Na podlagi petega odstavka 147. člena Zakona o državnem tožilstvu
(Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 –
ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15) minister za pravosodje izdaja
PRAVILNIK
o obliki in navodilu za pripravo letnega programa dela
državnega tožilstva
1. člen
(vsebina)
(1) S tem pravilnikom se urejata oblika in navodilo za
pripravo letnega programa dela državnih tožilstev.
(2) Letni program dela pripravi vodja državnega
tožilstva v skladu z določbami zakona, ki ureja državno tožilstvo in tem
pravilnikom.
2. člen
(oblika letnega programa)
Letni program dela se izdela na obrazcu, ki je priloga tega
pravilnika in vsebuje tabelarični in opisni del.
3. člen
(sestavna dela letnega programa)
(1) Letni program dela je sestavljen iz dveh delov,
letnega izvedbenega načrta in načrta za izvajanje politike pregona.
(2) Letni izvedbeni načrt zajema oceno pričakovanega
letnega pripada zadev, obsega rešenih zadev, časovna merila za tipična procesna
dejanja, časovna merila reševanja zadev ter kazalce učinkovitosti, uspešnosti
in gospodarnosti.
(3) Načrt za izvajanje politike pregona za posamezna
področja pregona določa usmeritve za vodenje pregona in oblikovanje kaznovalne
politike ter natančnejše cilje in ukrepe za uresničevanje politike pregona.
4. člen
(letni izvedbeni načrt)
(1) Z letnim izvedbenim načrtom se za naslednje leto
ocenijo vrednosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Letni izvedbeni načrt se pripravi na podlagi gibanja
pripada, ter drugih statističnih podatkov za najmanj tri pretekla leta pred
letom, za katero se načrtuje.
(3) Če državno tožilstvo glede obsega in časa reševanja
zadev, časa za tipična procesna dejanja ter načrtovane učinkovitosti, uspešnosti
in gospodarnosti ne dosega povprečja zadnjih treh let, mora vodja državnega
tožilstva posebej opredeliti načrtovane cilje glede povečanja obsega in
skrajšanja časa reševanja zadev ter opredeliti ukrepe za njihovo doseganje.
5. člen
(ocena pričakovanega letnega pripada zadev in ocena obsega
načrtovanih rešenih zadev)
Ocena pričakovanega pripada zadev in ocena načrtovanega obsega
rešenih zadev se izdela tako, da se upoštevajo povprečen pripad oziroma
povprečen obseg rešenih zadev zadnjih treh let, pripad oziroma obseg rešenih
zadev preteklih let v opazovanem obdobju, načrtovane spremembe zakonodaje in
druge pomembne okoliščine, ki lahko bistveno vplivajo na višino pripada (Tabela
1 in Tabela 2).
6. člen
(časovna merila za tipična procesna dejanja in za reševanje
zadev)
Predvideni čas za tipična procesna dejanja in za reševanje posamezne
vrste zadev določi vodja državnega tožilstva znotraj predvidenega časa za
reševanje tipičnih procesnih dejanj in za posamezne vrste zadev v skladu z
Merili za kakovost dela državnih tožilcev.
7. člen
(časovna merila za tipična procesna dejanja)
(1) Časovna merila za tipična procesna dejanja določajo
časovni okvir za opravo tipičnega procesnega dejanja glede na posamezno vrsto
zadev (Tabela 3).
(2) Tipična procesna dejanja so ključne točke v celotnem
postopku od pripada zadeve na državno tožilstvo do njene rešitve na tem
državnem tožilstvu. Dve ključni točki predstavljata fazo postopka med dvema
zaporednima procesnima dejanjema, za katero se izračuna njeno trajanje za vse
zadeve, pri katerih se je končna točka faze postopka zgodila v tekočem oziroma
prejšnjem letu znotraj celotnega postopka od pripada na državno tožilstvo do
njene rešitve.
8. člen
(časovna merila za reševanje zadev)
Časovna merila za reševanje zadev določajo pričakovani čas za
rešitev zadeve od njenega pripada na državno tožilstvo do njene rešitve na tem
državnem tožilstvu. Pri tem se upoštevajo še načrtovane spremembe zakonodaje in
druge pomembne okoliščine (Tabela 4).
9. člen
(kazalec učinkovitosti)
Učinkovitost se izkaže tako, da se število načrtovanih
rešenih zadev deli posebej z načrtovanim številom dejansko prisotnih državnih
tožilcev, ki delajo na zadevah in posebej z načrtovanim številom dejansko
prisotnih državnih tožilcev in strokovnih sodelavcev, ki delajo na zadevah ter
načrtovanim številom dejansko prisotnih državnih tožilcev, ki delajo na zadevah
in tožilskega osebja skupaj (Tabela 5).
10. člen
(kazalec uspešnosti)
Uspešnost se izkaže s pričakovanim časom trajanja reševanja tožilskih
zadev, ki se prikaže v razmerju med načrtovanim številom nerešenih zadev ob
koncu zadnjega meseca pred izdelavo programa dela in številom rešenih zadev v
tem obdobju, pomnoženo z 12 mesecev (Tabela 6).
11. člen
(kazalec gospodarnosti)
Gospodarnost se izkaže tako, da se znesek proračunskih
sredstev za posamezno državno tožilstvo deli z vsoto načrtovanega števila
rešenih zadev državnega tožilstva (Tabela 7).
12. člen
(načrt za izvajanja politike pregona)
(1) V načrtu za izvajanje politike pregona vodja
državnega tožilstva glede na strukturo in obseg obravnavanih zadev za posamezna
področja politike pregona natančneje opredeli ukrepe za izvajanje politike
pregona na območju svoje pristojnosti.
(2) Za vsako posamezno področje politike pregona vodja
državnega tožilstva oceni uresničevanje v preteklem letu, opredeli cilje za
leto, za katero se pripravi program ter določi roke za doseganje teh ciljev.
(3) Pri pripravi načrta za izvajanja politike pregona se
upošteva:
-
stanje kriminalitete na posameznih področjih in območjih izvajanja
pristojnosti državnega tožilstva,
-
gospodarske, socialne in druge posebne okoliščine na območju
pristojnosti državnega tožilstva in
-
organizacijsko in kadrovsko stanje na državnem tožilstvu ter obremenitve
državnega tožilstva in sodišč na območju njegove pristojnosti.
13. člen
(ukrepi za izvajanje politike pregona)
(1) Ukrepi za doseganje načrtovanih ciljev politike
pregona so organizacijski, kadrovski, izobraževalni, strokovni in nadzorstveni.
(2) Organizacijski in kadrovski ukrepi so zlasti:
oblikovanje oddelkov ali drugih notranjih organizacijskih enot, povečanje
oziroma zmanjšanje kadrovske zasedbe, določitev specializacij za posamezna
področja dela ali vrsto zadev, sprememba letnega razporeda dela ter predlogi za
spremembe oziroma dopolnitve meril Državnotožilskega sveta za kakovost dela
državnih tožilcev in za uspešnost pregona državnih tožilstev ter
racionalizacija poslovanja.
(3) Izobraževalni ukrepi so zlasti: opredelitev posebnih
ali dopolnilnih znanj in sposobnosti, ki so potrebne za učinkovitejše izvajanje
politike pregona na posameznih področjih, načrtovanje, izvajanje oziroma
predlaganje izvedbe potrebnih in možnih oblik izobraževanja in usposabljanja
državnih tožilcev in državnotožilskega osebja za pridobitev, utrditev ali
izboljšanje teh znanj in sposobnosti.
(4) Strokovni ukrepi so zlasti: izdaja, sprememba ali
dopolnitev splošnih navodil vodje državnega tožilstva oziroma pobuda za izdajo,
spremembo ali dopolnitev splošnih navodil generalnega državnega tožilca.
(5) Nadzorstveni ukrepi so zlasti: obveščanje o
kazenskih zadevah posebej hudih kaznivih dejanj, o zadevah, ki so širšega
javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost in o zadevah, v katerih morajo
državni tožilci vodji državnega tožilstva pred odločitvijo predložiti na
vpogled osnutek svojega akta zaradi zagotavljanja učinkovitosti in enotnosti
pregona v okviru sprejete politike pregona ter pobude za odreditev in opravo
strokovnih pregledov.
14. člen
(referenčne vrednosti)
Če letni program dela v posameznih rubrikah predvideva
vrednosti za pretekla koledarska leta, za katera se te vrednosti glede na
takrat veljavno metodologijo spremljanja statistično niso spremljale in
obdelovale na način, ki ga predvideva ta pravilnik in zakon, se v ustreznih
poljih označi, da vrednosti iz navedenih razlogov ni mogoče prikazati.
15. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 701-10/2015
Ljubljana, dne 18. decembra 2015
EVA 2015-2030-0013
mag. Goran Klemenčič l.r.
Minister
za pravosodje
Priloga: Letni
program dela državnega tožilstva