Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda obsega:
-
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda
(Uradni list RS, št. 94/14 z dne 24. 12. 2014),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 98/15 z dne 18. 12.
2015).
PRAVILNIK
o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih voda
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa parametre,
vrste in obseg prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda ter
metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, metodologijo merjenja
pretoka odpadnih voda, vrednotenje, vsebino poročila o opravljenih prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter način in obliko
sporočanja podatkov o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda
v skladu z:
-
Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne
vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z
Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv
Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES
in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta
v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8),
(Direktiva 91/271/EGS),
-
Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov
na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič
spremenjeno z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o
spremembah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje
kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne
10. 12. 2011, str. 49), in
-
Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in
nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17),
zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje
in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).
(2) Ta pravilnik določa tudi tehnične
pogoje za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda
ter podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega
monitoringa odpadnih voda.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta pravilnik se uporablja za prve
meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
(2) Določbe tega pravilnika, ki se
nanašajo na industrijsko odpadno vodo, se uporabljajo tudi za prve meritve in
obratovalni monitoring odpadnih in izcednih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odlagališča odpadkov, in za prve meritve in obratovalni monitoring tekočih
odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki se v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega
dioksida, odstranjujejo z izpuščanjem v vode, razen če ta pravilnik določa
drugače.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
1.
časovno sorazmerno vzorčenje je odvzem po količini enakih trenutnih
vzorcev v enakomernih časovnih presledkih;
2.
čistilna naprava je čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
3.
emisijski faktor je emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju
odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4.
hladilna odpadna voda je odpadna voda iz naprav za hlajenje;
5.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
6.
izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča
odpadkov;
7.
izlužek je izlužek v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
8.
javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
9.
komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
10.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
11.
kopalna sezona je kopalna sezona, kakor je določena s predpisom, ki
ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
12.
kvalificirani trenutni vzorec odpadne vode je mešanica enake količine
najmanj petih trenutnih vzorcev, odvzetih na istem merilnem mestu v največ dveh
urah v časovnih presledkih, ki niso krajši od dveh minut;
13.
letni seštevek enot obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je
letni seštevek enot obremenitve okolja zaradi odvajanja industrijskih odpadnih
voda v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda;
14.
mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo;
15.
merilna negotovost je merilna negotovost v skladu s predpisom, ki ureja
monitoring stanja površinskih voda;
16.
mešanica odpadnih voda je mešanica odpadnih voda v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
17.
mikrobiološki parametri so mikrobiološki parametri iz predpisa, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
18.
naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
19.
naprava za ravnanje z rudarskimi odpadki je naprava za ravnanje z
rudarskimi odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in
skladiščenju mineralnih surovin ter obratovanju kamnolomov, v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti
izkoriščanja mineralnih surovin;
20.
neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v površinske vode v skladu
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo;
21.
odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča
odpadkov;
22.
odpadna voda je odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
23.
posebni predpis je predpis, ki za posamezno vrsto objektov, naprav,
posamezno onesnaževalo v odpadni vodi ali onesnaževala v odpadni vodi iz
posameznih vrst naprav ali za posamezen del okolja ali posamezno območje, določeno
kot degradirano okolje, mejne vrednosti emisije snovi, mejne vrednosti emisije
toplote, vrednotenje emisije snovi ali toplote ali druga posamezna vprašanja
glede emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda ureja drugače, kakor je urejeno
s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo;
24.
posredno odvajanje je posredno odvajanje v podzemne vode v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo;
25.
prednostne nevarne snovi so prednostne nevarne snovi, določene s
predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;
26.
prednostne snovi so prednostne snovi, določene s predpisom, ki ureja
stanje površinskih voda;
27.
pretočno sorazmerno vzorčenje je odvzemanje po količini enakih trenutnih
vzorcev, ko preteče določena količina odpadne vode, ali pa odvzemanje trenutnih
vzorcev različnih količin v enakih časovnih presledkih, tako da je količina
posameznega trenutnega vzorca sorazmerna pretoku odpadne vode;
28.
reprezentativni vzorec je mešanica več trenutnih vzorcev odpadne vode,
odvzetih časovno ali pretočno sorazmerno na istem merilnem mestu v obdobju, ki
ni krajše od dveh in ne daljše od 24 ur;
29.
skupna čistilna naprava je skupna čistilna naprava v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
30.
trenutni vzorec je enkratni odvzem vzorca odpadne vode;
31.
učinek čiščenja čistilne naprave je učinek čiščenja čistilne naprave v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo;
32.
večja sprememba v obratovanju naprave je večja sprememba v obratovanju
naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
33.
vplivno območje kopalne vode je vplivno območje kopalne vode v skladu s
predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
34.
vzorec odpadne vode je del toka odpadne vode, ki se zaradi analize
odvzame na merilnem mestu v časovnem obdobju in na način, ki sta določena s tem
pravilnikom;
35.
zavezanec je povzročitelj obremenitve okolja, ki mora kot upravljavec
naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ali kot upravljavec odlagališča ali
podzemnega skladišča v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov,
izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih oziroma izcednih voda.
Zavezanec je tudi povzročitelj obremenitve okolja, ki mora kot upravljavec
naprave za proizvodnjo titanovega dioksida, ki odstranjuje tekoče odpadke z
izpuščanjem v vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, izvajati prve
meritve in obratovalni monitoring teh odpadkov;
36.
znatno povečanje je znatno povečanje v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
4. člen
(izvedba obratovalnega monitoringa odpadnih
voda)
Izvedba prvih meritev ali obratovalnega
monitoringa obsega:
1.
merjenje pretoka in temperature vodotoka;
2.
merjenje pretoka odpadne vode med vzorčenjem;
3.
vzorčenje odpadne vode;
4.
merjenje temperature in pH-vrednosti odpadne vode med vzorčenjem;
5.
pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev;
6.
kemijsko, biološko in ekotoksikološko analizo vzorca odpadne vode glede
na osnovne in dodatne parametre ter mikrobiološko preskušanje vzorca;
7.
vrednotenje emisije snovi, emisijskega deleža oddane toplote ter izračun
letne količine odpadne vode in letne količine onesnaževal;
8.
izračun emisijskega faktorja ali učinka čiščenja odpadne vode za
posamezni parameter, če je za emisijski faktor oziroma učinek čiščenja odpadne
vode predpisana mejna vrednost;
9.
izračun letnega seštevka enot obremenitve okolja zaradi odvajanja
odpadnih voda, če gre za napravo, iz katere se odvaja industrijska odpadna
voda, in
10.
izdelavo poročila o opravljenih meritvah v skladu z 20., 21. in 22.
členom tega pravilnika.
II. DOLOČITEV PARAMETROV
5. člen
(osnovni parametri)
(1) Osnovni parametri za industrijske
odpadne vode ali mešanice odpadnih voda so temperatura, pH-vrednost,
neraztopljene in usedljive snovi, kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem
besedilu: KPK) in biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5).
(2) Osnovni parametri za komunalno
odpadno vodo so:
-
neraztopljene snovi, KPK in BPK5, če gre za komunalno odpadno
vodo iz komunalne ali skupne čistilne naprave, in
-
KPK in BPK5, če gre za komunalno odpadno vodo iz male
komunalne čistilne naprave.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena je osnovni parameter za hladilno odpadno vodo le temperatura, če:
-
se za to hladilno odpadno vodo ne uporablja predpis, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadnih voda iz naprav za hlajenje ter naprav za
proizvodnjo pare ali vroče vode,
-
ta hladilna odpadna voda ne vsebuje onesnaževal in
-
se ta hladilna odpadna voda odvaja neposredno v površinsko ali posredno
v podzemno vodo.
6. člen
(dodatni parametri za komunalno odpadno
vodo in mešanico odpadnih voda)
(1) Dodatni parametri za komunalno
odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave so tisti parametri, za katere so s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, določene mejne vrednosti, oziroma za katere je v skladu s to
uredbo treba izvajati prve meritve in meritve obratovalnega monitoringa.
(2) Dodatni parametri za komunalno
odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave in mešanico odpadnih voda iz skupne
čistilne naprave so poleg parametrov iz prejšnjega odstavka tudi parametri, ki
jih vsebuje industrijska odpadna voda, ki se čisti v skupni čistilni napravi,
in za katere se določajo mejne vrednosti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Če se komunalna ali skupna
čistilna naprava uvršča v eno od skupin dejavnosti iz Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem
registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta
91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), zadnjič
spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja
postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega
postopka s pregledom (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v
nadaljnjem besedilu: Uredba 166/2006/ES), so dodatni parametri za komunalno
odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave in mešanico odpadnih voda iz skupne
čistilne naprave poleg parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi
parametri, katerih letna emisija presega količine, za katere je v skladu z
Uredbo 166/2006/ES treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in
javno kanalizacijo.
(4) Dodatni parameter za mešanico
odpadnih voda je poleg parametrov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena tudi strupenost za vodne bolhe, če ta mešanica odpadnih voda vsebuje
prednostne snovi ali prednostne nevarne snovi in se odvaja v vode.
(5) Sprememba obsega meritev
parametrov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, se določi na podlagi
podatkov o:
-
sestavi industrijske odpadne vode, ki se čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi,
-
ugotovljeni čezmerni obremenjenosti vodnega telega ali njegovega dela, v
katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali mešanica odpadnih voda iz skupne
čistilne naprave, v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, ali
predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, komunalna odpadna voda ali mešanica
odpadnih voda iz skupne čistilne naprave pa vsebuje parameter, ki je vzrok za
tako obremenjenost,
-
ugotovljeni slabi kakovosti kopalnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje kakovosti kopalnih voda, če gre za odvajanje odpadne vode v vodotok
na vplivnem območju te kopalne vode, ali
-
oceni, da bi emisija snovi ali toplote zaradi odvajanja odpadne vode iz
te komunalne ali skupne čistilne naprave lahko povzročila znatno povečanje tega
parametra v vodotoku.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega
člena so mikrobiološki parametri dodatni parametri za komunalno odpadno vodo iz
komunalne čistilne naprave in mešanico odpadnih voda iz skupne čistilne naprave
le, če je za to odpadno vodo predpisana dodatna obdelava.
7. člen
(dodatni parametri za industrijsko odpadno
vodo)
(1) Dodatni parametri za industrijsko
odpadno vodo so parametri, za katere so s posebnim predpisom določene mejne
vrednosti.
(2) Dodatni parametri za izcedno vodo
iz odlagališč odpadkov so poleg parametrov iz prejšnjega odstavka tudi
prevodnost in parametri, za katere je iz ocene odpadkov razvidno, da se
pojavljajo v izlužku odpadkov. Če ocene odpadkov ni na razpolago, se parametri,
ki se pojavljajo v izlužku odpadkov, določijo v skladu s predpisom, ki ureja
odlagališča odpadkov, glede na vrsto odpadkov, ki se lahko odlagajo ali so
odloženi na odlagališču, pri čemer se upoštevajo tudi lastnosti, zaradi katerih
se odpadki uvrščajo med nevarne odpadke, v skladu s predpisom, ki ureja
odpadke.
(3) Dodatni parametri za industrijsko
odpadno vodo iz naprave, v kateri poteka dejavnost, ki se razvršča v eno od
skupin dejavnosti iz Uredbe 166/2006/ES, so poleg parametrov iz prvega in
drugega odstavka tega člena tudi parametri, katerih letna emisija pri običajnem
obratovanju naprave presega količine, za katere je v skladu z Uredbo
166/2006/ES treba zagotoviti poročanje o letni emisiji snovi v vode in javno
kanalizacijo.
(4) Dodatni parameter za industrijsko
odpadno vodo je poleg parametrov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena tudi strupenost za vodne bolhe, če ta industrijska odpadna voda vsebuje
prednostne snovi ali prednostne nevarne snovi in se odvaja v vode.
(5) Dodatni parametri za biološko
razgradljivo industrijsko odpadno vodo iz dejavnosti iz predpisa, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, so poleg parametrov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega
odstavka tega člena tudi mikrobiološki parametri, če je predpisana dodatna
obdelava te industrijske odpadne vode.
(6) Sprememba obsega meritev
parametrov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, se določi na podlagi:
-
podatkov o ugotovljeni čezmerni obremenjenosti vodnega telega ali
njegovega dela, v katerega se odvaja industrijska odpadna voda, v skladu s predpisom,
ki ureja stanje površinskih voda, ali predpisom, ki ureja stanje podzemnih
voda, industrijska odpadna voda pa vsebuje parameter, ki je vzrok za tako
obremenjenost,
-
podatkov o ugotovljeni slabi kakovosti kopalne vode v skladu s
predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, če gre za odvajanje
industrijske odpadne vode v vodotok na vplivnem območju te kopalne vode,
-
podatkov o oceni, da bi emisija snovi ali toplote zaradi odvajanja
industrijske odpadne vode iz te naprave lahko povzročila znatno povečanje tega
parametra v vodotoku, ali
-
rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s
predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemnih voda, če je iz teh
rezultatov razviden vpliv na stanje podzemne vode.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se dodatni parametri za industrijsko odpadno vodo, za katero parametri
niso določeni s posebnim predpisom, določijo na podlagi predloga, ki ga izdela
pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega
postopka, ki povzroča onesnaženost odpadne vode. Če v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, za obratovanje naprave okoljevarstvenega dovoljenja ni treba
pridobiti, dodatne parametre za industrijsko odpadno vodo določi pooblaščeni
izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi analize tehnološkega postopka,
ki povzroča onesnaženost odpadne vode.
III. VRSTE IN OBSEG PRVIH MERITEV
8. člen
(vrste in obseg prvih meritev)
(1) Prve meritve odpadne vode (v
nadaljnjem besedilu: prve meritve) vključujejo merjenje:
-
osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode,
-
pretoka odpadne vode med vzorčenjem na merilnem mestu na iztoku iz
naprave, če so te meritve predpisane, ter
-
pretoka in temperature vodotoka, v katerega se odvajajo odpadne vode, če
so te meritve predpisane.
(2) Pri prvih meritvah odpadne vode iz
komunalne ali skupne čistilno naprave, razen iz male komunalne čistilne naprave
z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem
besedilu: PE), se izvedejo tudi meritve na merilnem mestu na vtoku v to
napravo, potrebne za izračun učinka čiščenja odpadne vode.
(3) Meritve iz prejšnjega odstavka se
izvedejo za:
-
parametra KPK in BPK5, če gre za komunalno ali skupno
čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE,
-
parameter BPK5, če gre za malo komunalno čistilno napravo in
se ta parameter meri na merilnem mestu na iztoku iz male komunalne čistilne
naprave,
-
parameter KPK, če gre za malo komunalno čistilno napravo, in
-
parametra celotni dušik in celotni fosfor, če se ta parametra merita na
merilnem mestu na iztoku iz naprave.
9. člen
(izvedba prvih meritev)
(1) Prve meritve se izvedejo po prvem
zagonu nove ali rekonstruirane naprave in po vsaki večji spremembi v obratovanju
naprave.
(2) Prve meritve se izvedejo med
poskusnim obratovanjem, če je za gradnjo, rekonstrukcijo ali večjo spremembo
naprave iz prejšnjega odstavka predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja. Če
v postopku izdaje uporabnega dovoljenja poskusno obratovanje naprave ni
določeno ali če za gradnjo, rekonstrukcijo ali večjo spremembo naprave iz prejšnjega
odstavka ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se prve meritve izvedejo po
vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kakor v treh in ne
pozneje kakor v devetih mesecih po prvem zagonu naprave.
(3) Prve meritve se izvajajo v
enakomernih časovnih presledkih, ki niso krajši od desetih dni, in v času, ko
je naprava polno obremenjena. Če v napravi potekajo različni tehnološki
postopki, morajo biti prve meritve izvedene med tehnološkim postopkom, ki
povzroča največje emisije snovi ali toplote v vode.
(4) Med izvajanjem prvih meritev
mikrobioloških parametrov se mora izvajati dodatna obdelava odpadne vode.
10. člen
(pogostost prvih meritev in čas vzorčenja)
(1) Število meritev in čas vzorčenja
reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah na merilnem mestu na iztoku iz
komunalne ali skupne čistilne naprave se določita na podlagi preglednice 1 iz
priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ter veljata za vse osnovne in
dodatne parametre, razen za preskušanje mikrobioloških parametrov, pri katerih
se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.
(2) Število meritev in čas vzorčenja
reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah na merilnem mestu na vtoku v napravo
iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika se določita na podlagi preglednice
1 iz priloge 1 tega pravilnika.
(3) Število meritev in čas vzorčenja
reprezentativnega vzorca pri prvih meritvah na merilnem mestu na iztoku iz
naprave, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, se določita na podlagi
preglednice 2 iz priloge 1 tega pravilnika, razen za preskušanje mikrobioloških
parametrov, pri katerih se namesto reprezentativnega odvzame trenutni vzorec.
(4) Če rezultat posamezne meritve
kateregakoli parametra, razen mikrobioloških parametrov, presega predpisano
mejno vrednost, je treba meritev ponoviti v celotnem obsegu parametrov.
Meritev, ki zahteva ponovitev, se ne šteje za meritev iz prvega odstavka tega
člena oziroma prejšnjega odstavka.
(5) Za določitev števila meritev in
časa vzorčenja iz prvega odstavka tega člena se uporabijo podatki o zmogljivosti
čistilne naprave, določeni v projektni dokumentaciji nove ali rekonstruirane
čistilne naprave, za določitev števila meritev in časa vzorčenja iz tretjega odstavka
tega člena pa podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne vode iz
naprave, določeni v projektni dokumentaciji nove ali rekonstruirane naprave.
IV. VRSTE IN OBSEG OBRATOVALNEGA MONITORINGA
11. člen
(vrste in obseg meritev obratovalnega
monitoringa)
(1) Obratovalni monitoring odpadnih
voda (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring) vključuje izvedbo:
-
trajnih meritev pretoka in temperature odpadne vode, trajnih meritev
drugih parametrov odpadne vode, če so te predpisane, ter trajnih meritev
pretoka in temperature vodotoka, v katerega se odvajajo odpadne vode, če so te
meritve predpisane,
-
občasnih meritev osnovnih parametrov v skladu s 5. členom tega
pravilnika in dodatnih parametrov v skladu s 6. oziroma 7. členom tega
pravilnika ter pretoka odpadne vode med vzorčenjem.
(2) Trajne meritve pretoka odpadne
vode iz prve alineje prejšnjega odstavka morajo biti izvedene tako, da se zagotovijo
podatki o:
-
letni količini odpadne vode,
-
največjem šesturnem povprečnem pretoku odpadne vode,
-
največji dnevni količini odpadne vode,
-
količini odpadne vode in povprečni vrednosti pretoka odpadne vode med
vzorčenjem odpadne vode.
(3) Trajne meritve temperature odpadne
vode iz prve alineje prvega odstavka tega člena morajo biti izvedene tako, da
se iz njihovih rezultatov lahko izračunajo dnevne povprečne vrednosti
emisijskih deležev oddane toplote.
(4) Ne glede na drugo alinejo prvega
odstavka tega člena pretoka odpadne vode med vzorčenjem ni treba meriti, če:
-
je letna količina industrijske odpadne vode na merilnem mestu manjša od
12.000 m3 in majhen pretok odpadne vode ne omogoča izvajanja teh meritev ali
-
gre za malo komunalno čistilno napravo, pri kateri majhen pretok odpadne
vode ne omogoča izvajanja teh meritev.
(5) Za poročilo o meritvah emisij
snovi, ki je sestavni del vloge za izdajo, podaljšanje ali spremembo
okoljevarstvenega dovoljenja oziroma vloge za spremembo programa obratovalnega
monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, je poleg meritev iz
prvega odstavka tega člena treba izvesti tudi meritve emisij snovi, ki zadevajo
spremembe programa obratovalnega monitoringa. Pogostost meritev teh snovi se
določi v skladu s:
-
prejšnjim členom, če gre za vlogo za zmanjšanje obsega meritev, ali
-
13. členom tega pravilnika, če gre za vlogo za zmanjšano pogostost
meritev.
(6) Pri občasnih meritvah odpadne vode
iz komunalne ali skupne čistilne naprave, razen iz male komunalne čistilne
naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izvedejo tudi meritve parametrov
iz tretjega odstavka 8. člena tega pravilnika na merilnem mestu na vtoku v to
napravo, potrebne za izračun učinka čiščenja odpadne vode.
12. člen
(izvajanje občasnih meritev)
(1) Občasne meritve se izvajajo med
obratovanjem naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v
obdobju obratovanja, če naprava ne obratuje celotno koledarsko leto.
(2) Meritve iz prejšnjega odstavka je
treba izvajati, ko je naprava v obratovalnem stanju, značilnem za obdobje med
zaporednima občasnima meritvama.
13. člen
(pogostost občasnih meritev in čas
vzorčenja)
(1) Letna pogostost občasnih meritev
in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca na merilnem mestu na iztoku iz
komunalne ali skupne čistilne naprave se določita glede na njeno zmogljivost na
podlagi preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika. Za določitev števila
občasnih meritev in časa vzorčenja se uporabijo podatki o zmogljivosti
komunalne ali skupne čistilne naprave, določeni v projektni dokumentaciji te
naprave.
(2) Ne glede na pogostost občasnih
meritev iz preglednice 1 iz priloge 1 tega pravilnika je letna pogostost občasnih
meritev za komunalno ali skupno čistilno napravo, ki je v preteklem koledarskem
letu čezmerno obremenjevala okolje:
-
12 meritev za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo,
enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE,
-
štiri meritve za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo,
enako ali večjo od 1.000 PE in manjšo od 2.000 PE, in
-
dve meritvi za komunalno ali skupno čistilno napravo z zmogljivostjo,
enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 1.000 PE.
(3) Letna pogostost občasnih meritev
in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca na merilnem mestu na vtoku v napravo
iz šestega odstavka 11. člena tega pravilnika se določita na podlagi preglednice
1 iz priloge 1 tega pravilnika.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena se za preskušanje mikrobioloških parametrov namesto
reprezentativnega vzorca odvzame trenutni vzorec komunalne odpadne vode,
mešanice odpadnih voda iz skupne čistilne naprave ali biološko razgradljive
industrijske odpadne vode, za katero je predpisana dodatna obdelava,
preskušanje pa se izvaja samo v kopalni sezoni s pogostostjo:
-
enega preskušanja, če je za vzorčenje te odpadne vode predpisana letna
pogostost meritev, manjša od 12, ali
-
enega preskušanja v vsakem koledarskem mesecu kopalne sezone, če je za
vzorčenje te odpadne vode predpisana letna pogostost meritev, enaka ali večja
od 12.
(5) Letna pogostost občasnih meritev
in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode na merilnem mestu na
iztoku iz naprave, iz katere se odvaja industrijska odpadna voda, se določita
glede na letno količino industrijske odpadne vode na podlagi preglednice 2 iz
priloge 1 tega pravilnika. Za določitev števila občasnih meritev in časa
vzorčenja se uporabijo podatki o načrtovani letni količini industrijske odpadne
vode iz naprave, določeni v projektni dokumentaciji te naprave.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se
za preskušanje mikrobioloških parametrov namesto reprezentativnega vzorca
odvzame trenutni vzorec, preskušanje pa se izvaja samo v kopalni sezoni s
pogostostjo iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Letna pogostost občasnih meritev
iz petega odstavka tega člena velja tudi za napravo, ki obratuje sezonsko ali s
prekinitvami, pri čemer se morajo meritve namesto v koledarskem letu časovno
enakomerno razporediti v obdobju njenega obratovanja.
V. UREDITEV MERILNEGA MESTA, VZORČENJE, MERJENJE IN
ANALIZIRANJE
14. člen
(ureditev merilnega mesta)
(1) Merilno mesto za izvajanje prvih
meritev in obratovalnega monitoringa (v nadaljnjem besedilu: merilno mesto)
mora biti urejeno tako, da je:
1.
lahko dostopno (peš ali z avtomobilom) in očiščeno (npr. odstranitev
zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) ter označeno,
2.
zavarovano pred poplavo, plazom ali cestnim prometom,
3.
pri daljših časovnih meritvah zaradi varnosti merilne opreme urejeno v
ograjenem prostoru,
4.
izbrano v takšni oddaljenosti od iztoka v vodno telo ali javno
kanalizacijo, da se prepreči popačenje rezultatov zaradi morebitne povratne
vode iz odvodnika,
5.
oblikovano in opremljeno tako, da je:
-
zaradi varnosti izvajalca meritev zagotovljen dostop po jašku z lestvijo
ali po stopnicah in s prostorom na dnu jaška za delo dveh oseb, če je merilno
mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče
namestiti z vrha,
-
omogočena namestitev opreme za odvzem vzorcev in terenske meritve,
-
za meritev pretoka zagotovljen laminarni tok; za zagotavljanje tega mora
biti dolžina ravnega dela dotočne cevi pred merilnim mestom vsaj 10-kratnik
premera te cevi,
-
na merilnem mestu zagotovljena globina odpadne vode najmanj pet cm, da
se omogoči uporaba potopne merilne sonde.
(2) Merilno mesto mora ustrezati tudi
zahtevam iz standardov za uporabljene merilne metode iz 17. člena tega
pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se za posamezno napravo lahko uporablja merilno mesto, ki ne ustreza
pogojem iz prvega in drugega odstavka tega člena, če:
-
ureditev merilnega mesta v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena
zaradi posebnega načina odvajanja odpadne vode (npr. zaradi šaržnega izpusta)
tehnično ni upravičena in je mogoče z meritvami zagotoviti, da rezultati
meritev nimajo višjih merilnih negotovosti kakor meritve, izvedene na merilnem
mestu, urejenem v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena,
-
gre za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
ali
-
gre za zadrževalnik padavinske odpadne vode.
-
15. člen
(vzorčenje)
(1) Reprezentativni vzorec se vzorči
ročno ali s samodejnimi vzorčevalniki.
(2) Na merilnem mestu na iztoku
odpadne vode, za katerega je s tem pravilnikom določen šesturni reprezentativni
vzorec, se vzorčenje izvede med najmočnejšim dnevnim odvajanjem odpadne vode,
čas vzorčenja pa se lahko podaljša.
(3) Na merilnem mestu na iztoku
industrijske odpadne vode, za katerega je s tem pravilnikom določen 24-urni reprezentativni
vzorec, se čas vzorčenja lahko skrajša:
-
na 14-urni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kakor 85
odstotkov povprečne dnevne količine industrijske odpadne vode, izračunane na
podlagi letne količine odpadne vode iz te naprave ali
-
na šesturni reprezentativni vzorec, če se v tem času odvede več kakor 75
odstotkov povprečne dnevne količine industrijske odpadne vode, izračunane na
podlagi letne količine odpadne vode iz te naprave.
(4) Na merilnem mestu na iztoku
industrijske odpadne vode, za katerega je s tem pravilnikom določen
reprezentativni vzorec, se lahko namesto reprezentativnega vzorca odvzame
kvalificirani trenutni vzorec, če:
-
se več kakor 85 odstotkov povprečne dnevne količine industrijske odpadne
vode, izračunane na podlagi letne količine industrijske odpadne vode iz
naprave, odvede v manj kakor štirih urah v katerem koli obdobju dneva in se
kvalificirani trenutni vzorec odvzame v tem času ali
-
je zadrževalni čas industrijske odpadne vode daljši od 24 ur.
(5) Če se industrijska odpadna voda
odvaja s praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način
in čas praznjenja ni daljši od 24 ur, se namesto reprezentativnega vzorca
odvzame kvalificirani trenutni vzorec iz naprave ali izravnalnega bazena pred
praznjenjem.
(6) Pri ravnanju s trenutnim vzorcem
za mikrobiološko preskušanje odpadne vode je treba upoštevati pravila o
ravnanju z vzorci za tako preskušanje iz predpisa, ki ureja upravljanje
kakovosti kopalnih voda.
16. člen
(upoštevanje časa zadrževanja pri
vzorčenju)
(1) Če je za odpadno vodo iz komunalne
ali skupne čistilne naprave s tem pravilnikom določen 24-urni reprezentativni
vzorec, se pri vzorčenju upošteva čas zadrževanja odpadne vode v čistilni
napravi.
(2) Če je za odpadno vodo iz komunalne
ali skupne čistilne naprave s tem pravilnikom določen čas vzorčenja, krajši od
24 ur, se pri vzorčenju upošteva čas zadrževanja odpadne vode v čistilni
napravi le, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ugotovi, da to
vpliva na izračun učinka čiščenja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena pri vzorčenju časa zadrževanja odpadne vode v čistilni napravi ni treba
upoštevati, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ugotovi, da za
posamezno komunalno ali skupno čistilno napravo upoštevanje časa zadrževanja
odpadne vode v čistilni napravi ne vpliva na izračun učinka čiščenja.
17. člen
(merilne metode)
(1) Za meritve pretoka odpadne vode
med vzorčenjem se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz
priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za vzorčenje, pripravo
homogeniziranega vzorca in njegovo konzerviranje, shranjevanje in ravnanje z
vzorcem, za meritve temperature in pH-vrednosti ter analize vzorca odpadne vode
se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz priloge 2 tega
pravilnika.
(3) Za meritve iz prvega odstavka tega
člena, za vzorčenje, pripravo homogeniziranega vzorca in njegovo konzerviranje,
shranjevanje in ravnanje z vzorcem ter za meritve in analize iz prejšnjega
odstavka se lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi
enakovrednimi mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, za katere je
pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa pridobil akreditacijo, če
dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi
metodami iz priloge 2 tega pravilnika.
(4) Za merjenje posameznega parametra
odpadne vode iz priloge 2 tega pravilnika se lahko uporabljajo le metode:
-
ki so validirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim
mednarodno priznanim standardom in
-
pri uporabi katerih je meja zaznavnosti vsaj desetkrat nižja od mejne
vrednosti, določene za ta parameter.
(5) Določba druge alineje prejšnjega
odstavka se ne uporablja za merjenje strupenosti za vodne bolhe in usedljivih
snovi.
(6) Kadar je vodno telo, v katero se
odvaja odpadna voda, čezmerno obremenjeno v skladu s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda, ali predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, se za merjenje
parametra, ki je vzrok za tako obremenjenost, lahko uporabljajo le tiste
metode, pri uporabi katerih meja zaznavnosti ne presega okoljskega standarda
kakovosti za ta parameter v skladu s predpisom, ki ureja monitoring stanja
površinskih voda, oziroma predpisom, ki ureja monitoring podzemnih voda.
(7) Analiza homogenega vzorca in
določitev koncentracije snovi ali skupine snovi v neraztopljeni in raztopljeni
obliki sta obvezni za tiste parametre odpadne vode, ki so v prilogi 2 tega
pravilnika posebej označeni.
(8) Za preskušanje mikrobioloških
parametrov se uporabljajo metode iz predpisa, ki ureja upravljanje kakovosti
kopalnih voda.
VI. IZRAČUN POVPREČNE VREDNOSTI PARAMETROV IN LETNE KOLIČINE
ODPADNE VODE
18. člen
(povprečna vrednost)
(1) Povprečna vrednost parametra
odpadne vode, razen za mikrobiološke parametre in temperaturo, pH-vrednost,
biološko razgradljivost in obarvanost, se v posameznem obdobju merjenja
izračuna kot povprečna vrednost iz rezultatov vseh opravljenih meritev v skladu
s prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za parametra biološka
razgradljivost in obarvanost se povprečna vrednost izračuna kot aritmetična
sredina rezultatov vseh opravljenih meritev.
(3) Za parametra temperaturo in
pH-vrednost ter za mikrobiološke parametre se povprečna vrednost ne izračunava.
19. člen
(letna količina odpadne vode)
(1) Če so za posamezno napravo
predpisane trajne meritve pretoka odpadne vode, se letna količina odpadne vode
ugotavlja neposredno iz rezultatov meritev na merilnem mestu na iztoku iz take
naprave.
(2) Če trajne meritve pretoka odpadne
vode niso predpisane, se letna količina odpadne vode oceni v skladu z navodilom
iz 4. točke priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, iz podatkov o:
-
porabi vode,
-
ocenjenem deležu porabljene vode, ki se po uporabi odvaja po
obravnavanem iztoku, in
-
prostornini izravnalnih bazenov ali prostornini posod pri šaržni
obdelavi odpadne vode in o pogostosti njihovega praznjenja.
(3) Letna količina odpadne vode se
ugotavlja za koledarsko leto, na katero se nanašajo meritve obratovalnega
monitoringa.
VII. SPOROČANJE PODATKOV
20. člen
(poročilo o opravljenih prvih meritvah)
(1) Pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa mora o opravljenih prvih meritvah izdelati poročilo o
opravljenih prvih meritvah (v nadaljnjem besedilu: poročilo o prvih meritvah).
(2) Poročilo o prvih meritvah vsebuje
podatke iz priloge 4 tega pravilnika in se izdela v skladu z navodilom iz
priloge 4 tega pravilnika. Podatki iz 7., 8. in 9. točke 4. člena tega
pravilnika se v poročilu o prvih meritvah prikažejo za vsako merilno mesto
posebej, razen za emisijski delež oddane toplote in letne količine
onesnaževal, ki se prikažejo za celotno napravo.
(3) Če upravljavec naprave zagotavlja odvoz odpadne vode na
komunalno, skupno ali industrijsko čistilno napravo s cestnim motornim vozilom
ali na drug predpisan način, morajo biti poročilu o prvih meritvah priložena
dokazila upravljavca te čistilne naprave o datumu in količini prevzete odpadne
vode.
(4) Poročilo
o prvih meritvah mora zavezanec predložiti v elektronski obliki ministrstvu
najpozneje 30 dni po tem, ko so opravljene meritve, na obrazcih, ki so
objavljeni na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje (v
nadaljnjem besedilu: agencija).
(5) Ne
glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena pooblaščeni
izvajalec obratovalnega monitoringa upravljavcu male komunalne čistilne naprave
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, namesto poročila o prvih meritvah izda
analizni izvid, iz katerega mora biti razvidna izmerjena vrednost parametrov
onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz te naprave, ki so predmet prvih
meritev.
(6) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega
odstavka izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej napravi,
najpozneje 30 dni po prejemu analiznega izvida iz prejšnjega odstavka predloži
poročilo o prvih meritvah na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del tega
pravilnika. Priloga poročila o prvih meritvah je tudi analizni izvid, ki ne sme
biti starejši od 30 dni.
21. člen
(poročilo o opravljenih občasnih in
trajnih meritvah)
(1) Pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa mora o opravljenih občasnih ali trajnih meritvah za
vsako koledarsko leto, v katerem se obratovalni monitoring izvaja, izdelati
poročilo o opravljenih občasnih in trajnih meritvah (v nadaljnjem besedilu:
poročilo o občasnih ali trajnih meritvah).
(2) Poročilo o občasnih in trajnih
meritvah vsebuje podatke iz priloge 4 tega pravilnika in se izdela v skladu z
navodilom iz priloge 4 tega pravilnika. Podatki iz 7., 8. in 9. točke 4. člena
tega pravilnika se v poročilu o opravljenih občasnih in trajnih meritvah
prikažejo za vsako merilno mesto posebej, razen za emisijski delež oddane
toplote in letne količine onesnaževal, ki se prikažejo za celotno napravo.
(3) Če upravljavec naprave zagotavlja odvoz odpadne vode na
komunalno, skupno ali industrijsko čistilno napravo s cestnim motornim vozilom
ali na drug predpisan način, morajo biti poročilu o občasnih in trajnih
meritvah priložena dokazila upravljavca te čistilne naprave o datumu in količini
prevzete odpadne vode.
(4) Poročilo
o občasnih ali trajnih meritvah mora zavezanec predložiti v elektronski obliki
ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca za preteklo leto, razen za:
-
komunalne in skupne čistilne naprave, za katere je treba poročilo za
leto, v katerem so se meritve izvajale, predložiti najpozneje do
31. januarja naslednjega leta, in
-
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(5) Poročilo
o občasnih ali trajnih meritvah mora zavezanec predložiti na obrazcih, ki so
objavljeni na spletnih straneh agencije.
22. člen
(popravljeno poročilo)
(1) Če agencija pri pregledu poročila
o opravljenih prvih meritvah ali poročila o opravljenih občasnih ali trajnih
meritvah ugotovi nepravilnosti, o tem obvesti pooblaščenega izvajalca
obratovalnega monitoringa in pozove zavezanca, da predloži popravljeno
poročilo.
(2) Popravljeno poročilo iz prejšnjega
odstavka mora zavezanec predložiti v elektronski obliki najpozneje v 15 dneh od
prejema poziva agencije na obrazcih, ki so objavljeni na spletnih straneh
agencije, iz:
-
tretjega odstavka 20. člena tega pravilnika, če gre za popravljeno
poročilo o prvih meritvah, in
-
četrtega odstavka 21. člena tega pravilnika, če gre za popravljeno
poročilo o občasnih in trajnih meritvah.
(3) Ne glede na rok za posredovanje
popravljenega poročila iz prejšnjega odstavka mora zavezanec popravljeno
poročilo predložiti najpozneje v 30 dneh od prejema poziva agencije, če gre za
popravke, ki ne vplivajo na izračun letnega seštevka enot obremenitve okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda.
(4) Če zavezanec ne predloži
popravljenega poročila v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega
člena, se šteje, da poročila ni predložil.
23. člen
(hramba poročil)
Poročilo iz 20., 21. in 22. člena tega
pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let.
24. člen
(sporočanje podatkov javnosti)
(1) Agencija objavi rezultate meritev
obratovalnega monitoringa odpadnih voda na spletnih straneh agencije.
(2) Rezultati meritev obratovalnega
monitoringa iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti:
1.
tip iztoka:
-
iztok v kanalizacijo, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno
napravo,
-
iztok v kanalizacijo, ki se ne zaključi s komunalno ali skupno čistilno
napravo,
-
iztok v vodotok,
-
iztok v ali na tla (ponikanje),
2.
podatek o sprejemni vodi ali čistilni napravi, na katero se odvaja
odpadna voda:
-
šifra in ime vodnega telesa površinske vode ter ime vodotoka,
-
šifra in ime vodnega telesa podzemne vode ter navedba, da gre za
ponikanje,
-
šifra in ime komunalne ali skupne čistilne naprave, na katero se odvaja
odpadna voda,
3.
parametri, ki so predmet meritev,
4.
rezultati meritev emisij snovi v vode, po posameznih merilnih mestih:
-
letna količina odpadne vode,
-
povprečna vrednost emisije posameznega parametra,
-
letna količina emisije posameznega parametra,
-
podatek, ali je naprava čezmerno obremenjevala okolje ali ne, po
posameznih parametrih,
5.
leto izvajanja meritev.
VIII. POSEBNE ZAHTEVE
25. člen
(črtan)
26. člen
(odlagališča odpadkov)
(1) Ne glede na četrti odstavek 11.
člena, peti odstavek 13. člena in 15. člen tega pravilnika se letna pogostost
občasnih meritev na merilnem mestu na iztoku iz odlagališča odpadkov določi na
podlagi preglednice 3 iz priloge 1 tega pravilnika.
(2) Ne glede na peti odstavek 13.
člena in 15. člen tega pravilnika se meritve in analize izcedne vode izvede na
podlagi 24-urnega reprezentativnega vzorca.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se
lahko v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje odlagališča določi drugačen
čas vzorčenja reprezentativnega vzorca izcedne vode, če pretok izcedne vode ni
enakomeren ali se prekinja, vendar tako, da je zagotovljena reprezentativnost
vzorca izcedne vode.
27. člen
(naprave za ravnanje z rudarskimi odpadki)
Določbe prejšnjega člena se uporabljajo
tudi za prve meritve in obratovalni monitoring izcednih in odpadnih voda iz
naprav za ravnanje z rudarskimi odpadki.
28. člen
(sežigalnice in naprave za sosežig
odpadkov)
(1) Ne glede na četrti odstavek 11.
člena, peti odstavek 13. člena in 15. člen tega pravilnika se letna pogostost
občasnih meritev odpadne vode, ki nastane pri čiščenju odpadnih plinov iz
sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov iz predpisa, ki ureja
vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega
obsega, na merilnem mestu na iztoku iz naprave določi na podlagi preglednice 4
iz priloge 1 tega pravilnika.
(2) Ne glede na peti odstavek 13.
člena in 15. člen tega pravilnika se meritve in analize odpadne vode iz prejšnjega
odstavka izvedejo na podlagi 24-urnega reprezentativnega vzorca, ki se pridobi
s pretočno sorazmernim vzorčenjem.
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI POOBLAŠČENI IZVAJALEC
OBRATOVALNEGA MONITORINGA
29. člen
(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa)
(1) Pooblastilo za izvajanje
obratovalnega monitoringa odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se
izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba glede na vrsto, področje in obseg
izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa, če izpolnjuje pogoje iz
zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
(2) Če pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa iz prejšnjega odstavka vloži vlogo za razširitev ali
drugo spremembo pooblastila, se izda novo pooblastilo, in sicer za obseg parametrov
glede na veljavno pooblastilo in zahtevo pooblaščenega izvajalca obratovalnega
monitoringa za razširitev oziroma drugo spremembo pooblastila, če izvajalec
obratovalnega monitoringa izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja varstvo okolja,
in tega pravilnika.
30. člen
(tehnični pogoji za pridobitev
pooblastila)
(1) Oseba iz prejšnjega člena mora
glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda
izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
1.
ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje postopkov vzorčenja odpadne
vode in merjenja pretoka odpadne vode med vzorčenjem ter izvajanje merjenja
oziroma preskušanja vseh osnovnih parametrov iz tega pravilnika po metodah iz
17. člena tega pravilnika,
2.
ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje preskušanja dodatnih
parametrov iz tega pravilnika po metodah iz 17. člena tega pravilnika v obsegu,
za katerega zaprosi za pooblastilo, razen parametrov, za katere je v prilogi 2
tega pravilnika označeno, da akreditacija ni potrebna,
3.
ima laboratorij, ki uporablja sistem vodenja kakovosti v skladu s
standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim
standardom, če gre za izvajanje preskušanja parametrov, za katere akreditacija
ni potrebna, in
4.
z najmanj tremi obstoječimi referencami (npr. izdelana strokovna študija
s področja emisij snovi pri odvajanju odpadnih voda, potrdilo o udeležbi na
izobraževanju, ki se nanaša na področje odvajanja odpadnih voda ipd.) izkazuje
poznavanje zakonodaje z naslednjih področij:
-
vrednotenje emisij snovi pri odvajanju odpadnih voda in
-
ocenjevanje vplivov emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode.
(2) Ne glede na 2. točko prejšnjega
odstavka lahko oseba iz prejšnjega odstavka usposobljenost za izvajanje
preskušanja posameznih dodatnih parametrov izkazuje s sklenjeno podizvajalsko
pogodbo z osebo, ki izpolnjuje naslednje tehnične pogoje:
1.
ima pridobljeno akreditacijo za izvajanje preskušanja parametrov iz
podizvajalske pogodbe, razen parametrov, za katere je v prilogi 2 tega
pravilnika označeno, da akreditacija ni potrebna, in
2.
ima laboratorij, ki uporablja sistem vodenja kakovosti v skladu s
standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim
standardom, če gre za izvajanje preskušanja parametrov, za katere akreditacija
ni potrebna.
31. člen
(vloga za pridobitev pooblastila)
(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora
vsebovati podatke o vlagatelju ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu
izvajanja prvih meritev ali obratovalnega monitoringa, na katere se nanaša
vloga za pridobitev pooblastila.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je
treba priložiti tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega
odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni
dolžnosti. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka
prejšnjega člena je seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke
prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev
pooblastila izdelal, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih
izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z
navedenega področja v zadnjih štirih letih.
(3) Dokazila iz 1., 2. in 3. točke
prvega odstavka prejšnjega člena pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti.
(4) V primeru iz drugega odstavka prejšnjega
člena morajo biti vlogi za pridobitev pooblastila priložena dokazila in
podizvajalska pogodba iz drugega odstavka prejšnjega člena.
32. člen
(podrobnejši razlogi za odvzem
pooblastila)
Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila
so, če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa:
-
več kakor dvakrat zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v
mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih
medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih organizira za to
usposobljeni izvajalec,
-
več kakor dvakrat ne izvede prvih meritev ali meritev obratovalnega
monitoringa v skladu z 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15. ali 17. členom tega
pravilnika,
-
več kakor dvakrat ne izvede izračuna povprečne vrednosti v skladu z 18.
členom tega pravilnika in izračuna na poziv agencije ne popravi,
-
več kakor dvakrat ne izdela poročila o prvih meritvah ali poročila o
opravljenih občasnih ali trajnih meritvah v skladu z 20. oziroma 21. členom
tega pravilnika in ga na poziv agencije ne popravi,
-
več kakor dvakrat ne izvede vrednotenja emisije snovi, emisijskega
deleža oddane toplote ter izračuna letne količine odpadne vode in letne
količine onesnaževal ali vrednotenja čezmernega obremenjevanja v skladu s
predpisanim načinom vrednotenja emisije in ugotavljanja čezmernega
obremenjevanja in vrednotenja na poziv agencije ne popravi, ali
-
več kakor dvakrat ne oceni vpliva emisije snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode na predpisani način in ocene na poziv agencije ne popravi.
Priloga
1: Preglednice
Priloga
2: Seznam standardov za izvajanje prvih meritev in meritev obratovalnega
monitoringa odpadnih voda
Priloga
3: Izračun povprečne vrednosti
Priloga
4: Vsebina poročila o prvih meritvah in poročila o občasnih in trajnih meritvah
in navodila za njegovo pripravo
Priloga
5: Poročilo o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE
Priloga 6: (črtana)
Priloga 7: (črtana)
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14) vsebuje naslednjo prehodno in
končni določbi:
»X. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
33. člen
(prehodne
določbe)
(1) Osebe, ki imajo pooblastilo za
izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa na podlagi Pravilnika o
prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11), lahko opravljajo prve meritve in
obratovalni monitoring v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega
pooblastila in se v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa vpišejo po
uradni dolžnosti.
(2) Postopki za pridobitev,
podaljšanje ali spremembo pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa
odpadnih voda, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s
tem pravilnikom.
(3) Za merilna mesta na iztokih, kjer
zaradi tehnične neizvedljivosti niso na voljo meritve pretoka oziroma količine
odpadne vode, ki se odvede med vzorčenjem, se v poročilu iz 20. člena oziroma
21. člena tega pravilnika za leto 2014 povprečna vrednost izmerjenih vrednosti
iz 18. člena tega pravilnika izračuna kot aritmetična sredina izmerjenih vrednosti.
(4) Obrazec in navodilo za izdelavo
ocene obratovanja iz priloge 6 in priloge 7 tega pravilnika se začneta
uporabljati ob pripravi prve naslednje ocene obratovanja po uveljavitvi tega
pravilnika glede na predpisano pogostost iz preglednice 1 iz priloge 1 tega
pravilnika.
(5) Agencija zagotovi sporočanje
podatkov javnosti v skladu s 24. členom tega pravilnika najpozneje do
31. decembra 2015.
(6) Preglednica 1 iz priloge 1 tega
pravilnika se glede pogostosti občasnih meritev za male komunalne čistilne
naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 in manjšo od 2.000 PE, začne
uporabljati 1. januarja 2016.
(7) Do roka iz prejšnjega odstavka je
pogostost občasnih meritev:
-
dve meritvi vsako tretje leto, če gre za male komunalne čistilne naprave
z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 200 PE,
-
dve meritvi vsako drugo leto, če gre za male komunalne čistilne naprave
z zmogljivostjo, enako ali večjo od 200 PE in manjšo od 1.000 PE, in
-
dve meritvi vsako leto, če gre za male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo enako ali večjo od 1.000 PE in manjšo od 2.000 PE.
34. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika
prenehata veljati:
-
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter
o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11) in
-
Odredba o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru
obratovalnega monitoringa odpadnih vod (Uradni list RS, št. 1/01, 106/01 in
13/04).
35. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja
2015.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni
list RS, št. 98/15) vsebuje naslednjo končno določbo:
»12. člen
Ta pravilnik začne veljati
31. decembra 2015.«.