mnenje mentorja in priporočilo iz prejšnjega odstavka
poda v elektronski obliki na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani
zbornice.
(3) Za kandidate, ki se prijavljajo na specializacije s
področja dentalne medicine, se mnenje mentorja in priporočilo iz prvega
odstavka tega člena poda na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani
zbornice.
(4) Če za eno specializacijo kandidira več kandidatov,
ki so na podlagi izbirnih meril iz prvega odstavka tega člena dosegli enako
število točk, zbornica odloča na podlagi dopolnilnega merila. Dopolnilno merilo
je povprečna ocena na dodiplomskem študiju. Kandidatu, ki ima višjo povprečno
oceno, se dodeli dodatna točka. Če imajo kandidati tudi po uporabi dopolnilnega
merila enako število točk, komisija s kandidati opravi dodatni razgovor, na
podlagi katerega se enemu od njih dodeli dodatna točka.
17. člen
(izbirna komisija)
(1) Za vsak izbirni postopek zbornica imenuje izbirno
komisijo, ki jo sestavljajo zdravniki oziroma doktorji dentalne medicine. Ta
komisija strokovno ovrednoti dokazila o izpolnjevanju izbirnih meril iz
prejšnjega člena, s kandidatom opravi osebni razgovor in poda mnenje o
strokovni usposobljenosti ter osebnostni primernosti kandidata za določeno
specializacijo.
(2) Izbirno komisijo sestavljajo trije člani, in sicer:
-
član Sveta za izobraževanje zdravnikov ali Komisije za podiplomsko
usposabljanje, za doktorje dentalne medicine pa Odbora za zobozdravstvo ali
Komisije za izobraževanje pri Odboru za zobozdravstvo,
-
koordinator specializacije za določeno specialistično področje,
-
v primeru razpisa za izvajalca predstavnik izvajalca, za katerega je
razpisana specializacija, na nacionalnem razpisu pa zdravnik, ki je imenovan za
člana izpitne komisije za specialnost, za katero kandidat kandidira.
(3) Člani izbirne komisije pred začetkom sodelovanja v
izbirnih postopkih opravijo usposabljanje iz vodenja strukturiranih intervjujev.
(4) Če izvajalec iz tretje alineje drugega odstavka tega
člena ne imenuje predstavnika izvajalca, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega
odstavka, najpozneje do konca prvega razpisnega roka, se namesto njega v
izbirno komisijo za doktorja medicine imenuje še enega od članov Sveta za
izobraževanje zdravnikov ali Komisije za podiplomsko usposabljanje, za doktorje
dentalne medicine pa Odbora za zobozdravstvo ali Komisije za izobraževanje pri
Odboru za zobozdravstvo.
(5) Za člane izbirnih komisij se glede nasprotja
interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in
preprečevanje korupcije.
18. člen
(neodobritev specializacije)
(1) Zbornica kandidatu ne odobri specializacije tudi,
kadar ta sicer izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije iz tega
pravilnika, vendar:
-
je pred tem brez utemeljenega razloga prekinil specializacijo, ki jo je
že začel opravljati,
-
mu je prejšnja specializacija prenehala v skladu z določbami 34. člena
tega pravilnika,
-
je dosedanji mentor, nadzorni zdravnik, vodja oddelka ali strokovni
kolegij oddelka, kjer se je kandidat že usposabljal ali delal, podal utemeljeno
mnenje, da kandidat za določeno specializacijo ni primeren ali
-
obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi mu onemogočali opravljanje
specializacije.
(2) Pred neodobritvijo specializacije po določbah tega
člena se kandidatu da možnost, da o vseh odločilnih okoliščinah pisno ali ustno
poda svoje mnenje.
19. člen
(odločba o specializaciji)
(1) Zbornica z odločbo odobri specializacijo tistim
kandidatom, ki so na podlagi meril iz 16. člena tega pravilnika pri posamezni
specializaciji dosegli najvišje število točk, in največ toliko kandidatom,
kolikor je bilo razpisanih mest specializacij.
(2) Zbornica izda skupno odločbo o odobritvi
specializacije za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo
na nacionalnem razpisu oziroma na določeno specializacijo na razpisu za
izvajalca.
20. člen
(sklep o začetku specializacije)
(1) Zbornica izda posameznemu kandidatu, ki mu je bila
specializacija odobrena, sklep, v katerem se določijo datum začetka opravljanja
specializacije, glavni mentor in delodajalec, pri katerem bo zaposlen za čas
trajanja specializacije.
(2) Podatki iz sklepa iz prejšnjega odstavka in
morebitne zamenjave glavnega mentorja ali delodajalca se evidentirajo pri
zbornici.
(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je
dovoljena pritožba.
21. člen
(individualiziran program kroženja)
(1) Po izdaji sklepa iz prejšnjega člena mentor in
specializant pripravita individualiziran program kroženja in opredelita
specializantska delovna mesta, na katerih specializant izvaja posamezne dele
specializacije. Pri pripravi programa upoštevata do šestmesečno usposabljanje
po opravljenem strokovnem izpitu, če ustreza programu specializacije.
(2) Specializant opravlja specializacijo po programu, ki
velja na dan začetka opravljanja specializacije.
(3) Če se v času opravljanja specializacije spremeni
program specializacije, po katerem specializant opravlja specializacijo, lahko
specializant nadaljuje opravljanje specializacije po novem programu, če je
opravil manj kot tretjino prejšnjega programa specializacije.
V. MENTORSTVO
22. člen
(naloge mentorja)
(1) Ves čas specializacije ima specializant glavnega
mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih v poteku
specializacije pa tudi neposredne mentorje.
(2) Glavni mentor opravlja naslednje naloge:
1.
pred začetkom specializacije pisno predlaga zbornici individualiziran
program kroženja za svojega specializanta,
2.
usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da
specializacija poteka v skladu s programom specializacije,
3.
sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njihovo delo ter napredek
specializanta,
4.
predstojniku organizacijske enote pooblaščenega izvajalca, kjer se
specializant usposablja, lahko predlaga neposrednega mentorja specializanta,
5.
ocenjuje napredovanje znanja specializanta in je odgovoren za izvajanje
kolokvijev in preizkusov znanj specializanta skladno s programom
specializacije,
6.
predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da
specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
7.
enkrat letno poda poročilo o delu in usposabljanju specializanta koordinatorju
specializacije,
8.
organizira skupinske oblike usposabljanja specializantov,
9.
redno potrjuje osvojeno znanje specializanta v E-listu iz 35. člena tega
pravilnika.
(3) Neposredne mentorje specializantu določi organizacijska
enota pooblaščenega izvajalca, kjer se specializant usposablja, in o tem vodi
javno evidenco. Neposrednega mentorja se določi s pisnim sklepom ob začetku
kroženja na posameznem oddelku. Neposredni mentor je lahko izjemoma (npr. kadar
ni dosegljivih specialistov) določen za dva specializanta. Neposredni mentor
opravlja naslednje naloge:
-
usposablja in nadzira specializanta na delovnem mestu,
-
po zaključku kroženja poroča glavnemu mentorju o napredku specializanta,
-
sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
(4) Glavni in neposredni mentor imata zagotovljen čas
za:
-
delo z vsakim specializantom v skladu z individualiziranim programom
kroženja in
-
dodatno usposabljanje na področju generičnih veščin (komunikacija,
reševanje konfliktov ipd.) v trajanju dveh delovnih dni letno.
(5) Glavni mentor mora biti specializantu dosegljiv prek
elektronske pošte ali telefona vsaj štiri ure na teden, vsaj enkrat mesečno pa
tudi vsaj dve uri osebno.
(6) Neposredni mentor mora biti specializantu osebno
dosegljiv vsaj štiri ure na dan.
23. člen
(pogoji za imenovanje mentorjev)
(1) Glavne mentorje imenuje zbornica na predlog
pooblaščenih izvajalcev.
(2) Za glavnega mentorja zbornica lahko imenuje:
-
zdravnika specialista, ki ima učiteljski naslov, naziv svetnika ali
višjega svetnika s strokovnega področja specializacije,
-
zdravnika specialista, ki ima naslov primarij, ali
-
zdravnika specialista z najmanj štirimi leti praktičnih izkušenj na
svojem področju po opravljenem specialističnem izpitu, ki je v trenutnem licenčnem
obdobju zbral povprečno na leto najmanj 30 kreditnih točk, ki so v skladu s
predpisom, ki ureja zdravniške licence, potrebne za podaljšanje licence, in se
ustrezno usposablja za mentorja po usmeritvah stroke.
(3) Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ tri
specializante. Na specialističnih področjih, kjer glavnih mentorjev
primanjkuje, lahko mentor izjemoma skrbi za največ pet specializantov istočasno,
če se s tem strinja. Glavnega mentorja vsako leto ocenijo njegovi
specializanti.
(4) Zbornica imenuje glavne mentorje za obdobje desetih
let.
(5) Zbornica vodi seznam glavnih mentorjev, ki se
posodablja najmanj enkrat letno.
(6) Neposredni mentor je zdravnik specialist določene
specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nezdravniki, pa tudi drug
strokovnjak. Neposrednega mentorja imenuje pooblaščeni izvajalec.
24. člen
(razrešitev mentorja in začasni mentor)
(1) Zbornica lahko glavnega mentorja razreši, če:
-
ne opravlja svojih nalog v skladu z zakonom, ki ureja zdravniški službo,
ali s tem pravilnikom (na predlog specializanta ali pooblaščenega izvajalca,
pri katerem je mentor zaposlen ali po uradni dolžnosti, in po predhodnem mnenju
nadzornika kakovosti),
-
ni več zaposlen pri pooblaščenem izvajalcu,
-
izgubi licenco,
-
to zahteva mentor sam ali
-
ga njegovi specializanti v E-listu iz 35. člena tega pravilnika ocenijo
negativno.
(2) Zbornica pred razrešitvijo seznani glavnega mentorja
z razlogi za njegovo razrešitev. V primeru iz pete alineje prejšnjega odstavka
zbornica pred odločitvijo pridobi mnenje koordinatorja specializacije in
nadzornika kakovosti.
(3) Specializantu, katerega glavni mentor je bil
razrešen, zbornica določi začasnega mentorja za dobo največ šest mesecev. Za
začasnega mentorja se imenuje koordinator specializacije. V roku iz prvega
stavka tega odstavka zbornica specializantu imenuje novega glavnega mentorja.
Specializant lahko predlaga novega glavnega mentorja. Predlogu je treba
priložiti soglasje tega mentorja.
(4) Zbornica specializantu določi začasnega mentorja tudi v
primeru daljše odsotnosti glavnega mentorja.
VI. NADZORNIKI KAKOVOSTI IN KOORDINATORJI SPECIALIZACIJ
25. člen
(nadzorniki kakovosti)
(1) Z namenom celovitega upravljanja kakovosti
specialističnega usposabljanja zbornica:
-
določa merila in kazalce kakovosti za stalno in občasno spremljanje
kakovosti,
-
izvajanja programov specializacij,
-
skrbi za ustrezno kakovost strokovne in pedagoške usposobljenosti
glavnih in neposrednih mentorjev,
-
izvaja usklajevalne aktivnosti za kakovostno delo mentorjev v okvirih
dejavnosti pooblaščenih izvajalcev,
-
imenuje koordinatorje specializacij po posameznih specialističnih področjih
ter usklajuje in podpira njihovo stalno kakovostno delo,
-
imenuje nadzornike kakovosti za posamezne skupine specializacij,
usklajuje njihovo delovanje in jim za izpolnjevanje določenih nalog nudi
ustrezno podporo.
(2) Nadzorniki kakovosti za posamezne skupine
specializacij, ki jih zbornica imenuje med glavnimi mentorji, opravljajo
naslednje naloge:
1.
usmerjajo in usklajujejo delovanje glavnih mentorjev in koordinatorjev
specializacij,
2.
vzpostavljajo in vzdržujejo ustrezne ravni kakovosti usposabljanja
posameznih specializantov in izvajanja specializacij pri pooblaščenih
izvajalcih,
3.
spremljajo napredovanja usposabljanja specializantov in sprotnega
preverjanja znanja ter kolokvijev, kot ga opredeljuje program specializacije,
4.
s koordinatorji specializacij sodelujejo pri reševanju pritožb v zvezi z
izvajanjem programov specializacij,
5.
spremljajo izvajanje in opravljajo na eno do tri leta redni nadzor nad
kakovostjo izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih v dogovoru s
koordinatorjem specializacij; poročilo o nadzoru prejme zbornica,
6.
zbirajo in oblikujejo predloge za izboljševanje kakovosti izvajanja
specializacij ter vsaki dve leti izdelajo poročilo o delu, ki ga obravnava
zbornica,
7.
sodelujejo pri imenovanju predsednika in članov izpitne komisije na
specialističnih izpitih iz 41. člena tega pravilnika,
8.
opravljajo druge naloge iz tega pravilnika.
26. člen
(koordinatorji specializacij in njihovi namestniki)
(1) Zbornica imenuje koordinatorje specializacij in njihove
namestnike za vsako specialistično področje, ki opravljajo naslednje naloge:
1.
so člani izbirnih komisij iz 17. člena tega pravilnika,
2.
pregledujejo vloge za vštevanje predhodnega usposabljanja ali dela posameznega
specializanta v program specializacije,
3.
najmanj enkrat letno sodelujejo pri organiziranju skupinskih oblik
izobraževanja specializantov,
4.
spremljajo napredovanja usposabljanja posameznih specializantov in
sprotnega preverjanja znanja ter kolokvijev, kot ga opredeljuje program
specializacije,
5.
pregledujejo in potrjujejo izpolnjene E-liste iz 35. člena tega
pravilnika ob vlogah za opravljanje specialističnega izpita,
6.
določajo glavne mentorje za posamezne specializante, razen v primeru iz
drugega odstavka 9. člena tega pravilnika,
7.
v primeru nacionalnega razpisa predlagajo pooblaščenega izvajalca
oziroma delodajalca, pri katerem se specializant zaposli, in pri tem upoštevajo
željo specializanta, glede na razpoložljivost prostih specializantskih mest,
8.
enkrat letno podajo poročilo glede potreb po specializantih na
posameznih specialističnih področjih,
9.
sodelujejo pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov
specializacij,
10.
podajo mnenje o predlogu za podaljšanje trajanja specializacije iz 30.
člena tega pravilnika,
11.
pripravijo letno poročilo nadzorniku kakovosti o poteku specializacije
na svojem strokovnem področju,
12.
Slovenskemu zdravniškemu društvu lahko predlagajo spremembo vsebine
specializacije.
(2) Vsak koordinator ima najmanj enega namestnika.
27. člen
(merila za določanje nadzornikov kakovosti in koordinatorjev
specializacij)
(1) Za nadzornika kakovosti je lahko imenovan zdravnik,
če:
-
izpolnjuje pogoje za imenovanje za glavnega mentorja,
-
ima izkazana znanja s področja vodenja kakovosti.
(2) Za koordinatorja specializacije oziroma njegovega
namestnika je lahko imenovan zdravnik, če:
-
je imenovan za glavnega mentorja,
-
je zaposlen pri pooblaščenem izvajalcu, kjer se izvaja specializacija in
-
je priznan strokovnjak na svojem področju.
(3) Pogoj iz druge alineje prejšnjega odstavka se ne
uporablja za koordinatorje specializacij doktorjev dentalne medicine.
(4) Mandat nadzornikov kakovosti in koordinatorjev
specializacij traja štiri leta, z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja, če
so kazalniki kakovosti znotraj izvajanja specializacije ustrezni.
(5) Mandat namestnika koordinatorja specializacij je
vezan na mandat koordinatorja specializacij.
28. člen
(razrešitev nadzornika kakovosti in koordinatorja
specializacij)
(1) Zbornica lahko razreši nadzornika kakovosti ali
koordinatorja specializacije, če:
-
ne opravlja nalog v skladu s tem pravilnikom,
-
ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena,
-
ne sodeluje aktivno s strokovno službo zbornice,
-
to sam zahteva.
(2) Zbornica pred razrešitvijo seznani nadzornika
kakovosti in koordinatorja specializacije z razlogi za njegovo razrešitev.
VII. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
29. člen
(začetek specializacije)
(1) Specializacija se začne najpozneje z dnem, ki je
določen v sklepu o začetku specializacije iz 20. člena tega pravilnika.
(2) Kandidat, ki ne more začeti s specializacijo do dne,
ki je določen v sklepu o začetku specializacije iz 20. člena tega pravilnika,
pred nastopom tega datuma pisno obvesti zbornico o razlogih. Če je razlog
utemeljen (npr. odsotnost zaradi bolezni, materinski, očetovski ali starševski
dopust, doktorski študij do enega leta), zbornica kandidatu datum začetka
specializacije s sklepom ustrezno podaljša.
(3) Kandidatu, ki brez opravičljivega razloga ne začne
opravljati specializacije do dneva, določenega v sklepu o začetku specializacije
iz 20. člena tega pravilnika, zbornica izda odločbo o prenehanju
specializacije. Kandidat lahko ponovno kandidira na novem razpisu z novo vlogo
za isto ali drugo vrsto specializacije.
30. člen
(trajanje specializacije)
(1) Obdobje, ki je v programu specializacije opredeljeno
kot dolžina specializacije, je čas, v katerem mora specializant opraviti vse
obveznosti ter osvojiti vsa znanja in veščine v skladu s programom
specializacije.
(2) Zbornica lahko trajanje specializacije podaljša za
največ tri mesece, če specializant v obdobju, ki je opredeljeno kot dolžina
specializacije, ni pridobil zadostnega znanja in kompetenc, da bi po zaključeni
specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko samostojno opravljal
delo.
(3) Predlog za podaljšanje trajanja specializacije iz
prejšnjega odstavka poda glavni mentor, mnenje o predlogu pa poda tudi
koordinator specializacije.
(4) Specializant mora biti na posameznem področju kroženja
prisoten najmanj 80 odstotkov časa, da se mu prizna kot opravljeno.
31. člen
(opravljanje specializacije)
(1) Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.
(2) Odsotnosti, ki skupaj ne trajajo dlje kot 20
zaporednih delovnih dni, niso razlog za podaljšanje trajanja specializacije.
(3) Pri odsotnosti, daljši od 20 delovnih dni (npr.
zaradi bolezni, izrednega dopusta, materinskega, očetovskega ali starševskega
dopusta), se čas specializacije ustrezno podaljša.
(4) Čas specializacije se izjemoma podaljša tudi, kadar
odsotnosti trajajo manj kot 20 zaporednih delovnih dni, če specializant zato ne
opravi dela programa specializacije (krajša področja kroženja).
(5) Specializant, ki brez opravičljivega razloga prekine
specializacijo, mora v 15 dneh nadaljevati z opravljanjem specializacije, sicer
mu zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije.
(6) Specializant družinske medicine, pediatrije ali
ginekologije in porodništva, ki v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje
zdravniške službe, želi biti izbrani osebni zdravnik, pošlje na zbornico vlogo.
Vlogi priloži oceno glavnega mentorja o usposobljenosti za samostojno
opravljanje del izbranega zdravnika, ki vsebuje tudi izjavo, da je glavni
mentor specializantu sposoben zagotoviti mentorstvo tudi če ima specializant
opredeljene paciente. Če specializant izpolnjuje pogoje, mu zbornica izda
potrdilo, da je lahko izbrani osebni zdravnik, in o tem obvesti Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
32. člen
(preusmeritev v drugo specializacijo)
Specializant, ki se želi preusmeriti iz že odobrene
specializacije v drugo specializacijo, ponovno kandidira na javnem razpisu za
novo specializacijo. V primeru odobritve nove specializacije prejšnja
specializacija preneha z dnem začetka opravljanja nove specializacije.
33. člen
(vštevanje predhodnega usposabljanja)
(1) Specializantu se lahko v program specializacije
delno ali v celoti všteva tudi drugo izobraževanje oziroma usposabljanje ali
delo, če je bilo to v tem času v skladu s programom specializacije, ki velja v
Republiki Sloveniji. V primeru specializacij iz Direktive Evropskega parlamenta
in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih
kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjene
z Delegiranim sklepom Komisije (EU) 2017/2113 z dne 11. Septembra 2017 o
spremembi Priloge V k Direktivi 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede
dokazil o formalnih kvalifikacijah in nazivov programov usposabljanja (UL L št.
317 z dne 1. 12. 2017, str. 119), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2005/36/ES), vštevanje izobraževanja oziroma usposabljanja ne sme presegati ene
polovice obdobja, ki je določeno kot minimalno v skladu z Direktivo 2005/36/ES.
(2) Predlog za vštevanje predhodnega usposabljanja iz
prejšnjega odstavka da glavni mentor.
34. člen
(prenehanje specializacije)
(1) Če glavni mentor meni, da specializant brez
opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti v skladu s programom specializacije,
po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlaga prenehanje
specializacije.
(2) Pred odločitvijo o predlogu glavnega mentorja iz
prejšnjega odstavka zbornica pridobi pojasnila specializanta.
(3) Če glavni mentor meni, da specializant psihofizično
ni primeren oziroma sposoben za opravljanje specializacije ali da obstajajo
zdravstveni razlogi, ki mu onemogočajo opravljanje specializacije, zahteva od
specializantovega delodajalca, da specializanta napoti na usmerjeni preventivni
zdravstveni pregled k pooblaščenemu specialistu medicine dela, prometa in
športa, v skladu s pravilnikom, ki ureja preventivne zdravstvene preglede
delavcev.
(4) Če specialist medicine dela, prometa in športa iz
prejšnjega odstavka poda negativno oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih
zahtev, specializantov delodajalec to posreduje zbornici, ki odloči o
prenehanju specializacije.
(5) Prenehanje specializacije lahko zahteva tudi
specializant. V tem primeru mu zbornica izda odločbo o prenehanju
specializacije.
35. člen
(E-list zdravnika specializanta)
Opravljanje posameznih delov programa specializacije in
posegov se v času specializacije potrjuje v E-listu specializanta.
36. člen
(opredelitev delovnega časa in opravljanja neprekinjenega
zdravstvenega varstva)
(1) Specializacija poteka v okviru polnega delovnega
časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za delo zdravnikov pri pooblaščenem
izvajalcu.
(2) Specializant se v času specializacije vključuje v
opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pri pooblaščenem izvajalcu,
pri katerem se usposablja, v vseh oblikah, kot se izvajajo pri tem pooblaščenem
izvajalcu in ne pomenijo vsebine dela iz rednega delovnega časa, pod
naslednjimi pogoji:
-
predhodno mora v treh mesecih dvanajstkrat opravljati neprekinjeno nujno
zdravniško pomoč pod nadzorstvom zdravnika specialista,
-
pri pooblaščenem izvajalcu, kjer bo opravljal neprekinjeno nujno
zdravniško pomoč, morajo preveriti njegovo znanje s področja urgentnih stanj
ustrezne specialnosti,
-
v času specializantovega opravljanja neprekinjenega zdravstvenega
varstva mora pooblaščeni izvajalec določiti zdravnika specialista za
konzultacijo, ki mora specializantu ves čas opravljanja neprekinjenega
zdravstvenega varstva omogočati posvetovanje.
(3) Preverjanje iz druge alineje prejšnjega odstavka
opravi tričlanska komisija, katere vsaj dva člana morata redno opravljati delo
v obliki neprekinjene nujne zdravniške pomoči in izpolnjevati pogoje za
imenovanje za glavnega mentorja s specialističnega področja, za katero je
neprekinjena nujna zdravniška pomoč namenjena. Komisija izdela zapisnik
preizkusa in izda potrdilo o usposobljenosti za opravljanje neprekinjene nujne
zdravniške pomoči, na podlagi katerega se vodstvu pooblaščenega izvajalca in
glavnemu mentorju specializanta izdela predlog za opravljanje neprekinjenega
zdravstvenega varstva.
(4) V opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva
se morajo vključevati vsi specializanti, če je izvajanje neprekinjenega zdravstvenega
varstva na področju posamezne specializacije mogoče. Specializanti, katerih
vsebina specializacije ne vsebuje opredeljene kvote vključevanja v neprekinjeno
zdravstveno varstvo, se morajo med opravljanjem specializacije vključiti v
izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva najmanj dvakrat mesečno oziroma
skupno najmanj 24-krat letno.
(5) Specializant, ki kot starš uveljavlja pravice iz
zakona, ki ureja delovna razmerja, ter zakona, ki ureja starševsko varstvo in
družinske prejemke, se vključuje v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega
varstva s prerazporejanjem rednega delovnega časa tako, da ne opravlja nadurnega
in nočnega dela.
(6) Specializant, tuj državljan z delovnim dovoljenjem,
opravlja neprekinjeno nujno zdravniško pomoč pri svojem delodajalcu.
VIII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
37. člen
(preverjanje znanja med potekom specializacije)
(1) Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin
specializantov mentorji in koordinatorji specializacij preverjajo med potekom
specializacije.
(2) Kolokvije in preverjanja znanj, ki so zapisani v
programu specializacije, mora specializant opraviti najpozneje do zaključka
sklopa kroženja, za katerim je tak preizkus predviden. Če kolokvija ni mogoče
opraviti do zaključka sklopa kroženja, pa v prvem razpisanem terminu za
kolokvij. Če kolokvij ni opravljen do navedenega roka, lahko glavni mentor poda
predlog za trajno prenehanje specializacije, v skladu s prvim odstavkom 34.
člena tega pravilnika.
(3) Če neposredni ali glavni mentor specializanta oceni,
da znanje specializanta ni zadostno, lahko zahteva opravljanje izrednega
kolokvija. Specializant izredni kolokvij opravlja pred tričlansko komisijo, ki
jo določi zbornica in jo sestavljajo: koordinator specializacije, ki jo
specializant opravlja ali njegov namestnik, zdravnik, ki je imenovan za
glavnega mentorja s področja specializacije, ki jo specializant opravlja in
zdravnik, ki je imenovan za neposrednega mentorja s področja, s katerega
specializant opravlja kroženje in nista neposredno vključena v izobraževanje
specializanta. Specializant mora biti o opravljanju izrednega kolokvija
obveščen najmanj 30 dni prej. Na željo specializanta je pri opravljanju
izrednega kolokvija lahko prisoten njegov glavni mentor.
(4) O opravljanju izrednega kolokvija mora biti narejen
zapisnik, s katerim se seznani glavnega mentorja specializanta, nadzornika
kakovosti in zbornico.
(5) Če specializant izrednega kolokvija ne opravi, lahko
glavni mentor v skladu s prvim odstavkom 34. člena tega pravilnika poda predlog
za prenehanje specializacije. V tem primeru se kot predhodno pisno opozorilo
šteje obvestilo o opravljanju izrednega kolokvija.
38. člen
(pristop k specialističnemu izpitu)
(1) K specialističnemu izpitu lahko pristopi
specializant, ki je opravil predpisani program specializacije.
(2) Specializant mora opraviti specialistični izpit
najpozneje v treh mesecih po tem, ko je opravil predpisani program
specializacije, oziroma najpozneje v treh mesecih po vsakokratnem neuspešnem
opravljanju izpita, v primeru iz 44. člena tega pravilnika pa v treh
mesecih po opravljenem dodatnem kroženju. Če kandidat v navedenem roku
specialističnega izpita ne opravi, zbornica izda odločbo o prenehanju
specializacije.
(3) Specializant na zbornico naslovi prijavo k
specialističnemu izpitu. Prijavi priloži ustrezno izpolnjen E-list iz
35. člena tega pravilnika, izjavo glavnega mentorja in koordinatorja specializacije
o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in potrdila, na podlagi
katerih je v poteku specializacije pridobil zahtevana znanja in veščine ter
opravil predpisane kolokvije za samostojno opravljanje del in storitev.
39. člen
(obvestilo o specialističnem izpitu)
(1) Če specializant izpolnjuje pogoje za opravljanje
specialističnega izpita, zbornica določi izpitno komisijo ter čas in kraj
opravljanja specialističnega izpita.
(2) Na utemeljeno prošnjo specializanta lahko zbornica
preloži izpit za največ 15 dni.
40. člen
(kraj opravljanja specialističnega izpita)
Če program specializacije ne določa drugače, se
specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.
41. člen
(izpitna komisija)
(1) Specialistični izpit se opravlja pred tričlansko izpitno
komisijo. Izmed imenovanih predsednikov in članov izpitnih komisij, zbornica
določi predsednika in dva člana izpitne komisije za vsak specialistični izpit
posebej, zapisnikarja, ki je zdravnik, pa določi predsednik izpitne komisije.
(2) Za predsednika izpitne komisije na specialističnih
izpitih s področja medicine je lahko imenovan zdravnik specialist iste
specialnosti, s področja katere se opravlja specialistični izpit, ki:
-
ima vsaj 15 let delovnih izkušenj na svojem specialističnem področju,
-
ima naslov učitelja medicinske fakultete, primarija, višjega svetnika
ali svetnika,
-
ima vsaj pet let izkušenj s preverjanjem znanja na specialističnih
izpitih in
-
je imenovan za glavnega mentorja.
(3) Za predsednika izpitne komisije na specialističnih izpitih
s področja dentalne medicine je lahko imenovan doktor dentalne medicine
specialist iste specialnosti, s področja katere se opravlja specialistični
izpit, ki:
-
ima vsaj 15 let delovnih izkušenj na svojem specialističnem področju,
-
ima naslov učitelja medicinske fakultete, primarija, višjega svetnika
ali svetnika,
-
ima vsaj pet let izkušenj s preverjanjem znanja na specialističnih
izpitih in
-
izpolnjuje pogoje za imenovanje glavnega mentorja.
(4) Za člana izpitne komisije na specialističnih izpitih s
področja medicine je lahko imenovan zdravnik specialist z najmanj sedmimi leti
izkušenj na svojem področju in je imenovan za glavnega mentorja.
(5) Za člana izpitne komisije na specialističnih izpitih s
področja dentalne medicine je lahko imenovan doktor dentalne medicine
specialist z najmanj sedmimi leti izkušenj na svojem področju in izpolnjuje
pogoje za glavnega mentorja.
(6) Za predsednika in člane izpitne komisije so lahko
imenovani tudi tuji strokovnjaki, ki imajo primerljive kvalifikacije, kot
veljajo za predsednika in člane izpitnih komisij iz drugega, tretjega, četrtega
oziroma petega odstavka tega člena. Če se izpitna komisija ne more oblikovati
po navedenih merilih, njeno sestavo ne glede na drugi, tretji, četrti in peti
odstavek tega člena določi zbornica.
(7) V izpitno komisijo ne more biti določen glavni mentor
specializanta, ki opravlja izpit, lahko pa je navzoč pri opravljanju
specialističnega izpita.
(8) Zbornica imenuje predsednike in člane izpitnih komisij za
obdobje štirih let.
(9) Zbornica lahko predsednika ali člana izpitne komisije
predčasno razreši v primeru:
-
upokojitve, razen če pri posamezni stroki ni na voljo zadostnega števila
članov izpitne komisije,
-
trajne prekinitve delovnega razmerja v Republiki Sloveniji,
-
izgube licence,
-
odklonov pri izvedbi posameznega specialističnega izpita ali
-
nesodelovanja v izbirnih komisijah iz 17. člena tega pravilnika.
(10) Zbornica pred razrešitvijo seznani predsednika ali člana
izpitne komisije z razlogi za njegovo razrešitev.
(11) Za predsednika in člane izpitnih komisij se glede
nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in
preprečevanje korupcije.
42. člen
(vsebina specialističnega izpita)
(1) Specialistični izpit obsega teoretični in praktični
del. Teoretični del je lahko sestavljen iz pisnega in ustnega preizkusa.
(2) Pri specializacijah, kjer je v vsebini kot del
specialističnega izpita predvideno opravljanje evropskega izpita, ki ga
specializant opravlja v okviru Evropskega združenja zdravnikov specialistov
(UEMS) ali drugega ustreznega evropskega združenja, se ta prizna kot teoretični
del izpita.
43. člen
(ocena na specialističnem izpitu)
(1) Izpitna komisija odloča z večino glasov.
(2) Znanje specializanta na izpitu se ocenjuje z
»opravil« ali »ni opravil«. Če specializant pokaže izjemno oziroma nadpovprečno
znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje »s pohvalo«.
(3) Po opravljenem specialističnim izpitu specialist
prejme potrdilo pred izdajo odločbe o podelitvi licence, ki je v Prilogi 3, ki
je sestavni del tega pravilnika, in velja do izdaje odločbe o podelitvi licence
v skladu s pravilnikom, ki ureja zdravniške licence.
44. člen
(neuspešno opravljen specialistični izpit)
(1) Če specializant ni opravil specialističnega izpita,
lahko izpitna komisija predlaga zbornici podaljšanje specializacije in dodatno
kroženje za najmanj tri in največ šest mesecev.
(2) Izpitna komisija mora v zapisniku navesti strokovna
področja, na katerih predlaga podaljšanje specializacije.
45. člen
(izostanek od specialističnega izpita)
(1) Če specializant ne pristopi k opravljanju
specialističnega izpita ali odstopi od že začetega specialističnega izpita, se
šteje, da izpita ni opravil.
(2) Če specializant ne pristopi k opravljanju
specialističnega izpita iz opravičljivega razloga (npr. rizična nosečnost,
bolniška ipd.), se mora k specialističnemu izpitu ponovno prijaviti in
utemeljiti svojo odsotnost. Če je razlog odsotnosti utemeljen, se šteje, da se
specializant prvič prijavlja na izpit.
46. člen
(izguba pravice do opravljanja specialističnega izpita)
Specializant, ki drugič ne opravi specialističnega izpita,
izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja specialističnega izpita v tekočem
letu. Skupno lahko specializant specialistični izpit opravlja največ trikrat.
47. člen
(ugovor zoper odločitev izpitne komisije)
(1) Specializant, ki specialističnega izpita ne opravi,
lahko v treh dneh po izpitu vloži ugovor iz naslednjih razlogov:
-
če izpit ni potekal v skladu s tem pravilnikom,
-
če specializant meni, da je pokazal ustrezno znanje za uspešno oceno.
(2) Obrazložen ugovor vloži ali priporočeno pošlje na
zbornico, ki o ugovoru odloči najpozneje v 30 dneh.
(3) Če zbornica ugotovi, da so bile pri specialističnem
izpitu kršene določbe tega pravilnika, ga razveljavi in določi, da ga
specializant opravlja ponovno. Če zbornica ugotovi, da je bilo kandidatovo znanje
ustrezno, odloči, da je specialistični izpit opravil.
(4) Odločitev zbornice o pritožbi je dokončna.
48. člen
(zapisnik o poteku specialističnega izpita)
O poteku specialističnega izpita se piše zapisnik na obrazcu
iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, in ga podpišejo predsednik,
člana izpitne komisije in zapisnikar. En izvod zapisnika se izroči specialistu
nemudoma po končanem specialističnem izpitu.
49. člen
(potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu)
Zdravniku, ki opravi specialistični izpit, zbornica izda
potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in mu z njim podeli naslov
specialista ustrezne specialnosti. Obrazec potrdila je v Prilogi 5, ki je
sestavni del tega pravilnika.
IX. PRIZNANJE SPECIALISTIČNEGA NASLOVA NA PODLAGI DELA
50. člen
(vloga)
(1) Postopek priznanja specialističnega naziva na
podlagi dela se začne na podlagi vloge, ki jo vloži zdravnik specialist, pod
pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. Vloga za priznanje
specialističnega naslova na podlagi dela vsebuje:
-
življenjepis, v katerem zdravnik specialist navede, kje in kako je
pridobil znanja in izkušnje, ki jih predvideva program specializacije, za
katero je vložil vlogo,
-
bibliografijo,
-
potrjen seznam posegov, s katerim dokazuje, da je opravil vse posege, ki
jih zahteva program specializacije, za katero je vložil vlogo, ki ga potrdijo
predstojnik, strokovni direktor ali koordinator specializacije.
(2) Če je zdravnik specialist pridobil naziv učitelj,
višji svetnik ali svetnik s področja, za katero je vložil vlogo za priznanje
specialističnega naslova na podlagi dela, ali naslov primarij, vloga ne glede
na prejšnji odstavek vsebuje:
-
življenjepis, v katerem zdravnik specialist navede, kje in kako je
pridobil znanja in izkušnje, ki jih predvideva program specializacije, za
katero je vložil vlogo,
-
potrdilo, iz katerega je razvidno, na katerem področju dela se mu je
podelil naziv učitelj, višji svetnik ali svetnik, oziroma potrdilo o podelitvi
naziva primarij.
(3) Seznam posegov iz tretje alineje prvega odstavka
tega člena določi zbornica in ga objavi na svojih spletnih straneh.
51. člen
(mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika
kakovosti)
(1) Popolno vlogo iz prejšnjega člena uradna oseba zbornice
pošlje v mnenje koordinatorju specializacij in nadzorniku kakovosti.
(2) Koordinator specializacij in nadzornik kakovosti
podata pisni mnenji o vlogi iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od njenega
prejema.
(3) Vloge koordinatorjev novih specializacij in
nadzornikov kakovosti za podelitev specialističnega naslova na podlagi dela v
obdobju šestih mesecev po sprejetju nove specializacije obravnava in o njih
izda mnenje zbornica.
52. člen
(stroški)
Stroške priprave mnenj iz prejšnjega člena krije zdravnik specialist,
ki je podal vlogo za priznanje specialističnega naslova na podlagi dela.
X. PRIZNANJE SPECIALISTIČNEGA NASLOVA, PRIDOBLJENEGA V TUJINI
53. člen
(vlagatelj)
Za priznanje specialističnega naslova, pridobljenega v tujini
(v nadaljnjem besedilu: tuji specialistični naslov), lahko zaprosi vsak
zdravnik specialist ali doktor dentalne medicine specialist, ki je
specialistični naslov pridobil v tretji državi (v nadaljnjem besedilu:
vlagatelj).
54. člen
(upravni postopek)
Za odločanje o priznanju tujega specialističnega naslova se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
55. člen
(pogoji za priznanje tujega specialističnega naslova)
(1) Vlagatelj mora za priznanje tujega specialističnega
naslova izpolnjevati naslednje pogoje:
-
končan študij na medicinski fakulteti v Republiki Sloveniji ali na
medicinski fakulteti v tujini,
-
opravljen specialistični izpit v tujini,
-
opravljen strokovni izpit v Republiki Sloveniji,
-
imeti opravljene dopolnilne pogoje, določene v sklepu iz 61. člena tega
pravilnika, ali imeti pozitivno pisno mnenje strokovnega sodelavca iz četrtega
odstavka 60. člena tega pravilnika in
-
biti vpisan v register zdravnikov.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zdravniku,
ki je pridobil specialistični naslov v tujini in mu je bila v postopku za
priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu izdana odločba o priznanju
kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica zdravnik ali doktor dentalne
medicine v Republiki Sloveniji, ni treba izpolnjevati pogoja iz tretje alineje
prejšnjega odstavka.
56. člen
(začetek postopka)
Postopek priznanja tujega specialističnega naslova po tem
pravilniku se začne na podlagi vloge vlagatelja.
57. člen
(vloga za priznanje tujega specialističnega naslova)
(1) Vlogo za priznanje tujega specialističnega naslova
sestavljajo:
-
prošnja za priznanje tujega specialističnega naslova na obrazcu, ki je v
Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika,
-
dokazilo o zaključenem študiju na medicinski fakulteti v Republiki
Sloveniji ali dokazilo o zaključenem študiju na medicinski fakulteti v
republikah nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije,
pridobljeno pred 25. junijem 1991, potrdilo o nostrifikaciji diplome tuje
medicinske fakultete oziroma odločba o enakovrednosti tujega naslova s
slovenskim strokovnim naslovom doktor medicine ali doktor dentalne medicine,
pridobljena v postopku po posebnem zakonu,
-
dokazilo o strokovnem izpitu, opravljenem v Republiki Sloveniji,
-
prevod potrdila v tujini opravljene specializacije,
-
prevod programa v tujini opravljene specializacije,
-
prevod življenjepisa z opisom delovnih izkušenj in bibliografijo s
poudarkom na zadnjih sedmih letih, ki jo potrdi vlagateljev delodajalec,
-
dokazilo o dobrem imenu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja priznavanje
poklicne kvalifikacije zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine
in doktor dentalne medicine specialist, in ki ne sme biti starejše od treh
mesecev,
-
druga dokazila o izobrazbi in izkaze o strokovni usposobljenosti ter
poklicnih izkušnjah.
(2) Javne listine iz prvega odstavka tega člena se
predložijo v overjenem prevodu, njihov izvirnik pa na vpogled.
58. člen
(strokovni sodelavec)
(1) Popolno vlogo iz prejšnjega člena uradna oseba, ki
vodi postopek, pošlje v mnenje strokovnemu sodelavcu s področja specializacije,
ki jo je vlagatelj opravil v tujini, ki ga s sklepom določi zbornica (v
nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec).
(2) Za strokovnega sodelavca se lahko imenuje zdravnik
specialist ali doktor dentalne medicine specialist, ki ima več kot deset let
opravljen specialistični izpit s področja specializacije, ima licenco in
neprekinjeno dela na področju opravljene specializacije.
59. člen
(primerjava programov specializacij)
(1) Strokovni sodelavec vpogleda v pisno dokumentacijo,
ki jo je predložil vlagatelj, ter primerja:
-
obseg in čas programa v tujini opravljene specializacije s programom
specializacije, ki je veljal v Republiki Sloveniji na dan, ko je vlagatelj
vložil vlogo za priznanje tujega specialističnega naslova,
-
vsebino v tujini opravljenega programa specializacije z vsebino programa
specializacije, ki se je uporabljal v Republiki Sloveniji na dan, ko je
vlagatelj vložil vlogo za priznanje tujega specialističnega naslova.
(2) Če v Republiki Sloveniji ni programa specializacije,
na podlagi katerega se izvaja primerjava, se za primerjavo uporabi program
specializacije, ki je vsebinsko najbližji vsebini programa v tujini opravljene
specializacije.
(3) Strokovni sodelavec mora pri izdelavi pisnega mnenja
upoštevati tudi delovne izkušnje in dodatna znanja, ki pričajo o kvalifikaciji
vlagatelja.
(4) Če strokovni sodelavec oceni, da program v tujini
opravljene specializacije in morebitne delovne izkušnje ter dodatna znanja v
celoti ustrezajo programu specializacije, po katerem se izvaja primerjava,
oziroma da so vlagateljeve kvalifikacije zadostne, izda pozitivno pisno mnenje.
(5) Če strokovni sodelavec oceni, da program v tujini
opravljene specializacije in morebitne delovne izkušnje ter dodatna znanja ne
ustrezajo v celoti programu specializacije, po katerem se izvaja primerjava,
oziroma da vlagateljeve kvalifikacije niso zadostne, v svojem pisnem mnenju,
glede na okoliščine primera, predlaga, da vlagatelj izpolni najmanj enega od
naslednjih dopolnilnih pogojev:
-
opravljanje najmanj tri- in največ dvanajstmesečnega usposabljanja pri
pooblaščenem izvajalcu z zaključnim mnenjem mentorja, za zdravnike s področja
splošne oziroma družinske medicine pa najmanj tri- in največ dvanajstmesečnega usposabljanja
pri pooblaščenem izvajalcu na kliničnem in ambulantnem področju z zaključnim
mnenjem mentorja (v nadaljnjem besedilu: prilagoditveno obdobje),
-
opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti.
(6) Če strokovni sodelavec oceni, da je za priznanje
tujega specialističnega naslova potrebno prilagoditveno obdobje, v svojem
pisnem mnenju obrazloži svojo odločitev, določi čas trajanja usposabljanja in
področja usposabljanja v času opravljanja prilagoditvenega obdobja. Strokovni
sodelavec v svojem mnenju predlaga tudi glavnega mentorja za čas
prilagoditvenega obdobja in pooblaščenega izvajalca, pri katerem naj to
usposabljanje opravi.
(7) Če strokovni sodelavec oceni, da je za priznanje
tujega specialističnega naslova treba opraviti preizkus strokovne usposobljenosti,
v svojem pisnem mnenju obrazloži svojo odločitev in določi okvirne vsebine
preizkusa strokovne usposobljenosti.
(8) Če strokovni sodelavec oceni, da je za priznanje
tujega specialističnega naslova potrebno prilagoditveno obdobje v trajanju več
kot dvanajst mesecev, v pisnem mnenju obrazloži svojo odločitev in navede
razloge, zakaj znanj oziroma kvalifikacij vlagatelja ni mogoče dopolniti z
izpolnitvijo dopolnilnih pogojev iz petega odstavka tega člena.
(9) Obvezni sestavni del pisnega mnenja iz šestega,
sedmega in osmega odstavka tega člena je tudi seznam predmetov oziroma manjkajočih
vsebin, ki na podlagi primerjave med programoma specializacij niso zajeti v
vlagateljevih dokazilih o kvalifikacijah.
61. člen
(sklep)
(1) Na podlagi pisnega mnenja iz šestega, sedmega in
osmega odstavka prejšnjega člena zbornica izda vlagatelju sklep, v katerem
ugotovi, da program v tujini opravljene specializacije in morebitne delovne
izkušnje ter dodatna znanja ne ustrezajo v celoti programu specializacije, po
katerem se izvaja primerjava.
(2) V sklepu iz prejšnjega odstavka zbornica navede dopolnilne
pogoje, ki jih mora vlagatelj opraviti za priznanje tujega specialističnega
naslova, in rok za izpolnitev dopolnilnih pogojev.
(3) Če se s sklepom določi prilagoditveno obdobje, mora
zbornica v sklepu navesti tudi čas trajanja usposabljanja in področja
usposabljanja, pooblaščenega izvajalca, kjer se bo prilagoditveno obdobje
opravljalo, in glavnega mentorja, pod vodstvom katerega bo vlagatelj opravljal
prilagoditveno obdobje.
(4) Če se s sklepom določi opravljanje preizkusa
strokovne usposobljenosti, mora zbornica v sklepu navesti tudi izpitno
komisijo.
(5) Obrazložitev sklepa mora vsebovati tudi seznam
predmetov oziroma manjkajočih vsebin iz prejšnjega člena.
(6) Zoper ta sklep se lahko vloži pritožba v 15 dneh od
prejema pisnega odpravka odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za
zdravje.
62. člen
(odločba o priznanju specialističnega naslova, pridobljenege
v tujini)
Zbornica izda vlagatelju odločbo o priznanju tujega
specialističnega naslova:
-
če se ugotovi, da program v tujini opravljene specializacije in
morebitne delovne izkušnje ter dodatna znanja v celoti ustrezajo programu
specializacije, po katerem se izvaja primerjava, oziroma da so vlagateljeve
kvalifikacije zadostne za priznanje tujega specialističnega naslova,
-
ko vlagatelj zbornici predloži dokazilo o uspešno opravljenih naloženih
dopolnilnih pogojih iz 60. člena tega pravilnika.
63. člen
(odločba o nepriznanju specialističnega naslova,
pridobljenege v tujini)
Zbornica izda vlagatelju odločbo o nepriznanju tujega
specialističnega naslova:
-
na podlagi pisnega mnenja iz osmega odstavka 61. člena tega
pravilnika,
-
če vlagatelj v določenem roku zbornici ne predloži dokazil o uspešno
opravljenih naloženih dopolnilnih pogojih iz 60. člena tega pravilnika.
64. člen
(stroški postopka)
(1) Za vloge in upravna dejanja, opravljena po tem
pravilniku, se plačuje taksa po zakonu, ki ureja upravne takse.
(2) Višino stroškov opravljanja prilagoditvenega obdobja
pod vodstvom usposobljenega mentorja oziroma višino stroškov za morebitno
dodatno izobraževanje in usposabljanje v prilagoditvenem obdobju ter za
preizkus strokovne usposobljenosti kandidata določi zbornica. Stroške
opravljanja prilagoditvenega obdobja in preizkusa strokovne usposobljenosti
nosi vlagatelj.
(3) Stroški iz prejšnjega odstavka ne smejo biti višji
od stroškov, ki so za enake namene v zvezi z opravljanjem specializacije določeni
za državljane Republike Slovenije.
XI. SPECIALIZACIJE TUJIH DRŽAVLJANOV
65. člen
(opravljanje specializacije tujih državljanov)
Tuj državljan lahko v Republiki Sloveniji opravlja
specializacijo pod pogoji in v skladu s postopki, ki so določeni z zakonom, ki
ureja zdravniško službo, in s tem pravilnikom ter po programu specializacij, ki
velja za državljane Republike Slovenije.
66. člen
(enakopravnost)
Za opravljanje specializacij tujih državljanov se uporabljajo
določbe tega pravilnika, ki urejajo vsebino in potek specializacijeter
opravljanje specialističnega izpita.
XII. FINANCIRANJE SPECIALIZACIJ
67. člen
(višina šolnine)
Višino šolnine za specializacije samoplačnikov,
specializacije z znanim plačnikom in stroške specialističnega izpita določi
zbornica v soglasju z ministrom. Višina šolnine ne sme presegati stroškov, ki
so določeni za specializacije na nacionalnem razpisu.
Priloga
1: Seznam specializacij zdravnikov
Priloga
2: Seznam specializacij doktorjev dentalne medicine
Priloga
3: Potrdilo pred izdajo odločbe o podelitvi licence
Priloga
4: Zapisnik o specialističnem izpitu
Priloga
5: Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu
Priloga
6: Vloga za priznanje specialističnega naslova, pridobljenega v tujini
Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in
poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/18) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»XIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
68. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki razpisa specializacij in postopki odobritve
specializacije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se
dokončajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
69. člen
(začetek uporabe)
Določbi drugega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 17.
člena tega pravilnika se začneta uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega
pravilnika.
70. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o
vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09,
42/09 – popr., 22/10, 76/11, 48/15, 1/17, 40/17 in 47/17).
71. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov
(Uradni list RS, št. 187/20) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki razpisa specializacij in postopki odobritve
specializacije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo
v skladu z dosedanjimi predpisi.
17. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrstah,
vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 87/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.