Pravilnik o službeni oceni

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o službeni oceni obsega:

-        Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št. 98/14 z dne 31. 12. 2014),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o službeni oceni (Uradni list RS, št. 48/15 z dne 3. 7. 2015),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o službeni oceni (Uradni list RS, št. 61/16 z dne 23. 9. 2016).

PRAVILNIK

o službeni oceni

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) S tem pravilnikom se urejajo službeno ocenjevanje pri opravljanju vojaške službe, vsebina in oblika službene ocene, kriteriji ocenjevanja, postopki ocenjevanja, preizkusa službene ocene in postopek izvajanja letnih razgovorov z vojaškimi osebami.

(2) Za službeno ocenjevanje civilnih oseb v Slovenski vojski se uporabljajo predpisi, ki veljajo za javne uslužbence.

2. člen

(vojaške osebe, ki se ocenjujejo)

S službeno oceno se ocenjujejo:

-        vojaki, podčastniki, častniki, vojaški uslužbenci ter generali stalne sestave Slovenske vojske;

-        slušatelji vojaških šol in kandidati za podčastnike in častnike v Slovenski vojski;

-        vojaške osebe, ki opravljajo delo na delovnih mestih, za katera se v skladu z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) šteje, da se na njih opravlja vojaška služba;

-        vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe izven države;

-        vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci, ki pogodbeno opravljajo vojaško službo v rezervni sestavi Slovenske vojske, če so bili v koledarskem letu, za katerega se izdeluje službena ocena, vpoklicani na šolanje, usposabljanje ali opravljanje vojaške službe v miru skupaj najmanj 20 dni.

3. člen

(vojaške osebe, ki se ne ocenjujejo)

(1) S službeno oceno se ne ocenjujejo pripadniki Slovenske vojske, ki se v koledarskem letu upokojijo, in vrhunski športniki in trenerji, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski.

(2) S službeno oceno se ne ocenjujejo pooblaščene osebe reprezentativnih sindikatov, ki v okviru polnega delovnega časa opravljajo sindikalno delo.

4. člen

(obseg in vrste službene ocene)

(1) Službena ocena obsega oceno usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške službe, ki jo izdela pristojni nadrejeni (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalec) za podrejenega (v nadaljnjem besedilu: ocenjevani) na podlagi rednega spremljanja njegovega dela v skladu s pravili, ki urejajo službo v Slovenski vojski, in tem pravilnikom.

(2) Službena ocena je redna ali izredna.

(3) Redna službena ocena se izdela vsako leto. Če vojaška oseba opravlja vojaško službo v letu, za katerega se izdeluje redna ocena, manj kot tri mesece, se vojaška oseba za to koledarsko leto šteje za neocenjeno. V obrazcu službene ocene se v tem primeru izpolnijo podatki iz prve in druge alineje prvega odstavka 9. člena tega pravilnika ter zahtevani podpisi, v utemeljitev pa se vpiše razlog neocenjenosti.

(4) Redne službene ocene izdelujejo ob zaključku ocenjevalnega obdobja pristojni ocenjevalci. Pri izdelavi redne službene ocene mora ocenjevalec po načelu sorazmernosti upoštevati vse izredne službene ocene, ki so bile izdelane v ocenjevalnem obdobju iz 6. člena tega pravilnika, za katerega se izdeluje ocena.

(5) Izredna službena ocena se izdela, če je bil ocenjevalec vojaški osebi v ocenjevalnem obdobju iz 6. člena tega pravilnika nadrejen najmanj tri mesece in je

-        vojaška oseba ali oseba, pristojna za službeno ocenjevanje, razporejena na drugo formacijsko dolžnost ali odhaja iz enote pred zaključkom letnega ocenjevalnega obdobja;

-        vojaška oseba napotena v mednarodno operacijo ali misijo za več kot tri mesece in se z napotitvijo vojaške osebe spremeni razmerje ocenjevalec – ocenjevani, razen če se ji izdela redna službena ocena;

-        vojaška oseba napotena na vojaško izobraževanje ali usposabljanje za več kot tri mesece, razen če se ji izdela redna službena ocena;

-        vojaška oseba zaključila mednarodno operacijo in misijo za čas celotne napotitve, razen če se ji izdela redna službena ocena;

-        vojaška oseba zaključila daljše izobraževanje in usposabljanje za čas celotne napotitve;

-        vojaška oseba napotena na opravljanje vojaške službe v skupna ali druga poveljstva izven države, razen če se ji izdela redna službena ocena;

-        vojaška oseba v polnem delovnem času delo opravljala v začasni skupini, ki je oblikovana za najmanj 3 mesece.

(6) Če je bila vojaška oseba v ocenjevalnem obdobju napotena izven države, se pisna ocena nadrejenega – International Evaluation Report (v nadaljnjem besedilu: IER) šteje za izredno službeno oceno.

(7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se izredna službena ocena po odločitvi ocenjevalca po potrebi izdela tudi za časovno obdobje, krajše od treh mesecev.

(8) Pri izredni službeni oceni se vojaško osebo ocenjuje po kriterijih za ocenjevanje splošnih kompetenc in po kriterijih za ocenjevanje vodstvenih kompetenc, če ima ocenjevani na formacijski dolžnosti, za katero se ocenjuje, pristojnosti in pooblastila v sistemu vodenja in poveljevanja.

5. člen

(uporaba redne službene ocene)

Redna službena ocena se uporablja pri upravljanju kariernih poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu, napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede. Redna službena ocena se uporablja tudi pri odločanju o napotitvi na službovanje v tujino, izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.

6. člen

(ocenjevalno obdobje in roki za izdelavo ocene)

(1) Ocenjevalno obdobje je koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra. Redna službena ocena se izdela vsako leto najkasneje do 31. januarja za preteklo leto, razen če načelnik Generalštaba Slovenske vojske ne določi drugače.

(2) Če je vojaška oseba napotena na vojaško izobraževanje in usposabljanje ali na mednarodno misijo oziroma v mirnodobno strukturo Slovenske vojske v tujini po 30. juniju in bo ob koncu ocenjevalnega obdobja iz prvega odstavka tega člena na izobraževanju in usposabljanju ali na mednarodni operaciji ali misiji oziroma v mirnodobni strukturi Slovenske vojske v tujini, se ji glede na določbo prvega odstavka tega člena izdela redna službena ocena za obdobje od 1. januarja do dneva napotitve. V tem primeru se ocena šteje kot redna službena ocena za celotno leto, razen, če se vojaška oseba vrne iz izobraževanja in usposabljanja ali na mednarodne operacije ali misije oziroma mirnodobne strukture Slovenske vojske v tujini pred koncem ocenjevalnega obdobja. Izdelana mora biti pred napotitvijo vojaške osebe na izobraževanju in usposabljanju ali na mednarodni operaciji ali misiji oziroma v mirnodobno strukturo Slovenske vojske v tujini.

(3) Izredna službena ocena, pridobljena na vojaškem izobraževanju in usposabljanju ali na mednarodni operaciji ali misiji iz prejšnjega odstavka, se upošteva pri redni službeni oceni za leto, v katerem je vojaška oseba zaključila vojaško izobraževanje ali usposabljanje ali se je vrnila z mednarodne operacije ali misije. Ocenjevalno obdobje se v tem primeru šteje od dneva napotitve do konca ocenjevalnega obdobja v naslednjem letu. Tako dobljena redna službena ocena se šteje za leto, v katerem se je ocenjevalno obdobje zaključilo.

(4) Izredna službena ocena se izdela pred prerazporeditvijo ali napotitvijo ali pred zaključkom vojaškega izobraževanja in usposabljanja ali pred vrnitvijo z mednarodne operacije ali misije, če se izdeluje v skladu s petim odstavkom 4. člena tega pravilnika, ali v roku 15 dni po odločitvi iz sedmega odstavka 4. člena tega pravilnika.

7. člen

(pristojnost za ocenjevanje)

(1) Za službeno ocenjevanje je pristojen poveljnika voda, njemu enake, primerljive ali višje enote oziroma načelnik štabnega organa v poveljstvu bataljona, njemu enakega, primerljivega ali višjega poveljstva.

(2) Za izdelavo izredne službene ocene vojaških oseb v začasnih skupinah iz sedme alineje petega odstavka 4. člena tega pravilnika so pristojni vodje začasnih skupin. Če je vodja začasne skupine civilna oseba, se smiselno uporabijo določila petega odstavka tega člena.

(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko načelnik Generalštaba Slovenske vojske za službeno ocenjevanje v posamezni enoti, začasni sestavi ali določene vojaške osebe pooblasti tudi druge vojaške osebe, če službenega ocenjevanja drugače ni mogoče opraviti. Ocenjevalec mora biti s tem seznanjen in usposobljen za službeno ocenjevanje.

(4) Pri službenem ocenjevanju vojakov, podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev sodelujejo enotovni podčastniki. Enotovni podčastnik predhodno pridobi potrebne informacije in svetuje nadrejenemu, ki je pooblaščen za službeno ocenjevanje.

(5) Če je vojaški osebi nadrejena civilna oseba, je civilna oseba pristojna za izdelavo službene ocene podrejeni vojaški osebi. Civilna oseba vojaško osebo oceni po kriterijih za ocenjevanje splošnih kompetenc in vodstvenih kompetenc. Vojaško usposobljenost v tem primeru oceni po liniji poveljevanja nadrejena vojaška oseba.

(6) Vojaško osebo med opravljanjem vojaške službe izven države službeno ocenjuje vojaška oseba, ki ji je nadrejena po liniji poveljevanja med opravljanjem vojaške službe v tujini in izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.

(7) Program usposabljanja pristojnih za službeno ocenjevanje in za odločanje o pritožbi zoper službeno oceno določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

8. člen

(odgovornost ocenjevalca in varovanje osebnih podatkov)

(1) Ocenjevalec je odgovoren za objektivnost, pravičnost, točnost in pravočasnost službenega ocenjevanja.

(2) Vojaške in civilne osebe, ki sodelujejo pri službenem ocenjevanju, morajo varovati osebne podatke, s katerimi se seznanijo pri izdelavi službenih ocen.

9. člen

(vsebina obrazca službene ocene)

(1) Obrazec službene ocene obsega:

-        podatke o ocenjevanem;

-        podatke o ocenjevalcih;

-        opis delovnih zahtev, ki obsega naziv formacijske dolžnosti ter opis del in nalog, določenih s formacijsko dolžnostjo, akti poveljevanja in letnim razgovorom;

-        ocene iz splošnih kompetenc, vojaške usposobljenosti in vodstvenih kompetenc;

-        utemeljitev službene ocene;

-        mnenje nadrejenega o potencialu vojaške osebe;

-        interesna področja in ambicije vojaške osebe;

-        dopolnila nadrejenega ocenjevalca k oceni;

-        uradni zaznamek;

-        podpis osebe, ki se ocenjuje.

(2) Obrazec službene ocene in navodila za izpolnjevanje obrazca službene ocene so v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

II. SLUŽBENA OCENA

10. člen

(ocene in ocenjevanje kompetenc)

(1) Službena ocena vsebuje:

-        ocene splošnih kompetenc;

-        ocene vojaške usposobljenosti;

-        ocene vodstvenih kompetenc za vojaške osebe, ki imajo pristojnosti in pooblastila v sistemu vodenja in poveljevanja.

(2) Ocene iz prejšnjega odstavka so lahko odličen, zelo dober, dober, zadovoljiv ali negativen, razen ocene strelske usposobljenosti, ki je del ocene vojaške usposobljenosti. Oceni strelske usposobljenosti sta lahko »opravil« ali »ni opravil«.

(3) Če se ocenjevani iz katere kompetence ali usposobljenosti ne oceni, se v utemeljitev vpiše razlog neocenjenosti. Ocena »ni ocenjen« nima vpliva na določitev službene ocene.

11. člen

(ocene splošnih kompetenc)

(1) Splošne kompetence so:

-        doseganje cilja in izvedba nalog;

-        ravnanje s sredstvi in viri;

-        kvaliteta dela in strokovnost;

-        komuniciranje;

-        sodelovanje in delovanje v skupini;

-        vojaško vedenje.

(2) Ocenjevalec pred posamezno trditvijo označi najbolj primerno trditev, ki ustreza ocenjevanemu pri posameznih kompetencah iz prvega odstavka tega člena.

(3) Pri določitvi službene ocene v skladu z 18. členom tega pravilnika se upošteva, da je za vojake manj pomembna kompetenca iz komuniciranja.

(4) (črtan).

12. člen

(ocene vojaške usposobljenosti)

(1) Pri vojaški usposobljenosti se ocenjuje:

-        vojaška usposobljenost;

-        strelska usposobljenost;

-        gibalne sposobnosti.

(2) Ocena vojaške usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena se določi s preverjanjem vojaške usposobljenosti skladno z aktom poveljevanja, ki ureja preverjanje vojaške usposobljenosti vojaških oseb v Slovenski vojski.

(3) Ocena strelske usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena obsega oceno rezultatov predpisanih streljanj z osebnim ali lahkim pehotnim orožjem skladno z navodili in programi za izvedbo streljanj različnih vrst v Slovenski vojski.

(4) Ocena gibalne sposobnosti vojaške osebe iz prvega odstavka tega člena se določi s preverjanjem gibalnih sposobnosti skladno z navodilom, ki ureja preverjanje gibalnih sposobnosti vojaških oseb v Slovenski vojski in Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije.

(5) Vojaka, vojaškega uslužbenca, slušatelja vojaške šole, kandidata za častnika, ki še nima opravljenega temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja, se ocenjuje samo po kriterijih iz tretje alinee prvega odstavka tega člena. Verskega osebja (duhovnikov in pastoralnih asistentov) v Slovenski vojski se ne ocenjuje po kriteriju iz druge alinee prvega odstavka tega člena. Vojaške osebe, razporejene na delovna mesta v ministrstvu ali v drugih državnih organih, na katerih se opravlja vojaška služba, se v času razporeditve na takšno delovno mesto ne ocenjujejo po kriterijih iz prve alinee prvega odstavka tega člena.

13. člen

(preverjanje gibalnih sposobnosti in strelske usposobljenosti)

(1) Vojaška oseba, ki se v tekočem letu iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali strelskega usposabljanja, se pri posameznem ali obeh preverjanjih oceni z negativno oceno ali oceno »ni opravil«, ki se upošteva pri določitvi redne službene ocene. V tem primeru redna službena ocena ne more biti višja od ocene zadovoljiv. Če se vojaška oseba tudi v drugem zaporednem ocenjevalnem obdobju iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali strelskega usposabljanja, se oceni z negativno službeno oceno.

(2) Upravičenost razlogov, zaradi katerih se vojaška oseba ne udeleži preverjanja gibalnih sposobnosti ali predpisanih streljanj, presoja neposredno nadrejeni na podlagi uradnih listin ali drugih dokazil, ki jih mora predložiti vojaška oseba. Dokazila se hranijo v evidencah, ki jih vodi delodajalec.

(3) Vojaški osebi, pri katerih je ugotovljena invalidnost in je pridobila katero od pravic iz invalidskega zavarovanja, ki trajno ne omogoča udeležbe na preverjanju gibalnih sposobnosti ali streljanju, dokazil ni treba prilagati. Pri posameznem ali obeh preverjanjih se v primeru neudeležbe vpiše »ni ocenjen«. Ocena »ni ocenjen« v tem primeru nima vpliva na določitev redne službene ocene.

(4) Vojaška oseba, ki se udeleži preverjanja gibalnih ali predpisanih streljanj, pa ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se pri posameznem ali obeh preverjanjih oceni z negativno oceno ali oceno »ni opravil«, ki se upošteva pri določitvi redne službene ocene. Če vojaška oseba v drugem zaporednem ocenjevalnem obdobju ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov pri enem ali obeh preverjanjih, redna službena ocena ne more biti višja od ocene zadovoljiv. Če vojaška oseba tudi v tretjem zaporednem ocenjevalnem obdobju ne doseže minimalnih predpisanih rezultatov, se oceni z negativno službeno oceno.

(5) Vojaških oseb, ki se zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ali začasne nezmožnosti za delo ali drugih upravičenih razlogov, o katerih odloča nadrejeni ocenjevalec, v ocenjevalnem obdobju niso udeležile preverjanja strelske usposobljenosti ali gibalnih sposobnosti, se iz posameznega kriterija ne ocenjuje. Ocena »ni ocenjen« v tem primeru nima vpliva na določitev redne službene ocene.

14. člen

(ocene vodstvenih kompetenc)

(1) Vodstvene kompetence so:

-        vodenje;

-        odločanje;

-        organiziranje in načrtovanje.

(2) Ocenjevalec pred posamezno trditvijo označi najbolj primerno trditev, ki ustreza ocenjevanemu pri posameznih kompetencah iz prvega odstavka tega člena.

(3) Vojaki se ne ocenjujejo po kriteriju organiziranja in načrtovanja.

(4) (črtan).

15. člen

(utemeljitev ocene)

(1) Utemeljitev službene ocene poda celovito in jasno sliko osebnosti, kompetenc, usposobljenosti, uspešnosti in posebnih dosežkov ocenjevanega. Pripravljena mora biti skrbno in pravilno in ne sme vsebovati protislovij.

(2) Utemeljitev službene ocene ne vsebuje obrazložitve ocene posamezne kompetence in vojaške usposobljenosti.

16. člen

(mnenje nadrejenega o potencialu vojaške osebe)

(1) Mnenje nadrejenega o potencialu vojaške osebe vsebuje stališča o zmožnostih ocenjevanega na področjih, pomembnih za vodenje kariernih poti.

(2) Mnenje nadrejenega o potencialu ocenjevanega vsebuje zlasti:

-        primernost za razporeditev na poveljniško/vodstveno dolžnost, štabno dolžnost ali strokovno specialistično dolžnost;

-        primernost za napredovanje na višjo dolžnost;

-        primernost za organizacijsko in strateško vodenje;

-        mnenje o področju dela, specifičnih znanjih, sposobnosti in usposobljenosti vojaške osebe;

-        mnenje o vodstvenih kompetencah vojaških oseb, ki se ne ocenjujejo iz vodstvenih kompetenc.

(3) Mnenje ocenjevalca o vodstvenih kompetencah ocenjevanega, ki se ne ocenjuje iz vodstvenih kompetenc, ocenjevalec označi pred posamezno kompetenco, če meni, da ocenjevani pri delu izraža določeno vodstveno kompetenco. Označeno kompetenco oceni z najbolj ustrezno trditvijo. Mnenje ocenjevalca o vodstvenih kompetencah ocenjevanega, ki se ne ocenjuje iz vodstvenih kompetenc, se ne šteje v službeno oceno.

(4) Če je vojaški osebi nadrejena civilna oseba, poda mnenje nadrejenega o potencialu vojaške osebe po liniji poveljevanja nadrejena vojaška oseba.

17. člen

(interesna področja in ambicije vojaške osebe)

Interesna področja in ambicije ocenjevanega vsebujejo interese in želje, ki jih je ocenjevani izpostavil v letnem razgovoru.

18. člen

(službena ocena)

(1) Na podlagi ocen kompetenc in vojaške usposobljenosti se, ob upoštevanju 13. člena tega pravilnika in upoštevanju pomembnosti posamezne kompetence za opravljanje dela na formacijski dolžnosti, določi službena ocena, ki odraža doseženo raven opravljenega dela ocenjevanega v ocenjevalnem obdobju. Službena ocena je lahko:

-        ocena ODLIČEN, ki pomeni, da oseba presega večino zastavljenih ciljev in rezultatov ter visoko nad pričakovanji opravlja delo v ocenjevalnem obdobju. V enoti ali poveljstvu izrazito izstopa po vztrajnosti za doseganje in ohranjanje visokih standardov in uspešnosti ter skrbi za nenehne izboljšave procesa dela. Prilagodljiva je različnim situacijam, za izvedbo naloge vedno prouči vse zmogljivosti in omejitve. Je visoko nad pričakovanji in zahtevami teoretično in praktično usposobljena, vedno skrbi za samoizpopolnjevanje znanja in psihofizično pripravljenost ter s svojim delovanjem ves čas izraža najvišjo stopnjo profesionalnosti. Prevzema najtežje naloge, po potrebi tudi izven svojega neposrednega področja dela, pri čemer si aktivno prizadeva za sodelovanje in sodeluje z drugimi pri njihovem izvajanju. Osebo odlikujejo izredna zanesljivost, zaupanje, odločnost, samodisciplina, lojalnost, tovarištvo in integriteta. S svojimi lastnostmi, zgledom in ravnanjem izrazito izstopa v poveljstvu ali enoti. Skrbi za pozitivno klimo in uveljavljanje vojaških vrednot v enoti ter ugled Slovenske vojske v širši družbi.

-        ocena ZELO DOBER, ki pomeni, da oseba presega zastavljene cilje in rezultate ter nad pričakovanji opravlja delo v ocenjevalnem obdobju. V enoti si prizadeva za doseganje in ohranjanje visokih standardov in uspešnosti ter prispeva k izboljšavam procesa dela. Prilagodljiva je različnim situacijam, za izvedbo naloge običajno prouči vse zmogljivosti in omejitve. Presega pričakovanja in zahteve teoretične in praktične usposobljenosti ter psihofizične pripravljenosti, skrbi za samoizpopolnjevanje in svoje znanje širi tudi na področja, ki niso neposredno vezana na opravljanje trenutnega dela. Prevzema tudi težje naloge, pri čemer sodeluje z drugimi. Osebo odlikujejo zanesljivost, zaupanje, samodisciplina, lojalnost, tovarištvo in integriteta. Pozitivno vpliva na klimo v enoti ter spoštovanje vojaških vrednot.

-        ocena DOBER, ki pomeni da oseba dosega zastavljene cilje in rezultate ter v skladu s pričakovanji opravlja delo v ocenjevalnem obdobju. V enoti si prizadeva za doseganje in ohranjanje standardov ter občasno predlaga rešitve za izboljšanje procesov dela. V skladu s pričakovanji in zahtevami je teoretično in praktično usposobljena ter psihofizično pripravljena. Naloge izvaja odgovorno in sodeluje z drugimi pri njihovem izvajanju. Osebo odlikujejo zanesljivost, zaupanje, samodisciplina, lojalnost in tovarištvo. Ravna v skladu z vojaškimi vrednotami.

-        ocena ZADOVOLJIV, ki pomeni, da oseba ne dosega nekaterih zastavljenih ciljev in rezultatov ter pod pričakovanji opravlja delo v ocenjevalnem obdobju. V enoti si ne prizadeva za doseganje in ohranjanje standardov. Strokovno znanje in usposobljenost je pogosto na nezadovoljivi ravni ali ne dosega zahtevane psihofizične pripravljenosti. Ne izkazuje zadovoljive mere odgovornosti, včasih se izogiba nalogam in ni pripravljena na sodelovanje pri izvajanju nalog. Oseba je nezanesljiva in ji primanjkuje samodisciplina. Večkrat ne ravna v skladu z vojaškimi vrednotami.

-        ocena NEGATIVEN, ki pomeni, da oseba ne dosega večine zastavljenih ciljev in rezultatov ter v celoti pod pričakovanji opravlja delo v ocenjevalnem obdobju. Strokovno znanje ali psihofizična pripravljenost je pod minimalno ravnjo glede na standarde, zato otežuje delo v skupnem procesu dela. Ne izkazuje odgovornosti, izogiba se nalogam in ni pripravljena na sodelovanje. Oseba je nezanesljiva. Pretežno ne ravna v skladu z vojaškimi vrednotami in s svojim ravnanjem škodi ugledu Slovenske vojske v družbi.

(2) IER se pri izdelavi službene ocene upošteva tako, da se:

-        ocena »outstanding« šteje kot ocena odličen;

-        ocena »very good« šteje kot ocena zelo dober;

-        ocena »good« šteje kot ocena dober;

-        ocena »satisfactory« šteje kot ocena zadovoljiv;

-        ocena »weak« šteje kot ocena negativen.

(3) Za pooblaščene osebe reprezentativnih sindikatov, ki v okviru polnega delovnega časa opravljajo sindikalno delo, se za potrebe napredovanj v plačne razrede upošteva njihova zadnja veljavna redna službena ocena, ki so jo dobili na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela v okviru polnega delovnega časa.

(4) Redna službena ocena se za potrebe napredovanj v plačne razrede točkuje po naslednjih kriterijih:

-        ocena odličen in zelo dober s 5 točkami;

-        ocena dober s 4 točkami;

-        ocena zadovoljiv z 2 točkama;

-        ocena negativen se ne točkuje.

19. člen

(izdelava službene ocene, verifikacija in hramba)

(1) Ocenjevalec izdela službeno oceno in jo pošlje v verifikacijo nadrejenemu. Ocenjevalec praviloma pošlje v verifikacijo sočasno vse redne službene ocene za vse ocenjevane, za katere ima pristojnost ocenjevanja. Poleg službenih ocen ocenjevalec izdela in posreduje nadrejenemu seznam ocenjevanih in njihovih ocen. Nadrejeni verificira službeno oceno s podpisom, če se z njo strinja. Če se z izdelano službeno oceno ne strinja, utemelji svojo odločitev v VIII. delu obrazca iz priloge 1 tega pravilnika. V tem primeru ocenjevalec ponovno izdela službeno oceno. Če nadrejeni tudi nove službene ocene ne verificira, jo spremeni in o tem seznani podrejenega, ki ocene ne more več spreminjati.

(2) Kot nadrejeni iz prejšnjega odstavka se šteje nadrejeni po liniji poveljevanja. Če je ocenjevalec načelnik Generalštaba Slovenske vojske, je nadrejeni minister za obrambo.

(3) Ocenjevanega se po izdelani in verificirani službeni oceni z njo seznani. Ocenjevanega s službeno oceno seznani izdelovalec službene ocene, če to ni možno, pa oseba, ki jo pooblasti ocenjevalec in ima pristojnost ocenjevanja. Ocena, s katero ocenjevani ni seznanjen ali je ni verificiral višji nadrejeni, ni veljavna. Ocenjevani je seznanjen z oceno, ko jo podpiše. V primeru odklonitve podpisa se naredi uradni zaznamek v X. delu obrazca, kar predpostavlja, da je bil ocenjevani seznanjen s službeno oceno. V primeru odsotnosti ocenjevanega z delovnega mesta, se mu službena ocena vroči na naslov prebivališča s kurirjem ali po pošti. Za vročanje se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo postopek pred delovnimi sodišči.

(4) Službena ocena se izdela v dveh izvodih, pri čemer se en izvod hrani v evidencah, ki jih vodi delodajalec, drugi izvod pa se vroči ocenjevanemu.

(5) Službene ocene ocenjevanih, ki opravljajo vojaško službo izven države, hrani poveljnik kontingenta in jih po zaključku ocenjevalnega obdobja posreduje organizacijski enoti, pristojni za evidence, ki jih vodi delodajalec.

(6) Če redna službena ocena za zadnje ocenjevalno obdobje ni bila izdelana, velja zadnja redna službena ocena.

20. člen

(pritožbeni postopek)

Ocenjevani se lahko zoper službeno oceno pisno pritoži v skladu s pravili, ki urejajo službo v Slovenski vojski.

21. člen

(letni razgovor)

(1) Letni razgovor, ki poteka med ocenjevalcem in ocenjevanim, predstavlja podlago za izvedbo službenega ocenjevanja. Za službeno ocenjevanje pripadnikov rezervne sestave letni razgovor ni potreben.

(2) Letni razgovor se opravi na začetku ocenjevalnega obdobja, ob seznanitvi s službeno oceno za preteklo leto, najkasneje do konca januarja. Po potrebi se izvede tudi med letom. Letni razgovor se opravi vedno, ko vojaška oseba začne opravljati vojaško službo na novi formacijski dolžnosti, najkasneje v roku enega meseca od nastopa dolžnosti. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko določi drugačen rok, do katerega morajo biti opravljeni letni razgovori.

(3) Z letnim razgovorom se ocenjevanemu določijo cilji in ključne naloge, doseganje delovne uspešnosti ter drugi elementi v ocenjevalnem obdobju. Ocenjevani v letnem razgovoru izpostavi interesna področja in ambicije.

(4) Zapis letnega razgovora se izdela v dveh izvodih in se med ocenjevalnim obdobjem hrani pri ocenjevalcu in ocenjevanem. Po zaključku ocenjevalnega obdobja se en izvod hrani v evidencah, ki jih vodi delodajalec, skupaj s službeno oceno.

(5) Obrazec letnega razgovora in navodila za izpolnjevanje obrazca letnega razgovora so v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga 1: Službena ocena

Priloga 2: Letni razgovor

Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št. 98/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

(službena ocena in poviševanje)

V postopku poviševanja v činu ali napredovanja v razred se službena ocena zelo dober po tem pravilniku, do uvedbe ocene zelo dober v uredbi, ki ureja poviševanje oziroma napredovanje v razred, šteje kot odlična ocena.

23. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št. 1/10, 92/10, 108/11, 88/12 in 40/13), uporablja pa se še pri izdelavi službenih ocen v Slovenski vojski za leto 2014.

24. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati pri izdelavi službenih ocen v Slovenski vojski za leto 2015.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o službeni oceni (Uradni list RS, št. 48/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

6. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne pri izdelavi službenih ocen v Slovenski vojski za leto 2015.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o službeni oceni (Uradni list RS, št. 61/16) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati pri izdelavi službenih ocen za leto 2016.«.