Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS,
št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09
– popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15) ministrica za
izobraževanje, znanost in šport izdaja
PRAVILNIK
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v
prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim
standardom
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji in
drugi strokovni delavci v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z
nižjim izobrazbenim standardom.
2. člen
(opredelitev pojmov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet
pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS,
št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki
ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
-
univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred
11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi
raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom
druge stopnje,
-
visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski
program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu
(Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/11 – ZUPJS-A,
40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
-
univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve
stopnje v skladu s 33. členom ZViS,
-
magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge
stopnje v skladu s 33. členom ZViS.
3. člen
(izobrazba)
(1) V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program
za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z
Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06),
pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program izpopolnjevanja v
skladu s 33.a členom ZViS.
(2) Za posamezne strokovne delavce izobrazba pomeni
končan javnoveljavni izobraževalni program.
4. člen
(posebnosti študijskih programov)
(1) Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen
enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako
enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
(2) Če je v tem pravilniku pri posameznem predmetu
naveden dvopredmetni študijski program, je ustrezen ne glede na to, na katerem
mestu je predmet naveden.
II. UČITELJI
1. Učitelji obveznih predmetov
5. člen
(učitelj slovenščine)
(1) Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj slovenščine v tretjem obdobju je lahko tudi,
kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program slovenščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje slovenski jezik in
književnost ali slovenistika.
6. člen
(učitelj angleščine)
(1) Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave) in je opravil študijski
program izpopolnjevanja iz angleščine.
(2) Učitelj angleščine je lahko tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program angleščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali
anglistika.
7. člen
(učitelj nemščine)
(1) Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave)
in je opravil študijski program
izpopolnjevanja iz nemščine.
(2) Učitelj nemščine je lahko tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program nemščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika,
germanistika ali nemščina kot tuj jezik.
8. člen
(učitelj likovne umetnosti)
(1) Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj likovne umetnosti v tretjem obdobju je lahko
tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program likovne pedagogike, kiparstva ali
slikarstva ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna
pedagogika), likovna pedagogika ali slikarstvo.
9. člen
(učitelj glasbene umetnosti)
(1) Učitelj glasbene umetnosti je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj glasbene umetnosti v tretjem obdobju je
lahko tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali
-
magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika.
10. člen
(učitelj matematike)
(1) Učitelj matematike je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj matematike v tretjem obdobju je lahko tudi,
kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z
matematiko,
-
enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika
ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične
znanosti.
11. člen
(učitelj tehnike in tehnologije)
(1) Učitelj tehnike in tehnologije je lahko, kdor je
končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj tehnike in tehnologije v tretjem obdobju je
lahko tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program tehnike, proizvodno-tehnične vzgoje,
elektrotehnike, strojništva ali lesarstva ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – tehnika), izobraževalna tehnika, strojništvo (smer inženirska
pedagogika), lesarstvo ali elektrotehnika.
(3) Učitelj tehnike in tehnologije v tretjem obdobju je
lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja matematike, fizike, kemije, biologije,
gospodinjstva ali izbirnih predmetov s področja računalništva v izobraževalnem
programu osnovne šole in je opravil ustrezni študijski program za
izpopolnjevanje iz tehnike in tehnologije.
12. člen
(učitelj gospodinjstva)
(1) Učitelj gospodinjstva je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj gospodinjstva v tretjem obdobju je lahko
tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program gospodinjstva ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – gospodinjstvo).
(3) Učitelj gospodinjstva v tretjem obdobju je lahko
tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije ali kemije v izobraževalnem programu
osnovne šole in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz
gospodinjstva.
13. člen
(učitelj naravoslovja)
(1) Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj naravoslovja v tretjem obdobju je lahko
tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program biologije, fizike ali kemije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – biologija, fizika ali kemija), biološko izobraževanje,
izobraževalna biologija, pedagoška fizika, izobraževalna fizika, fizika,
kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali
kemijska tehnika.
14. člen
(učitelj spoznavanja okolja)
Učitelj spoznavanja okolja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
15. člen
(učitelj družboslovja)
(1) Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj družboslovja v tretjem obdobju je lahko
tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program geografije, zgodovine, filozofije ali
sociologije ali dvopredmetni univerzitetni študijski program politologije ali
teologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje geografija, zgodovina,
filozofija, sociologija ali teologija.
16. člen
(učitelj športa)
(1) Učitelj športa je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj športa v tretjem obdobju je lahko tudi, kdor
je končal:
-
univerzitetni študijski program športne vzgoje ali
-
magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.
17. člen
(drugi učitelj v prvem razredu)
(1) Drugi učitelj v prvem razredu je lahko, kdor je
končal:
-
visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje,
-
visokošolski strokovni študijski program prve stopnje predšolska vzgoja,
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje predšolska vzgoja, zgodnje
učenje in poučevanje, zgodnje učenje ali specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Drugi učitelj v prvem razredu je lahko tudi, kdor je
končal
-
univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov
profesor,
-
univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti,
humanističnih ved ali družboslovja,
-
visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program socialno
delo,
-
magistrski študijski program druge stopnje in si pridobil strokovni
naslov magister profesor,
-
magistrski študijski program druge stopnje s področja izobraževanja,
umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja,
-
magistrski študijski program druge stopnje socialno delo, socialno
vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etičnosti in spola ali
socialno delo z družino in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz
predšolske vzgoje. Kdor je pridobil srednjo strokovno izobrazbo iz predšolske vzgoje,
mu študijskega programa za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje ni potrebno
opravljati.
2. Učitelji izbirnih predmetov
18. člen
(učitelj predmeta s področja slovenščine)
(1) Učitelj izbirnega predmeta gledališki klub je lahko,
kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem obdobju prilagojenega
izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
(2) Učitelj izbirnega predmeta gledališki klub je lahko
tudi, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program dramaturgije, dramske igre in umetniške
besede, gledališke in radijske režije, filmske in televizijske režije ali
primerjalne književnosti in literarne teorije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske
umetnosti, dramska igra, filmski in televizijski študij ali filmsko in
televizijsko ustvarjanje.
19. člen
(učitelj predmetov s področja plesa)
(1) Učitelj izbirnih predmetov ples, ljudski plesi in
družabni plesi je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali magistrski študijski
program druge stopnje baleta ali plesa,
-
univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge
stopnje in višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja
balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje
izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer ali
-
univerzitetni študijski program dramske igre in umetniške besede ali
športne vzgoje ali magistrski študijski program druge stopnje dramska igra ali
športna vzgoja.
(2) Učitelj izbirnih predmetov ples, ljudski plesi in
družabni plesi je lahko tudi, kdor je končal:
-
visokošolski strokovni študijski program baleta ali plesa,
-
visokošolski strokovni prve stopnje ples, koreografija, sodobni ples ali
balet,
-
univerzitetni študijski program prve stopnje balet ali ples,
-
višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet
ali
-
izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje
izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer
in je najmanj pet let solist opernega baleta
in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega
plesa ali najmanj deset let solist v zboru opernega baleta in je koreograf
oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa,
-
izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje
izobrazbe, ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa in je
koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa.
20. člen
(učitelj predmetov s področja obdelave gradiv)
Učitelj izbirnih predmetov les, umetne snovi in kovine je
lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenem
izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
21. člen
(učitelj predmeta računalništvo)
(1) Učitelj izbirnega predmeta računalništvo je lahko,
kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike
(smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z
matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer –
organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno
informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in
informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika,
management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih
sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.
(2) Učitelj izbirnega predmeta računalništvo je lahko
tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v prilagojenem izobraževalnem programu
osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program
izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
22. člen
(učitelj predmetov s področja športa)
Učitelj izbirnih predmetov šport za zdravje, izbrani šport in
šport za sprostitev je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja športa v
tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim
izobrazbenim standardom.
23. člen
(učitelj predmeta s področja prehrane)
Učitelj izbirnega predmeta prehrana in načini prehranjevanja je
lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v prilagojenem
izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
24. člen
(učitelj predmetov s področja likovnega snovanja)
Učitelj izbirnih predmetov likovno snovanje I, likovno
snovanje II in likovno snovanje III je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za
učitelja likovne umetnosti v tretjem obdobju prilagojenega izobraževalnega
programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
25. člen
(učitelj predmetov s področja kmetijstva)
(1) Učitelj izbirnih predmetov kmetijska dela in sodobno
kmetijstvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v
prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim
standardom.
(2) Učitelj izbirnih predmetov kmetijska dela in sodobno
kmetijstvo je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program geografije, biologije, kmetijstva –
agronomije ali kmetijstva ali
-
magistrski študijski program druge stopnje geografija, poučevanje (smer
predmetno poučevanje – biologija), izobraževalna biologija, agronomija ali
kmetijstvo.
3. Učitelji specialnopedagoških dejavnosti
26. člen
(učitelj računalniškega opismenjevanja)
(1) Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko, kdor
je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj računalniškega opismenjevanja je lahko tudi,
kdor izpolnjuje pogoje za učitelja izbirnih predmetov s področja računalništva
v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim
standardom.
27. člen
(učitelj socialnega učenja)
(1) Učitelj socialnega učenja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave).
(2) Učitelj socialnega učenja je lahko tudi, kdor
izpolnjuje pogoje za svetovalnega delavca v prilagojenem izobraževalnem programu
osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
4. Učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja
in drugih oblik varstva
28. člen
(učitelj v oddelku podaljšanega bivanja)
Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja je lahko, kdor
izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v prilagojenem izobraževalnem
programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
29. člen
(učitelj v jutranjem varstvu)
Učitelj v jutranjem varstvu je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za
učitelja ali svetovalnega delavca v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne
šole z nižjim izobrazbenim standardom.
III. OSTALI STROKOVNI DELAVCI
30. člen
(svetovalni delavec)
Svetovalni delavec je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer
pedagogika), psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in
rehabilitacijske pedagogike ali
-
magistrski študijski program druge stopnje psihologija, pedagogika,
socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na
področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna
pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, supervizija, osebno in
organizacijsko svetovanje, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in
izobraževanju.
31. člen
(knjižničar)
(1) Knjižničar je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali
-
magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali
bibliotekarstvo.
(2) Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za
učitelja ali svetovalnega delavca v skladu s tem pravilnikom in je opravil
študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka te točke
študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva ni potrebno
opravljati tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim
programom knjižničarstva.
32. člen
(organizator šolske prehrane)
Organizator šolske prehrane je lahko, kdor:
-
izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v prilagojenem izobraževalnem
programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ali
-
je končal univerzitetni študijski program živilske tehnologije.
33. člen
(računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti)
(1) Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti
je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike
(smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z
matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer –
organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno
informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno
poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in
informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika,
management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih
sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.
(2) Računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti
je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v prilagojenem izobraževalnem
programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in je opravil študijski
program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
34. člen
(laborant)
Laborant je lahko, kdor je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom
biologija, kemija ali fizika ali ima srednjo oziroma srednjo strokovno
izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 240 ur
biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja, najmanj
240 ur kemije oziroma drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja ali
najmanj 240 ur fizike oziroma drugih predmetov s fizikalnega predmetnega
področja.
IV. POSEBNI DOLOČBI
35. člen
(specialnopedagoška oziroma pedagoško-andragoška izobrazba)
(1) Učitelj in laborant morata imeti ustrezna
specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60
kreditnih točk po ECTS.
(2) Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti
ustrezna pedagoško-andragoška ali specialnopedagoška znanja, predpisana z
zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS.
(2) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega
člena ima ustrezno specialnopedagoško izobrazbo, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za
osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem
razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in
rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z
motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali
-
magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska
pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave), inkluzivna pedagogika ali
inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
36. člen
(magisterij znanosti in doktorat znanosti)
Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelja,
svetovalnega delavca, knjižničarja, organizatorja šolske prehrane in
računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti ustrezna tudi
izobrazba pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija
znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom
ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu
s 33. členom ZViS.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
37. člen
(učitelji in drugi strokovni delavci)
Učitelji in drugi strokovni delavci, ki so do uveljavitve
tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za
opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenem izobraževalnem programu
osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom za predmete, ki jih ureja ta
pravilnik, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega
pravilnika.
38. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega pravilnika se za strokovne delavce, ki
opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v prilagojenem izobraževalnem programu
osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, preneha uporabljati Pravilnik o
smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem
izobraževalnem programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim
standardom (Uradni list RS, št. 33/06).
39. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 0070-14/2015
Ljubljana, dne 18. avgusta 2015
EVA 2015-3330-0008
dr. Maja Makovec Brenčič l.r.
Ministrica
za izobraževanje,
znanost in šport