Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o označevanju in
embalaži vina obsega:
-
Pravilnik o označevanju in embalaži vina (Uradni list RS, št. 37/10 z
dne 7. 5. 2010),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o označevanju in
embalaži vina (Uradni list RS, št. 8/17 z dne 17. 2. 2017).
PRAVILNIK
o označevanju in embalaži vina
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. VSEBINA PRAVILNIKA
1. člen
Ta pravilnik ureja označevanje vina, mošta in drugih
proizvodov iz grozdja in vina pri etiketiranju in embaliranju ter na poslovnih
listinah in embalažo, vključno z zamaški, v kateri se lahko hranijo, skladiščijo
in dajejo v promet vino, mošt in drugi proizvodi iz grozdja in vina, za
izvajanje:
-
Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 z
dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje
Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in
geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo
nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L št. 193 z dne 24. 7.
2009, str. 60), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU)
št. 753/2013 z dne 2. avgusta 2013 o spremembi Uredbe (ES)
št. 607/2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe
Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in
geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo
nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L št. 210 z dne 6. 8.
2013, str. 21), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 607/2009/ES), in
-
Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve
trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72,
(EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L
št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z
Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2016/1614 z dne 8. septembra 2016 o določitvi
začasnih izrednih ukrepov za sektor mleka in mlečnih izdelkov v obliki
podaljšanja obdobja javne intervencije za posneto mleku v prahu v letu 2016 in
prestavitve obdobja javne intervencije za posneto mleku v prahu v letu 2017 na
zgodnejši čas ter o odstopanju od Delegirane uredbe (EU) 2016/1238 glede
nadaljnje uporabe Uredbe (ES) št. 826/2008 v zvezi s pomočjo za zasebno
skladiščenje iz Izvedbene uredbe (EU) št. 948/2014 in Uredbe (EU)
št. 1272/2009 v zvezi z javno intervencijo iz te uredbe (UL L št. 242
z dne 9. 9. 2016, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba
1308/2013/EU).
2. člen
(1) Za izvajanje določb 118. člena Uredbe 1308/2013/EU morajo
biti vino, mošt in drugi proizvodi iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu:
pridelki oziroma proizvodi) označeni in polnjeni v embalažo v skladu s
predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so pridelki
oziroma proizvodi, pridelani oziroma proizvedeni v Republiki Sloveniji, za
izvoz v tretje države lahko opremljeni in označeni tudi v skladu s predpisi
države uvoznice, vendar v nobenem primeru ne smejo zavajati potrošnika,
predvsem glede geografskega porekla, kakovosti in drugih lastnosti.
3. člen
(1) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za pijače, ki
niso rezultat popolne ali delne fermentacije grozdja ali grozdnega mošta.
(2) Uporaba oznake “vino“ za pijače iz prejšnjega odstavka ni
dovoljena. Uporaba oznake “vino“ je za navedene pijače dovoljena le v povezavi
z besedo, ki določa vrsto osnovne surovine za proizvod, na primer vrsto sadja,
iz katere je pijača pridelana. Beseda, ki določa vrsto surovine, mora biti
napisana najmanj enako vidno kot beseda “vino“. Kot vrsta sadja se štejejo vse
vrste sadja, razen grozdja.
II. POMEN IZRAZOV
4. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
označevanje je besedno oziroma drugačno (v obliki znaka, slike ali druge
oznake) opisovanje pridelka oziroma proizvoda na njegovi embalaži, vključno s
transportno embalažo, na spremljevalnih listinah, poslovnih listinah in pri
promociji;
2.
glavno vidno polje (v nadaljnjem besedilu: glavna etiketa) je tisto
vidno polje, ki najbolj pritegne pozornost potrošnika, je najbolj opazno in
predstavlja etiketo oziroma etikete, na katerih se nahajajo obvezne oznake,
razen, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;
3.
embalaža so posode, vključno z zamaški in zaporkami, v katerih se nahaja
pridelek oziroma proizvod in ovojna oziroma transportna embalaža, ki jo
predstavljajo zaščitni ovoji kot so papir, slamnati ovoji, kartoni in zaboji,
ki se uporabljajo za transport enega ali več posod oziroma za končno
predstavitev pridelka oziroma proizvoda potrošniku;
4.
originalno polnjeni (predpakirani ali ustekleničeni) pridelki oziroma
proizvodi so polnjeni v predpisano embalažo in označeni v skladu s tem
pravilnikom;
5.
neoriginalno polnjeni pridelki oziroma proizvodi so pridelki oziroma
proizvodi, ki niso originalno polnjeni v skladu s prejšnjo točko;
6.
potrošnik je oseba, ki kupuje pridelke oziroma proizvode zaradi lastne
potrošnje in pridelkov oziroma proizvodov ne predeluje oziroma dodeluje, pri
čemer se za dodelavo šteje tudi polnjenje v originalno embalažo;
7.
polnilec je:
-
oseba, ki izvaja polnjenje in je v register pridelovalcev grozdja in
vina (v nadaljnjem besedilu: register) vpisana za dejavnost ustekleničenja vina
skladno s predpisom o registru ali
-
oseba, ki naroča izvedbo originalnega polnjenja pridelkov oziroma
proizvodov za svoj račun pri polnilcu, registriranem za storitveno polnjenje
vina, skladno s predpisom o registru;
8.
serijska številka polnitve je številka, ki označuje enoto originalno
polnjenega pridelka oziroma proizvoda;
9.
mošt je grozdni mošt, vinski mošt, zgoščen grozdni mošt in rektificiran
zgoščen grozdni mošt;
10.
sortno vino je vino, ki ni vino z zaščiteno označbo porekla ali vino z
zaščiteno geografsko označbo, ter ima oznako sorte vinske trte.
III. EMBALAŽA
5. člen
Posode, v katerih se pridelki oziroma proizvodi hranijo,
prevažajo oziroma nudijo potrošniku, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
znotraj morajo biti čiste,
-
ohranjajo vse lastnosti pridelkov oziroma proizvodov,
-
biti morajo izdelane ali obložene z materialom, ki je v skladu z Uredbo
Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o
materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi
direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L št. 338 z dne 13. 11. 2004, str. 4),
zadnjič spremenjeno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 596/2009 z
dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja
postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega
postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti
del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14),
-
uporabljajo se lahko izključno za živila, kar mora biti na posodah nad
60 litrov posebej navedeno,
-
imeti morajo zamašek in zaporko, ki sta ustrezna za živila in nista
prevlečena s svinčenim ovojem,
-
biti morajo označene tako, da je možna takojšnja določitev vsebine, in
sicer na podlagi predpisa, ki ureja register, in predpisa, ki ureja kletarsko
evidenco in spremne dokumente za promet z vinom,
-
označbe ne smejo biti izbrisljive,
-
označbe na posodah, namenjenih vračanju proizvajalcu (povratna
embalaža), morajo biti narejene iz takšnih materialov, ki jih je mogoče
odstraniti z enostavnimi postopki strojnega čiščenja.
6. člen
Originalno polnjeno vino je lahko glede na posamezno
kategorijo v ponudbi potrošniku v naslednjih posodah:
1.
deželno vino s priznano geografsko oznako, pridelano v Republiki Sloveniji
(v nadaljnjem besedilu: deželno vino PGO), in kakovostno vino z zaščitenim
geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
kakovostno vino ZGP):
-
v steklenih posodah in drugih posodah, ustreznih za hrambo živil,
nazivne prostornine do vključno 20 litrov,
-
v posodah iz nerjavnega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina
preko točilne naprave, nazivne prostornine od vključno 10 do vključno 60
litrov;
2.
vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki
Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: vrhunsko vino ZGP): v steklenih posodah
nazivne prostornine do vključno 10 litrov in drugih posodah, ustreznih za
hrambo živil, nazivne prostornine do vključno 5 litrov.
7. člen
(1) Zamaški, vključno z zaporkami, ki se lahko uporabljajo za
originalno polnjeno vino, morajo biti narejeni oziroma opremljeni tako, da po
odpiranju ni mogoče ponovno zapiranje, ne da bi bilo to opazno.
(2) Zamaški, ki se lahko uporabljajo za vrhunsko vino ZGP, so
plutovinasti ali iz materiala, ki je podoben pluti, ali navojni iz materiala,
primernega za navojne zamaške.
(3) Peneče vino je lahko v prometu končnemu potrošniku le v
embalaži, ki je v skladu s prvim odstavkom 69. člena Uredbe 607/2009/ES.
(4) Embalaža iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja tudi
za proizvode iz drugega odstavka 69. člena Uredbe 607/2009/ES.
8. člen
(1) Odstopanje od označene nazivne prostornine lahko v škodo
potrošnika znaša največ toliko, kot je to določeno s predpisom, ki ureja
količino predpakiranih izdelkov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko odstopanje od
označene nazivne prostornine pri več kot 10 let starem vrhunskem vinu ZGP do
dvakrat večje od predpisanega.
IV. OZNAČEVANJE
9. člen
(1) Označevanje pridelkov oziroma proizvodov v skladu s tem
pravilnikom je obvezno za vsak promet oziroma transport pridelkov oziroma
proizvodov, razen za:
-
transport znotraj istega pridelovalnega oziroma predelovalnega obrata,
-
transport med dvema obratoma istega proizvajalca,
-
transport pridelkov oziroma proizvodov, namenjenih domači porabi
proizvajalca,
-
količine, ki v transportu ne presegajo 30 litrov in niso namenjene
prodaji.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je označevanje v
skladu s tem pravilnikom obvezno za vino, mošt in vinsko žganje, ki je oziroma bo
označeno z oznako PGO, za mošt, namenjen predelavi v vino, ter vino, ki je
oziroma bo označeno z oznako ZGP, če se pridelki oziroma proizvodi prepeljejo
izven pridelovalnega območja (vinorodne dežele oziroma vinorodnega okoliša),
tudi če gre za transport znotraj istega pridelovalnega oziroma predelovalnega
obrata ali med dvema obratoma istega proizvajalca.
10. člen
(1) Pridelki oziroma proizvodi morajo biti označeni v skladu
s tem pravilnikom pri vseh oblikah prometa, promocije in na vseh spremljevalnih
listinah.
(2) Vse oznake na pridelku oziroma proizvodu morajo izražati
resnično stanje in ne smejo kakorkoli zavajati potrošnika glede dejanske
kakovosti, sestavin, barve, kakovostne stopnje, geografskega porekla, sorte
vinske trte, navedbe pridelovalca, polnilca, ali proizvajalca ter glede nazivne
prostornine in drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
(3) Pridelovalec vina lahko zaradi razmer, vezanih na ponudbo
in povpraševanje, kljub odločbi o oceni vzorca vina pooblaščene organizacije za
oceno vina, vino uvrsti v širše geografsko območje oziroma v nižjo kakovostno
stopnjo, kar pa mora biti navedeno v njegovi kletarski evidenci. Pridelovalec
vina je dolžan takšno zamenjavo oznak prijaviti v roku 60 dni od nastale
spremembe pooblaščeni organizaciji, ki je vino ocenjevala, kar pooblaščena
organizacija navede v registru.
(4) Pri označitvi pridelka oziroma proizvoda je prepovedana
uporaba besed, kot so na primer: “podoben kot”, “vrsta”, “tip”, “stil”,
“postopek kot”, skupaj z nazivom, ki ne označuje dejanskega geografskega
porekla, kakovosti oziroma drugih dejanskih lastnosti pridelka oziroma
proizvoda.
11. člen
Za označitev nazivne prostornine se uporabljajo določbe 7.
člena Pravilnika o količinah predpakiranih izdelkov (Uradni list RS, št. 110/02
in 89/08).
12. člen
(1) Za označitev serije
oziroma lota se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja posebne zahteve glede
označevanja in predstavljanja predpakiranih živil.
(2) Oznaka iz prejšnjega odstavka je lahko izven glavne
etikete.
13. člen
(1) Za vino in mošt, ki je v ponudbi potrošniku, razen za
vino, ki ni vino z zaščiteno označbo porekla ali vino z zaščiteno geografsko
označbo ter nima oznake sorte vinske trte, in za vinski mošt za neposredno
potrošnjo, ki nima oznake sorte vinske trte, je obvezna oznaka navedba številke
odločbe o ocenitvi vina ali mošta in navedba pooblaščene organizacije za oceno
vina, ki jo je izdala. Navedba pooblaščene organizacije je lahko v obliki
kratice.
(2) Številka odločbe o oceni se lahko nahaja izven območja glavne
etikete.
14. člen
(1) Za peneče in gazirano vino je obvezna navedba vsebnosti sladkorja
v skladu z 58. členom Uredbe 607/2009/ES.
(2) Za mirno vino, pridelano v Republiki Sloveniji, je
obvezna navedba vsebnosti sladkorja v vinu. Navedba je lahko: “suho“,
“polsuho“, “polsladko“ ali “sladko“.
(3) Navedba vsebnosti sladkorja za mirno vino iz prejšnjega
odstavka je lahko navedena izven glavne etikete.
15. člen
(1) Za vino z zaščiteno označbo porekla in vino z zaščiteno
geografsko označbo je obvezna oznaka geografskega porekla, če ti pridelki
oziroma proizvodi za posamezno oznako geografskega porekla izpolnjujejo pogoje
iz predpisa, ki ureja kakovost vina, enološke postopke in sredstva.
(2) Oznako geografskega porekla sestavljata:
(a)
tradicionalni izraz, ki določa kakovost vina oziroma mošta, namenjenega
predelavi v vino, glede na geografsko območje in druge dejavnike, ki vplivajo
na kakovost pridelkov in proizvodov, in
(b)
geografsko območje, ki je sestavljeno iz:
-
geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam geografskih označb, in
-
navedbe vrste geografskega območja.
16. člen
(1) Tradicionalni izrazi iz točke (a) drugega odstavka
prejšnjega člena so:
(a)
za vino z zaščiteno označbo porekla v skladu s točko (a) prvega odstavka
93. člena Uredbe 1308/2013/EU:
-
za mirno vina: “kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali
“kakovostno vino ZGP“ ter “vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali
“vrhunsko vino ZGP“;
-
za peneče vino: “kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim
poreklom“ ali “kakovostno peneče vino ZGP“ ali “penina” ter “vrhunsko peneče
vino z zaščitenim geografskim poreklom“ ali “vrhunsko peneče vino ZGP“ ali
“penina”;
-
za vino, za katero so geografsko območje in lastnosti določeni s
posebnim predpisom: “vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem“ ali “vino
PTP“ ali “renome”;
(b)
za vino z zaščiteno geografsko označbo v skladu s točko (b) prvega
odstavka 93. člena Uredbe 1308/2013/EU:
-
za mirno vino: “deželno vino s priznano geografsko oznako“ ali “deželno
vino PGO“.
(2) Tradicionalna izraza iz točke (b) prejšnjega odstavka se
uporabljata tudi za mošt, ki je namenjen neposredni potrošnji, in se
uporabljata tako, da se izraz “vino“ nadomesti z izrazom “mošt”.
(3) Tradicionalni izrazi za vino z zaščiteno označbo porekla
in za vino z zaščiteno geografsko označbo se morajo uporabljati z navedbo
ustreznega geografskega območja.
17. člen
(1) Obvezne oznake navedbe geografskega območja iz točke (b)
drugega odstavka 15. člena tega pravilnika so geografske označbe iz pravilnika,
ki ureja seznam geografskih označb, in sicer:
-
geografske označbe vinorodnih dežel kot obvezne oznake za deželno vino
PGO in mošt;
-
geografske označbe vinorodnih okolišev kot obvezne oznake za kakovostno
vino ZGP in vrhunsko vino ZGP ter mošt, namenjen pridelavi tega vina.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so dovoljene
oznake tudi naslednje geografske označbe iz pravilnika, ki ureja seznam
geografskih označb, in sicer:
-
geografske označbe vinorodnih podokolišev in vinorodnih ožjih okolišev
za kakovostno vino ZGP in mošt, namenjen pridelavi tega vina;
-
geografske označbe vinorodnih krajev in vinorodnih leg za vrhunsko vino
ZGP in mošt, namenjen pridelavi tega vina.
18. člen
Kot dovoljena oznaka poleg geografske označbe iz prejšnjega
člena se uporabljajo tudi naslednje navedbe vrste geografskih območij:
(a)
za deželno vino PGO, za grozdje, mošt in druge proizvode iz grozdja in
vina:
-
“vinorodna dežela“;
(b)
za kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP ter grozdje in mošt,
namenjen pridelavi tega vina:
-
“vinorodni okoliš“,
-
“vinorodni podokoliš“,
-
“vinorodni ožji okoliš“;
(c)
za vrhunsko vino ZGP ter grozdje in mošt, namenjen pridelavi tega vina:
-
“vinorodni kraj“,
-
“vinorodna lega“.
19. člen
(1) Za izvajanje tretjega odstavka 56. člena Uredbe
607/2009/ES je obvezna navedba proizvajalca.
(2) Navedba proizvajalca iz prejšnjega odstavka pomeni
navedbo firme in sedeža ali osebnega imena in naslova nosilca ali člana
kmetije, ki je vpisan v register.
(3) Za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno
geografsko označbo se lahko namesto osebnega imena iz prejšnjega odstavka
navedeta priimek nosilca ali člana kmetije in izraz iz 22. člena tega
pravilnika.
20. člen
Če vino vsebuje sulfite, je obvezna navedba na etiketi:
»vsebuje sulfit« ali »vsebuje žveplov dioksid«. Ta podatek je lahko naveden
izven glavne etikete.
21. člen
Za deželno vino PGO, kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino
PGO, za katera je pridelal grozdje in vino isti pridelovalec, ki je vino tudi
ustekleničil, so dovoljene naslednje dodatne oznake:
-
“lastna trgatev in polnitev“,
-
“ustekleničeno na posestvu“,
-
“ustekleničeno na kmetiji“ ali
-
“pridelal in polnil“.
22. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se za označitev posestva
v skladu z določbami 57. člena Uredbe 607/2009/ES uporabljajo naslednji izrazi:
“Klet”, “Kmetija”, “Posestvo” in “Vinska klet”.
23. člen
(1) Dovoljena je navedba barve vina.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je navedba barve
vina obvezna v spremnih dokumentih, ki so izdani na osnovi predpisa, ki ureja
kletarsko evidenco in spremne dokumente, ter na komercialnih dokumentih.
24. člen
Dovoljena je navedba dodatnih parametrov fizikalno kemične
analize, če jih je z analizo določila pooblaščena organizacija za oceno vina in
jih navedla v odločbi o ocenitvi vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in
vina.
25. člen
Dovoljene so dodatne navedbe o preteklosti pridelave vina,
tradiciji pridelovalca, polnilca vina in tudi o staranju vina oziroma drugih
proizvodov iz grozdja in vina, o datumu trgatve, polnitve in drugih
podrobnostih tehnologije pridelave grozdja, vina, mošta in drugih proizvodov iz
grozdja in vina, ter priporočila potrošniku v zvezi z uporabo vina (jedi, način
postrežbe, dietetična priporočila, ravnanje z vinom ob strežbi in podobno) in
katerikoli drugi dejavnik, še posebej, če je organoleptičnega značaja.
26. člen
(1) Fantazijska imena so blagovne znamke ali imena za
pridelke oziroma proizvode, ki ne smejo:
-
biti geografski naziv,
-
vsebovati geografskega naziva, razen če je pridelek ali proizvod
pridelan na območju, ki je v fantazijskem imenu neposredno ali posredno
vsebovano,
-
biti naziv, ki je neresničen ali vsebuje neresnične podatke o kakovosti
pridelka oziroma proizvoda,
-
biti identična oznaki za vrsto proizvoda oziroma pridelka,
-
biti oziroma vsebovati oznake, ki se uporabljajo za poimenovanje
deželnega vina PGO in kakovostnega vina ZGP ter vina PTP, če ne ustrezajo
predpisanim zahtevam za takšno poimenovanje.
(2) Fantazijska imena ne smejo vsebovati besed, delov besed,
znakov ali slik, ki lahko povzročijo zmedo ali zavajanje oseb, katerim so
namenjene, in sicer predvsem glede geografskega porekla, kakovosti,
pridelovalca in drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.
(3) Za zavajanje se štejejo zlasti:
-
slikovni prikazi značilnih pokrajin, naselij, gradov, običajev, narodnih
noš, krajevno značilnih predmetov, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni
pridelano na območju, ki je na sliki neposredno (pokrajina, naselje, grad) ali
posredno (narodna noša, predmeti, običaji) prikazano;
-
navedba naslovov ali verzov za določeno pokrajino ali Slovenijo
značilnih narodnih pesmi, če grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano
na območju, od koder ta pesem izvira;
-
kakršnekoli oznake – znaki razlikovanja za mesta, občine, državo, če
grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na območju, kjer se take
oznake – znaki uporabljajo;
-
navedba besede v narečju določenega območja, če grozdje za pridelek
oziroma proizvod ni pridelano na tem območju;
-
navedba za posamezno območje ali za Slovenijo značilnih lastnih imen, če
grozdje za pridelek oziroma proizvod ni pridelano na tem območju oziroma v
Sloveniji;
-
navedba pomembnih oseb za zgodovino ali sedanjost pokrajine ali države,
če oseba ni značilno povezana z območjem ali državo, v katerem je pridelano
grozdje za pridelek oziroma proizvod;
-
napisi v tujem jeziku, ko gre za takšne izraze ali zelo podobne izraze,
ki se v državi, katere jezik je uporabljen, uporabljajo za označevanje pridelka
oziroma proizvoda, in bi zaradi tega uporaba tujega jezika lahko zavajala glede
dejanskega geografskega porekla.
27. člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko kot
blagovne znamke uporabljajo imena za vino, ki vsebuje geografske označbe,
čeprav vino ni pridelano na območju, ki je v blagovni znamki vsebovano, če se
le-te neprekinjeno uporabljajo že več kot 25 let, in sicer:
-
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu
Ljutomer-Ormož, blagovni znamki “Jeruzalemčan“ in “Ljutomerčan“;
-
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu
Radgona-Kapela, blagovna znamka “Janževec“;
-
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu
Radgona-Kapela, blagovna znamka “Kapelčan“;
-
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu
Šmarje-Virštajn, blagovna znamka “Virštajnčan“;
-
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem podokolišu Srednje
Slovenske gorice, blagovna znamka “Haložan“;
-
za kakovostno vino ZGP, pridelano v vinorodnem okolišu Kras, blagovna
znamka “Teranton“.
(2) Geografske označbe: “Jeruzalemčan“, “Ljutomerčan“,
“Janževec“, “Kapelčan“, “Virštajnčan“ in “Haložan“ se ne glede na določbe
prejšnjega odstavka uporabljajo tudi za označevanje geografskega porekla v
skladu s tem pravilnikom.
28. člen
Dovoljena je navedba dodatnega tradicionalnega izraza v
skladu s 112. členom Uredbe 1308/2013/EU.
29. člen
(1) Za mošt, ki ni namenjen neposredni potrošnji, se kot
obvezna oznaka navaja tudi oznaka gostote, ki se označi z “gostota“ in navedbo
v g/liter ali v stopinjah Oe. Zgoščen grozdni mošt ali rektificiran zgoščen
grozdni mošt se lahko označita tudi z navedbo refrakcijskega indeksa.
(2) Nazivna prostornina posod, v katerih je v prometu
rektificiran zgoščen grozdni mošt, je največ 500 litrov. Posoda mora biti
opremljena s takšnim zamaškom, da morebitno ponovno zapiranje po odpiranju ni
možno, ne da bi bilo to opazno.
(3) Za rektificiran zgoščen grozdni mošt se navede vsebnost
sladkorja v gramih skupnega sladkorja na liter.
Pravilnik o označevanju in embalaži vina
(Uradni list RS, št. 37/10) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
Pridelki in proizvodi, ki so označeni in v embalaži v skladu
z določbami, veljavnimi do uveljavitve tega pravilnika, in dani na trg do 31.
decembra 2010, se lahko tržijo do porabe zalog.
31. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik
o označevanju vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina ter o njihovi
embalaži (Uradni list RS, št. 40/01, 52/03 in 44/05).
32. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o označevanju in embalaži vina (Uradni list RS, št. 8/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.