Pravilnik o pogojih za obratovanje smučišč

Na podlagi šestega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena in četrtega odstavka 10. člena Zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 44/16) izdaja minister za infrastrukturo

PRAVILNIK

o pogojih za obratovanje smučišč

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa minimalne tehnične pogoje, zaščitna sredstva, vrsto in obliko opozorilnih in obvestilnih znakov, znakov za prepoved in znakov za obveznost na smučiščih, obrazec vloge za izdajo dovoljenja za obratovanje smučišča, način zagotavljanja informiranja smučarjev ter zaščitna sredstva in opremo za zvočno in svetlobno opozarjanje na motornih vozilih, ki se uporabljajo na smučišču.

II. SMUČIŠČE

2. člen

(obratovanje smučišča)

(1) Za obratovanje smučišča morajo biti skladno s tem pravilnikom zagotovljeni tehnični pogoji, nameščena zaščitna sredstva, znaki in označbe na smučišču, oprema motornih vozil ter zagotovljeno obveščanje smučarjev.

(2) Tehnični ukrepi za zavarovanje smučišča se določijo ob upoštevanju samoodgovornega ravnanja smučarja in naravnih danosti.

(3) Vstop na smučarsko progo, na kateri je obratovanje prekinjeno, mora biti označen tako, da je jasno vidno, da proga ne obratuje. Tako mesto mora biti označeno z obvestilnim znakom, da je proga zaprta.

(4) Če smučišče poteka skozi naravne ali umetne prehode, podhode, čez mostove in druge podobne objekte, jih je treba zaščititi v skladu s tem pravilnikom.

3. člen

(druge športne aktivnosti in dejavnosti na smučišču)

(1) Površine, ki so namenjene drugim športnim aktivnostim ali drugim dejavnostim na smučišču, in druge urejene površine znotraj smučišča, morajo biti prilagojene aktivnostim in dejavnostim ter ločene od smučarskih prog in smučarskih poti.

(2) Na mestih, kjer obstaja možnost medsebojnih vplivov med uporabniki smučarskih prog in površin iz prejšnjega odstavka (npr. dostopi, vstopi, izstopi), mora upravljavec zagotoviti površine, ki smučarjem omogočajo varno izogibanje, ustavljanje, prehitevanje ali križanje.

(3) Če naravne danosti smučišča dopuščajo, se lahko znotraj smučišča uredijo površine za druge športne aktivnosti in dejavnosti.

III. SMUČARSKE POTI, PROGE IN VPLIVNO OBMOČJE

4. člen

(smučarske poti)

(1) Smučarske poti so:

1.      dostopne poti na smučarske proge in žičniške naprave ter izstopne poti iz njih,

2.      smučarske poti, ki povezujejo posamezne smučarske proge.

(2) Če vzdolžni in prečni nagib smučarskih poti presega 25%, mora upravljavec ob vstopu na smučarsko pot v skladu s 6. in 32. členom tega pravilnika označiti stopnjo težavnosti smučarske poti. Smučarske poti morajo biti široke najmanj 5 m.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko zaradi ohranjanja naravnih in krajinskih danosti okolja ali drugih objektivnih ovir smučarske poti ožje od 5 m, vendar ne ožje od 3 m. V tem primeru jih mora upravljavec dodatno označiti z ustreznimi opozorilnimi znaki in, če je potrebno, tudi zaščititi z ustreznimi zaščitnimi sredstvi.

(4) Smučarske poti se označijo z znaki, ki jih določa ta pravilnik.

5. člen

(smučarske proge)

(1) Smučarske proge morajo biti urejene in označene glede na težavnostno stopnjo.

(2) V pasu dveh metrov od roba smučarske proge navzven morajo biti označeni ali zaščiteni vsi objekti in naprave ter neprilagojena mesta, ki lahko ogrožajo varnost smučarjev.

(3) Smučarske proge je treba označiti tako, da lahko smučar najde varno pot tudi ob slabši vidljivosti.

(4) Če so smučarske proge oštevilčene, oštevilčenje poteka zaporedno, praviloma od spodaj navzgor.

6. člen

(težavnost smučarskih prog)

Smučarske proge so označene in razdeljene po naslednjih težavnostnih stopnjah:

1.      lahke proge (modra barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 25%, razen krajših odsekov na odprtem terenu;

2.      srednje težke proge (rdeča barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 40%, razen krajših odsekov na odprtem terenu;

3.      težke proge (črna barva): največji nagib presega vrednosti za srednje težavne proge.

7. člen

(širina smučarske proge)

(1) Smučarske proge na smučišču morajo biti široke najmanj 20 m.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko zaradi ohranjanja naravnih in krajinskih danosti okolja ali drugih objektivnih ovir smučarske proge tudi ožje od 20 m, vendar ne ožje od 5 m. V tem primeru jih mora upravljavec dodatno označiti z ustreznimi opozorilnimi znaki in, če je potrebno, zaščititi z ustreznimi zaščitnimi sredstvi.

8. člen

(rob smučarske proge)

(1) Robovi smučarske proge morajo biti vidni. Rob smučarske proge je lahko neteptan sneg ali naravne danosti (brežina, gozdni rob). Če robovi smučarske proge niso vidni, jih mora upravljavec smučišča označiti z jasno vidnimi znaki.

(2) Robovi smučarske proge morajo biti označeni tako, da so vidni tudi ob slabši vidljivosti. Za označevanje se uporabljajo označbe v barvi težavnosti proge in druge ustrezne oznake.

9. člen

(izračun zmogljivosti smučišča)

(1) Zmogljivost smučišča se določi glede na žičniške naprave s pripadajočimi smučarskimi progami, za katere se določi največje mogoče število smučarjev na smučarskih progah in žičniški napravi vključno s smučarji, ki čakajo na vstop na žičniško napravo. Izračun zmogljivosti smučišča je določen v prilogi 1, ki sestavni del tega pravilnika.

(2) Izračun zmogljivosti smučišča se navede v prilogi dovoljenja za obratovanje smučišča.

10. člen

(obratovanje smučarske proge med zasneževanjem)

(1) Med delovanjem sistema za zasneževanje obratovanje smučarske proge ni dovoljeno.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je obratovanje smučarske proge dovoljeno, če:

-        je območje zasneževanja zaščiteno v smeri možnega naleta smučarja,

-        je omogočen nemoten prehod smučarjev mimo naprav za zasneževanje in

-        je proga ali del smučišča, kjer se zasnežuje, pred vstopom nanj označen z opozorilnim znakom.

IV. ZAŠČITA NEPRILAGOJENIH MEST NA SMUČIŠČU, NAPRAV IN OBJEKTOV

11. člen

(zaščita neprilagojenih mest na smučišču)

(1) Neprilagojena mesta na smučarskih progah in poteh morajo biti glede na nevarnost, ki jo pomenijo za smučarja, označena, zavarovana ali zaščitena z blazinami, mrežami ali drugimi sredstvi, namenjenimi zagotavljanju varnosti na smučišču. Ta varovalna sredstva morajo biti v barvah, ki so vidne tudi ob slabši vidljivosti.

(2) Na smučarski progi in v pasu 2 m od roba smučarske proge morajo biti z blazinami, mrežami ali drugimi sredstvi, ki varujejo smučarja pred poškodbami, zavarovani nosilni stebri žičniških naprav za prevoz oseb, drugi objekti in neprilagojena mesta.

(3) Na neprilagojenih mestih morajo biti zaščitna sredstva nameščena tako, da varujejo smučarja pred poškodbo.

(4) Zaščitna sredstva, ki so nameščena na stebrih žičniških naprav za prevoz oseb, stalnih in premičnih napravah za zasneževanje smučišč in delih teh naprav ter drugih objektov, ki so višji od 2 m, morajo segati najmanj 2 m nad višino snega.

(5) Če se snežne razmere spreminjajo, mora upravljavec sproti prilagajati lego zaščitnih sredstev na neprilagojenih mestih.

(6) Na mestih smučarskih prog in smučarskih poti, kjer obstaja nevarnost padca v globino, je treba taka mesta zavarovati z lovilnimi mrežami ali podobnimi zaščitnimi sredstvi ali kako drugače, s čimer se prepreči padec v globino.

(7) Močno obremenjeni deli smučarskih prog in druga mesta, kjer prihaja do zgostitev in počasne vožnje smučarjev, se označijo z napisom »POČASI/SLOW«.

V. NEVARNOST SNEŽNIH PLAZOV

12. člen

(zavarovanje smučišča)

Upravljavec smučišča mora smučišče zavarovati pred nevarnostmi, zlasti pred nevarnostjo snežnih plazov. Če je smučarska proga ali smučarska pot ogrožena zaradi nevarnosti snežnih plazov, jo je treba takoj zapreti.

13. člen

(ukrepi za zavarovanje pred plazovi)

Na smučišču je treba upoštevati naslednje ukrepe:

1.      na območju, kjer se trgajo plazovi, se je treba izogibati gradnji smučišč in pripadajočih naprav;

2.      če se gradnji iz prejšnje alineje ni mogoče izogniti, mora upravljavec s protiplaznimi zgradbami za daljše obdobje preprečiti trganje plazov in pogoje za njihov nastanek ali pa jih preusmeriti na območja, kjer njihovo gibanje nikogar ne ogroža. V skladu s tehničnimi standardi na tem področju je dopustno tudi umetno proženje snežnih plazov;

3.      upravljavec smučišča mora skrbeti za redni nadzor nad snežnimi plazovi svojega območja in ga dopolnjevati s sistematičnim opazovanjem;

4.      upravljavec smučišča mora spremljati vremenske napovedi in opozorila pred plazovi ter tudi sam ocenjevati vremenske, snežne in varnostne razmere na svojem območju. O svojih spoznanjih mora obveščati smučarje in druge osebe na smučišču ter, če je potrebno, ukrepati;

5.      pri potencialni ogroženosti pred snežnimi plazovi na smučišču mora upravljavec smučišča razpolagati s strokovno usposobljenim osebjem za ravnanje z eksplozivi na podlagi zakona, ki ureja eksplozive in pirotehnične izdelke, ki je vešče gibanja v zimskem gorskem svetu ter obvlada tehnike varovanja in reševanja v gorah pozimi. Upravljavec smučišča mora skrbeti za obvezno osebno, zaščitno in tehnično opremo minerjev ter za tehnično in izvedbeno pripravljenost varnostnih služb na svojem vplivnem območju;

6.      namerno proženje plazov se izvaja samo takrat, ko na plazinah ni ljudi in sproženi plaz ne more povzročiti dodatne škode;

7.      z občasnimi zaporami, preusmeritvijo prometa smučarjev in drugimi ukrepi je treba preprečiti morebitne nesreče in škodo na smučiščih ter pri tem poskrbeti, da so oznake za zaporo nameščene le takrat, ko je to resnično potrebno;

8.      uporabnike smučišča je treba o zapori določene smučarske proge ali smučarske poti obvestiti že na samem odcepu povezovalne smučarske poti ali na njenem izhodišču. Nevarnost snežnih plazov mora biti prikazana na informativni tabli smučišča in na vsaki izhodni postaji žičniške naprave, ki vodi na ogroženo območje;

9.      zaprte smučarske proge in smučarske poti se označijo z obvestilnim znakom za zaprtje proge in znakom za nevarnost »POZOR, PLAZOVI!« v slovenskem in drugih jezikih glede na zemljepisno lego smučišča;

10.   če je treba zaradi nevarnosti snežnih plazov zapreti vse pripadajoče smučarske proge in smučarske poti ob določeni žičniški napravi, je treba zapreti tudi žičniško napravo. Upravljavec žičniške naprave mora v tem primeru poskrbeti za varnost potnikov.

VI. KRIŽANJE MED SMUČARSKIMI PROGAMI IN POTMI

14. člen

(prednost v križišču)

(1) Smučarji na smučarskih progah imajo prednost pred smučarji na smučarskih poteh.

(2) Upravljavec mora križanje med smučarskimi progami in potmi (v nadaljnjem besedilu: križišče) opremiti z opozorilnimi znaki ter po potrebi z označevalnimi sredstvi zagotoviti, da se smučar lahko ustavi ob robu proge ali poti ali pa je voden v skupno smer.

15. člen

(označevanje križišč)

(1) Križišča smučarskih prog morajo biti označena z opozorilnimi znaki.

(2) Če je smučarska proga širša od 60 m, morajo biti opozorilni znaki nameščeni na obeh robovih smučarskih prog.

(3) Upravljavec mora na progi, ki se priključuje, po potrebi z označevalnimi sredstvi zagotoviti, da se smučar ustavi ali pa je voden v skupno smer.

16. člen

(križišče z vlečno potjo vlečnice)

Izjemoma lahko smučarska proga ali pot prečka vlečno pot vlečnice (traso vlečnice). Križišče smučarske proge ali poti z vlečno potjo vlečnice mora biti opremljeno z opozorilnim znakom A3.1 – Križišče z vlečnico iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

VII. NOČNO SMUČANJE

17. člen

(obratovanje v nočnem času)

(1) Smučarske proge in smučarske poti se lahko uporabljajo tudi ponoči, če upravljavec smučišča zagotavlja ustrezno osvetljenost, vidnost topografije terena in grbin ter realno oceno razdalj.

(2) Pokritost s svetlobo mora biti enakomerna. Na smučarski progi ali smučarski poti ne sme biti temnih lis.

(3) Osvetljenost je ustrezna, kadar je srednja osvetljenost smučarske proge ali smučarske poti najmanj 30 lux, razmerje med minimalno osvetljenostjo in srednjo osvetljenostjo smučišča pa najmanj 0,2.

(4) Žarometi ne smejo metati smučarjeve sence v smeri smučanja in smučarja ne smejo slepiti.

VIII. UPORABA TEPTALNIH STROJEV IN DRUGIH MOTORNIH VOZIL

18. člen

(uporaba teptalnih strojev in drugih motornih vozil)

(1) Vožnja in uporaba teptalnega stroja je dovoljena samo:

-        na zaprtih smučarskih progah,

-        na zaprtih drugih površinah znotraj smučišča ali

-        izven obratovalnega časa smučišča.

(2) Vožnja in uporaba teptalnega stroja med obratovanjem smučišča pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljena z vključeno utripajočo opozorilno lučjo in vključenim zvočnim opozorilom ter opozorilnim znakom za teptalnik na snegu oziroma teptalnik snega z vitlom na delu ob vstopih na smučarske proge.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko teptalni stroji ali druga motorna vozila uporabijo za reševanje in pomoč osebam na odprtih smučarskih progah in poteh, če prevoza ni mogoče opraviti po drugih površinah.

(4) Uporaba drugih motornih vozil za namene iz prejšnjega odstavka je dovoljena z vključeno opozorilno lučjo na vidnem mestu vozila in vključenim zvočnim opozorilom.

(5) Svetilnost opozorilnih luči mora biti taka, da jih lahko smučarji in druge osebe na smučišču opazijo ne glede na vremenske in druge razmere na smučišču.

19. člen

(vloga za izdajo dovoljenja za obratovanje smučišča)

(1) Vloga za izdajo dovoljenja za obratovanje smučišča, ki nima veljavnega dovoljenja za obratovanje (v nadaljnjem besedilu: vloga), se vloži na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Za na novo pridobljene površine smučišča in površine smučišča, na katerih je upravljavec opravil večji poseg, s katerim je spremenil konfiguracijo smučišča, upravljavec v vlogi opiše spremembe glede na stanje v veljavnem dovoljenju za obratovanje in jih označi na pregledni karti. Če gre za na novo urejene smučarske proge ali žičniške naprave, je treba predložiti podatke za izračun prepustnosti in kapacitete novih smučarskih prog iz priloge 1 tega pravilnika ter jih označiti na pregledni karti.

(3) Pri naknadni zahtevi za obratovanje je v vlogi za izdajo novega dovoljenja za obratovanje treba navesti smučarske proge, ki so opremljene za nočno smuko, in zanje predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za obratovanje v nočnem času.

(4) Kadar gre za spremembo upravljavca smučišča, mora novi upravljavec smučišča z dokazilom o prenosu pravice upravljanja nanj vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za obratovanje smučišča novemu upravljavcu. Prenos pravic upravljanja smučišča se izkazuje z listino, iz katere je razvidno, od koga in na koga ter za katero smučišče se prenaša pravica upravljanja ali lastništvo smučišča.

(5) Prosilec vlogo za izdajo dovoljenja za obratovanje smučišča vloži pri ministrstvu, pristojnem za žičniške naprave.

(6) K vlogi iz prvega odstavka tega člena mora prosilec poleg izpolnjenega obrazca vloge predložiti še skico smučišča z vrisanimi žičniškimi napravami in pripadajočimi smučarskimi progami ter označenim prostorom za ponesrečence. Če so znotraj smučišča tudi druge površine, jih je treba označiti na skici.

(7) Če je smučišče opremljeno za obratovanje v nočnem času, je treba navesti smučarske proge, poti in druge površine znotraj smučišča ter priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 17. člena tega pravilnika.

(8) Upravljavec smučišča mora vlogi za izdajo dovoljenja za obratovanje smučišča ali za na novo pridobljene površine smučišča predložiti mnenje o ogroženosti smučišča pred snežnimi plazovi, ki ga izdela izvedenec geografske stroke s strokovnimi referencami na področju snežnih plazov. Če iz mnenja izhaja, da smučišče ali del smučišča leži na vplivnem območju snežnih plazov v bližini evidentiranih ali potrjenih plaznic, mora mnenje vsebovati tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti pred snežnimi plazovi.

(9) Za vlogo se plača taksa na podlagi zakona, ki ureja plačevanje upravnih taks.

IX. ZNAKI NA SMUČIŠČU

20. člen

(namen znakov na smučišču)

(1) Upravljavec smučišča mora zagotoviti, da je smučišče opremljeno z znaki, določenimi s tem pravilnikom.

(2) Namen znakov na smučišču je obveščanje in opozarjanje smučarjev in drugih oseb na smučišču na prepovedi, nevarnosti ali obveznost ravnanja.

21. člen

(vrste znakov na smučišču)

(1) Znaki na smučišču so opozorilni in obvestilni, znaki za prepovedi in znaki za obveznost.

(2) Znaki na smučišču se uporabljajo le v obliki, velikosti in v namene, ki jih določa ta pravilnik.

(3) Znaki se lahko namestijo samo na lesene količke (ne smejo biti struženi) debeline do 40 mm ali na količke iz umetnih snovi debeline do 50 mm.

(4) Upravljavec smučišča lahko postavi dodatne znake ali označbe v skladu z obliko, velikostjo in barvo, določeno v tem pravilniku, tako da ne ogroža varnosti smučarjev.

(5) Barve znakov na smučišču morajo biti v skladu s tabelo 1. Pri izdelavi je treba upoštevati slovenske nacionalne standarde SIST EN ISO 12944-5: Barve in laki.

Tabela 1

22. člen

(namestitev in odstranitev znakov in označb na smučišču)

(1) Na znakih in v njihovi neposredni bližini ne sme biti reklamnih napisov ali drugih znakov.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko na znake C 3.1, C 3.2 in C 3.3 iz priloge 3 tega pravilnika, namestijo drugi napisi in oznake, ki ne smejo presegati 25% površine celotnega znaka.

(3) Znake, ki se postavljajo začasno, je treba odstraniti takoj, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni.

(4) Znaki in označbe na smučišču in smučarskih progah morajo biti nameščeni na vidnih mestih. Vzdrževati jih je treba tako, da ustrezajo namenu postavitve.

X. OPOZORILNI ZNAKI

23. člen

(stalni in začasni opozorilni znaki)

Opozorilni znaki so znaki tipa A in tipa Ap (v nadaljnjem besedilu: opozorilni znaki (A in Ap)) in so glede na vrsto, stopnjo in trajanje nevarnosti lahko stalni ali začasni.

24. člen

(namen opozorilnih znakov)

(1) Opozorilni znaki (A in Ap) smučarje in druge osebe opozarjajo na nevarna mesta na progi oziroma na nevarnost na določenem delu smučišča in obveščajo o vrsti nevarnosti.

(2) Opozorilni znaki (A in Ap) so navedeni v prilogi 3 tega pravilnika.

25. člen

(oblika opozorilnih znakov tipa A)

(1) Opozorilni znaki tipa A imajo obliko enakostraničnega trikotnika s stranico najmanj 35 cm.

(2) Osnovna barva znakov je rumena, stranice trikotnika in simboli so črni.

(3) V sredini je vrisan simbol v črni barvi, ki označuje nevarnost.

26. člen

(namestitev opozorilnih znakov tipa A)

(1) Opozorilni znaki morajo biti nameščeni najmanj 30 m pred nevarnim mestom, tako da jih smučar lahko pravočasno opazi.

(2) Opozorilni znaki tipa A morajo biti nameščeni na vidno mesto ob progi ali na progi v višini 2 m nad teptano površino snega.

27. člen

(oblika opozorilnih znakov Ap)

(1) Opozorilni znaki tipa Ap so kvadratni panoji s stranicami najmanj 72 cm, izdelani iz tkanine iz umetne snovi, prepustne za veter, na kateri so vsebinsko in barvno enake oznake kot na opozorilnih znakih tipa A.

(2) Opozorilni znaki tipa Ap so nameščeni na delu proge, na katerega se nanašajo.

XI. ZNAKI ZA PREPOVED

28. člen

(znaki za prepoved)

Znaki za prepoved so navedeni v prilogi 3 tega pravilnika, in prepovedujejo določeno ravnanje smučarja ali druge osebe na smučišču.

29. člen

(oblika znakov za prepoved)

(1) Znaki za prepoved imajo obliko kroga s premerom najmanj 40 cm.

(2) Osnovna barva je bela, rob kroga je rdeče barve.

(3) V sredini znaka je vrisan simbol v črni barvi, prečrtan z rdečo barvo.

(4) Znaki za prepoved morajo biti nameščeni na vidno mesto ob progi v višini 2 m nad teptano površino snega.

XII. OBVESTILNI ZNAKI

30. člen

(obvestilni znaki)

Obvestilni znaki obveščajo smučarje o smeri in težavnosti smučarske proge, vstopu na smučarsko progo in izstopu z nje, informacijah, vrsti žičniških naprav, prostorih za nujno medicinsko pomoč in mestu za klic v sili (SOS) ter nevarnosti snežnih plazov in vsebujejo obvestila, ki so pomembna za varnost na smučišču.

31. člen

(oblika obvestilnih znakov)

(1) Obvestilni znaki imajo obliko kvadrata s stranicami najmanj 37 cm.

(2) Osnovna barva je modra z vrisanim simbolom v beli barvi.

32. člen

(oblika določenih obvestilnih znakov)

(1) Ne glede na prejšnji člen imajo določeni obvestilni znaki obliko oziroma barvo, kakor je določeno v prilogi 3 tega pravilnika.

(2) Obvestilna znaka za prvo pomoč in klic za prvo pomoč imata obliko kvadrata s stranicama najmanj 37 cm v zeleni osnovni barvi in vrisanim simbolom v beli barvi.

(3) Znak za smer in stopnjo težavnosti smučarske proge ima obliko kroga s premerom najmanj 40 cm z oznako in v barvi, ki določa težavnost.

(4) Znak za nevarnost snežnih plazov ima obliko pravokotnika s stranicama 50 x 70 cm in obvestilo, da je proga zaprta. Obvestilo, da se je treba ustaviti (znak »STOP«), ima obliko kvadrata s stranicami najmanj 37 cm, lahko pa tudi pravokotnika s stranicama 50 x 70 cm.

33. člen

(namestitev obvestilnih znakov)

Obvestilni znaki morajo biti nameščeni na vidno mesto pred vstopom na mesta, za katera so namenjeni, in v višini 2 m od tal oziroma nad teptano površino snega.

34. člen

(označevalni količki)

(1) Za obvestilne znake se štejejo tudi označevalni količki, s katerimi se označujeta smer in širina smučarske proge ob slabi vidljivosti ali kadar niso razvidni rob smučarske proge ter območja nevarnosti snežnih plazov in drugih nevarnosti.

(2) Z označevalnimi količki se označuje rob smučarskih prog in smučarskih poti, kadar ni drugih naravnih danosti.

(3) Označevalni količki imajo lahko premer do 50 mm in morajo segati najmanj 2 m nad višino snega.

(4) Označevalni količki so v barvah glede na stopnjo zahtevnosti smučarske proge (modra, rdeča in črna) in so določeni v prilogi 3 tega pravilnika.

(5) Označevalni količki za označitev območja nevarnosti snežnih plazov in drugih nevarnosti so v črni barvi z rumenimi trakovi širine najmanj 30 cm in so določeni v prilogi 3 tega pravilnika.

XIII. ZNAKI ZA OBVEZNOST, INFORMATIVNA TABLA IN FIS PRAVILA

35. člen

(znaki za obveznost)

Znaki za obveznost zapovedujejo smučarju ali drugi osebi na smučišču ravnanja pri uporabi proge, smučišča ali drugih naprav na smučišču in so določeni v prilogi 3 tega pravilnika.

36. člen

(oblika znakov za obveznost)

(1) Znaki za obveznost imajo obliko kroga s premerom najmanj 42 cm.

(2) Osnovna barva je modra.

(3) V sredini znaka je vrisan simbol v beli barvi.

37. člen

(namestitev znakov za obveznost)

Znaki za obveznost morajo biti nameščeni na vidno mesto ob vstopih in izstopih, na mestih, za katera so namenjeni, in v višini 2 m nad teptano površino snega.

38. člen

(označevalne vrvice in trakovi)

(1) Za znake za obveznost se štejejo tudi označevalne vrvice in trakovi, s katerimi se označujejo smer in širina smučarske proge ali smučarske poti ob slabi vidljivosti ali kadar ni razviden rob smučišča.

(2) Z označevalnimi vrvicami in trakovi se označuje meja smučarskih prog in smučarskih poti, kadar ni drugih naravnih danosti.

(3) Označevalne vrvice morajo imeti premer najmanj 8 mm.

(4) Označevalni trakovi morajo biti široki najmanj 35 mm.

(5) Označevalne vrvice in trakovi morajo biti v takih barvah, da so vidni tudi ob slabši vidljivosti na smučišču.

(6) Označevalni trakovi za označitev območja nevarnosti snežnih plazov so v črni barvi z rumenimi trakovi.

39. člen

(informativna tabla)

(1) Ob vstopih na smučišče mora upravljavec namestiti informativno tablo, iz katere mora biti razvidno:

1.      smučišče z označbo žičniških naprav in njihovih vstopov,

2.      smučarske proge v barvi težavnostne stopnje,

3.      smučarske poti,

4.      glavni vstopi in izstopi s smučišča,

5.      lokacija službe za reševanje,

6.      klicna številka reševalcev,

7.      obratovalni čas,

8.      skupni obratovalni čas žičniških naprav,

9.      zadnja vožnja z žičniško napravo,

10.   vremenske in snežne razmere na smučišču.

(2) Informativna tabla mora biti berljiva iz oddaljenosti 2 m ob normalni vidljivosti.

40. člen

(pravila FIS)

(1) Upravljavec smučišča ob vstopu na smučišče ali spodnjih postajah žičniških naprav namesti tablo z mednarodnimi vedenjskimi pravili Mednarodne smučarske zveze (pravila FIS).

(2) Tabla s pravili FIS mora vsebovati naslednjo vsebino besedila in poljuben grafični prikaz pravil:

1.      Vsak smučar mora ravnati tako, da nikogar ne ogroža ali mu škoduje.

2.      Smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi. Svojo hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču.

3.      Smučar, ki prihaja od zadaj, mora smer svoje vožnje izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj.

4.      Prehitevanje je dovoljeno od zgoraj in spodaj, z desne in leve, vendar le, če je razdalja dovolj velika, da prehitevanemu smučarju omogoča dovolj prostora za vsa njegova gibanja.

5.      Smučar, ki želi zapeljati na smučišče ali se po ustavitvi po njem spet zapeljati ali se po njem vzpenjati, se mora prepričati navzgor in navzdol, da to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge.

6.      Smučar se mora izogibati ustavljanju na ozkih ali nepreglednih delih, če to ni nujno potrebno. Smučar, ki je tam padel, se mora čim hitreje umakniti in opozoriti na svojo navzočnost.

7.      Smučar, ki se vzpenja ali spušča peš, mora to storiti na robu smučišča.

8.      Smučar mora upoštevati vse znake in signalizacijo.

9.      Ob nezgodi je vsak smučar dolžan pomagati.

10.   Vsak smučar, če je priča ali udeleženec, odgovoren ali ne, se mora v primeru nezgode legitimirati.

Smučar je tudi deskar, telemark smučar, »fun carver«, tekač na smučeh in drugi. Vsak izmed njih se mora zavedati razlik med njimi in smučati tako, da se lahko pravočasno odzove glede na tip in značilnost smuči (alpske, telemark, »snowboard«, »fun carv« smuči idr.).

XIV. KONČNI DOLOČBI

41. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč (Uradni list RS, št. 116/08 in 44/16 – ZVSmuč-1) in Pravilnik o znakih in označbah na smučišču (Uradni list RS, št. 116/08 in 44/16 – ZVSmuč-1).

42. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-306/2016

Ljubljana, dne 17. oktobra 2017

EVA 2016-2430-0076

dr. Peter Gašperšič l.r.

Minister za infrastrukturo

Priloga 1: Izračun zmogljivosti smučišča

Priloga 2: Vloga za izdajo dovoljenja za obratovanje smučišča

Priloga 3: Opozorilni znaki Tipa A in Tipa Ap