Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje obsega:
-
Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje
(Uradni list RS, št. 27/14 z dne 18. 4. 2014),
-
Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o normativih za
opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 47/17 z dne 1. 9.
2017),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti
predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 43/18 z dne 22. 6. 2018),
-
Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje
dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 54/21 z dne 9. 4. 2021),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za
opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 82/23 z dne 28.
7. 2023).
PRAVILNIK
o normativih za opravljanje
dejavnosti predšolske vzgoje
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo normativi, ki
so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, potrebnih za opravljanje dejavnosti
predšolske vzgoje ter normativi za oblikovanje oddelkov ter spremstvo otrok.
2. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik velja za vse vrtce, vpisane v
razvid izvajalcev javno veljavnih programov, razen določb o normativih za
administrativno-računovodske in tehnične delavce, ki ne veljajo za zasebne vrtce.
2.a člen
(izobrazba)
(1) V tem pravilniku izobrazba pomeni raven
ali podraven po KLASIUS-SRV v
skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja (Uradni list
RS, št. 46/06 in 8/17).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku,
pomenijo:
-
osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
-
srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
-
srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
-
višja strokovna izobrazba ali višješolska strokovna izobrazba (prejšnja)
je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
-
visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba
(prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV;
-
visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski
strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.
II. DELOVNA OBVEZNOST RAVNATELJA IN POMOČNIKA RAVNATELJA TER
NORMATIVI ZA STROKOVNE DELAVCE
1. Ravnatelj, pomočnik ravnatelja in
vodja enote
3. člen
(ravnatelj)
(1) Vrtec, ki ima 10 ali več oddelkov,
vodi ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ.
(2) Ravnatelj mora v okviru polne
delovne obveznosti opraviti:
-
v vrtcu z 10 ali 11 oddelki 3 ure dela z otroki oziroma 4 ure
svetovalnega dela na teden;
-
v vrtcu z 12 ali 13 oddelki 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri
svetovalnega dela na teden.
(3) Ravnatelj v vrtcu s 14 in več
oddelki v okviru polne delovne obveznosti nima obveznosti dela z otroki oziroma
svetovalnega dela.
4. člen
(pomočnik ravnatelja samostojnega vrtca)
(1) Ravnatelj imenuje pomočnika
ravnatelja v vrtcu s 17 oddelki, za vsakih nadaljnjih 18 oddelkov se
sistemizira dodatno delovno mesto pomočnika ravnatelja.
(2) V vrtcu s 17 oddelki je obveznost
pomočnika ravnatelja v okviru polne delovne obveznosti 13,5 ure dela z otroki
oziroma 18 ur svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od 17
oddelkov se obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki
oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden. Enako se določi obveznost dela z
otroki oziroma svetovalnega dela za vsakega naslednjega pomočnika ravnatelja.
(3) Če pomočnik ravnatelja pedagoško vodi
oddelke na treh lokacijah, se normativ za sistemizacijo zmanjša za en oddelek,
za vsaki dve dodatni lokaciji pa še za en oddelek.
5. člen
(ravnatelj organizacijske enote)
Organizacijsko enoto vrtca vodi ravnatelj,
ki je pedagoški vodja. V organizacijski enoti vrtca z osmimi oddelki mora ravnatelj
v okviru polne delovne obveznosti opraviti 10,5 ure dela z otroki oziroma 14 ur
svetovalnega dela na teden. Za vsaka dva oddelka več od osmih oddelkov se
obveznost ravnatelja zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma 2 uri
svetovalnega dela na teden.
6. člen
(pomočnik ravnatelja vrtca pri šoli)
(1) V vrtcu pri šoli imenuje ravnatelj
za pedagoško in organizacijsko vodenje oddelkov vrtca pomočnika ravnatelja. V
okviru polne delovne obveznosti mora pomočnik ravnatelja opraviti v vrtcu z
enim oddelkom 21 ur dela z otroki oziroma 28 ur svetovalnega dela na teden. Za
vsaka dva oddelka več se mu obveznost zmanjša za 1,5 ure dela z otroki oziroma
2 uri svetovalnega dela na teden. Če del obveznosti dela z otroki oziroma
svetovalnega dela pomočnik ravnatelja opravi v šoli, mora v vrtcu opraviti
najmanj 2 uri dela z otroki na teden oziroma toliko ur svetovalnega dela, kot
jih vrtcu pripada na podlagi normativa za svetovalnega delavca. Ena ura dela z
otroki v vrtcu pomeni 0,7 ure pouka oziroma 0,8 ure podaljšanega bivanja.
(2) Če ima vrtec pri šoli več enot,
lahko ravnatelj v dislociranih enotah za organizacijsko vodenje pooblasti
strokovnega delavca v tej enoti.
(3) Če pomočnik ravnatelja pedagoško
vodi 20 oddelkov v vrtcih pri več šolah, nima obveznosti dela z otroki oziroma
svetovalnega dela. Za vsaka dva oddelka manj opravi 1,5 ure dela z otroki oziroma
2 uri svetovalnega dela na teden. Za pedagoško vodenje na treh lokacijah se
število oddelkov pedagoškega vodenja zniža za en oddelek, za vsaki dodatni dve
lokaciji se zniža še za en oddelek.
7. člen
(pomočnik ravnatelja v zasebnem vrtcu)
Zasebni vrtec mora za prva dva oddelka
zagotoviti za vsak oddelek po 2 uri pedagoškega vodenja tedensko, za vsak
nadaljnji oddelek pa 1 uro. Pedagoško vodenje lahko izvaja strokovni delavec,
ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja vrtca.
8. člen
(vodja enote vrtca)
Vodja enote vrtca je lahko vzgojitelj ali
svetovalni delavec. Za vodenje enote vrtca lahko ravnatelj pooblasti tudi
pomočnika ravnatelja, ki to delo opravlja v okviru svojih nalog.
2. Strokovni delavci – normativi za
sistemizacijo delovnih mest
9. člen
(svetovalni delavec)
(1) V vrtcu z 20 oddelki se sistemizira eno
delovno mesto svetovalnega delavca.
(2) Če opravlja svetovalni delavec delo na
3 do 5 lokacijah, se normativ za sistemizacijo zmanjša za dva oddelka, če
opravlja delo na več kot 5 lokacijah, pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.
(3) Vrtec, ki glede na število oddelkov ne
dosega normativov oziroma presega normative za eno delovno mesto, v ustreznem
deležu sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca, vendar v samostojnem
javnem vrtcu ne manj kot 0,50 deleža delovnega mesta.
(4) V šoli, ki ima vrtec, se za 20 oddelkov
za opravljanje svetovalnega dela v vrtcu sistemizira delovno mesto svetovalnega
delavca, vendar ne manj kot 0,25 deleža delovnega mesta.
10. člen
(organizator prehrane in organizator
zdravstveno-higienskega režima)
(1) V vrtcu s 60 oddelki se sistemizira
eno delovno mesto organizatorja prehrana in eno delovno mesto organizatorja
zdravstveno-higienskega režima.
(2) Če opravlja organizator prehrane
ali organizator zdravstveno-higienskega režima delo na štirih do šestih lokacijah,
se normativ zmanjša za dva oddelka, če opravlja delo na več kot šestih lokacijah,
pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.
11. člen
(črtan)
12. člen
(delovno mesto v deležu)
Vrtec, ki glede na število oddelkov ne
dosega normativov, določenih za strokovne delavce, sistemizira delovno mesto v
ustreznem deležu, vrtec, ki pa glede na število oddelkov presega normativ za
eno delovno mesto, lahko v ustreznem deležu sistemizira dodatno delovno mesto.
13. člen
(mentorstvo pripravniku)
Mentorju za delo s pripravnikom oziroma
drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita
v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in
izobraževanja, pripada dodatek za mentorstvo za 4 ure tedensko v obdobju
izvajanja mentorstva.
3. Strokovni delavci za celostno zgodnjo
obravnavo – normativi za sistemizacijo delovnih mest
13.a člen
(vzgojitelj predšolskih otrok za zgodnjo
obravnavo)
(1) V vrtcu s 15. oddelki se za nudenje
dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami in za delo z otroki z
rizičnimi dejavniki sistemizira delovno mesto za vzgojitelja predšolskih otrok
za zgodnjo obravnavo, v vrtcu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v
ustreznem deležu.
(2) Če vrtec v okviru sistemiziranih
delovnih mest nima izvajalca dodatne strokovne pomoči ustrezne izobrazbe ali
smeri, lahko za izvajanje ur dodatne strokovne pomoči sklene dogovor z drugim
vrtcem, osnovno šolo, osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavodom za
vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
13.b člen
(vzgojitelj predšolskih otrok s posebnimi
potrebami v prilagojenem
programu za predšolske otroke)
Vrtec za vsak oddelek prilagojenega
programa za predšolske otroke s posebnimi potrebami sistemizira delovno mesto za vzgojitelja predšolskih otrok v
prilagojenem programu.
13.c člen
(vzgojitelj za komunikacijo v slovenskem
znakovnem jeziku in vzgojitelj za delo z gluhoslepimi)
Vzgojitelja za komunikacijo v slovenskem
znakovnem jeziku in vzgojitelja za delo z gluhoslepimi za dodatno strokovno
pomoč otrokom v vrtcu zagotavljajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in
mladostnikov s posebnimi potrebami ali ga vrtec zagotovi preko pogodbe o
zagotavljanju storitev, za katere povračilo uveljavlja pri ministrstvu,
pristojnemu za predšolsko vzgojo.
III. NORMATIVI ZA ADMINISTRATIVNO-RAČUNOVODSKE IN TEHNIČNE
DELAVCE V VRTCIH TER SPREMLJEVALCA GIBALNO OVIRANIH OTROK
1. Administrativno-računovodski delavci
14. člen
(računovodja,
tajnik VIZ VI ali poslovni sekretar)
(1) V samostojnem vrtcu s 15 ali več
oddelki se sistemizira eno delovno mesto računovodje, ki je uvrščeno najmanj v
VI. tarifni razred in eno delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega
sekretarja, ki je uvrščen najmanj v VII/1. tarifni razred.
(2) V šoli, ki ima vrtec, se delovno
mesto računovodje in tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja sistemizira tako,
da se upoštevajo oddelki šole in vrtca.
15. člen
(knjigovodja in administrator)
(1) V samostojnem vrtcu, ki ima več
kot 15 oddelkov, se za vsakih dodatnih 16 oddelkov sistemizira dodatno delovno
mesto knjigovodje ali administratorja, ki je uvrščeno najmanj v V. tarifni
razred.
(2) V šoli, ki ima vrtec in ima
skladno z normativi za osnovnošolsko dejavnost že sistemizirano eno delovno
mesto računovodje in eno delovno mesto poslovnega sekretarja, se za prvih 15
oddelkov vrtca sistemizira eno delovno mesto knjigovodje in eno delovno mesto
administratorja. Če je število oddelkov manjše, se sistemizirata obe delovni
mesti v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 posameznega delovnega mesta.
Za vsakih dodatnih 16 oddelkov vrtec sistemizira še dodatno delovno mesto
knjigovodje ali administratorja. Delovno mesto knjigovodje oziroma
administratorja je uvrščeno najmanj v V. tarifni razred.
15.a člen
(vzdrževalec učne
tehnologije oziroma vzdrževalec računalniške opreme)
V vrtcu s 30 oddelki
se sistemizira eno delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne
tehnologije oziroma delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme v skladu z
naslednjimi merili:
število oddelkov
|
delež delovnega mesta
|
do 17
|
0,50
|
18 – 29
|
0,75
|
30 in več
|
1,00
|
V vrtcu pri
šoli se sistemizira delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne
tehnologije oziroma delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme v skladu z
naslednjimi merili:
število oddelkov
|
delež delovnega mesta
|
1 do 3
|
0,10
|
4 do 6
|
0,20
|
7 do 9
|
0,30
|
10 in več
|
0,50
|
Tehnični delavec – vzdrževalec učne
tehnologije V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo, vzdrževalec računalniške
opreme VII/1 pa visoko strokovno izobrazbo.
Delovno mesto iz prejšnjega odstavka se
lahko sistemizira, če vrtec nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za
opravljanje del vzdrževanja računalniške opreme.
2. Drugi tehnični delavci
16. člen
(delavci v kuhinji)
(1) Delavci v kuhinji so kuharji, dietni
kuharji in pomočniki kuharjev.
(2) Število delovnih mest za delavce v
kuhinji se sistemizira na podlagi porabe časa za posamezno delovno operacijo, ob upoštevanju starostne skupine in
energijskih potreb otrok, ki ga
določa tabela, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Poraba časa je določena za delo v lastni,
centralni in razdelilni kuhinji.
(3) Za pripravo dietnih obrokov za otroke,
ki imajo ustrezno zdravniško mnenje, se doda za vsak obrok tri četrtine časa, določenega v tabeli.
(4) Če ima vrtec organizirano centralno ali
lastno kuhinjo, mora imeti
sistemiziranih najmanj polovico delovnih mest kuharjev oziroma dietnih
kuharjev.
(5) Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno
izobrazbo.
(6) Kuhar V mora imeti srednjo strokovno
izobrazbo.
(7) Dietni kuhar IV mora imeti srednjo
poklicno izobrazbo in
opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.
(8) Dietni kuhar V mora imeti:
-
srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja
priprave dietnih jedi,
-
srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih
izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali
-
pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna
kuharica.
17. člen
(delavci v pralnici)
V vrtcu se sistemizira eno delovno mesto perice
ali perice-šivilje za povprečno 60 kg suhega perila na dan.
18. člen
(čistilci)
V vrtcu se sistemizira delovno mesto
čistilca na 600 m² čistilne talne površine. Čistilne površine so notranje talne
površine, zmanjšane za površino kuhinje in prostore hišnika. Če delavec skrbi
za dve do tri stavbe, se normativ zniža za 100 m², za štiri ali več stavb pa za
200 m².
19. člen
(hišnik-vzdrževalec, kurjač, šofer)
(1) Drugi tehnični delavci so
praviloma hišnik-vzdrževalec, kurjač in šofer.
(2) V vrtcu z 18 oddelki se za delavce
iz prejšnjega odstavka sistemizira eno delovno mesto. Če delavec skrbi za tri
do pet stavb, se normativ zniža za dva oddelka, če skrbi za več kot pet stavb,
pa se zniža za štiri oddelke.
20. člen
(delovno mesto v deležu)
Vrtec, ki glede na število oddelkov ne
dosega normativov za administrativno-računovodske in tehnične delavce,
sistemizira delovno mesto v ustreznem deležu. Vrtec, ki glede na število
oddelkov presega normativ za eno delovno mesto, v ustreznem deležu sistemizira
dodatno delovno mesto.
21. člen
(pravica do položajnega dodatka)
(1) Če se na podlagi normativov za administrativna,
računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna
delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko
ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo
tarifno skupino oziroma ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta,
v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja
ostalih delavcev ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami
predpisov, ki urejajo položajni dodatek. V takšnem primeru se mora v aktu o
organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.
(2) Za enakovrstno delovno mesto se za
potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična
delovna mesta v isti plačni podskupini oziroma skupini, naloge na teh delovnih
mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, kurjač
ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
(3) Če se na podlagi normativov
sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše
število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, vrtec pa v
aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna
mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za
njih zagotovljena finančna sredstva, mora vrtec iz istega vira zagotoviti tudi
sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi
določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.
22. člen
(organiziranost
administrativno-računovodske in tehnične službe)
(1) Za opravljanje nalog strokovnih
delavcev, računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev lahko več vrtcev
oziroma drugih zavodov, ki opravljajo dejavnost predšolske vzgoje v skladu z
zakonom, ki ureja zavode, ustanovijo skupne službe, ki delujejo pri enem izmed
zavodov. Skupne službe lahko za te zavode ustanovi tudi njihova občina ustanoviteljica,
v okviru občinske uprave.
(2) Vrtec lahko izjemoma sklene
pogodbo o opravljanju storitev z zunanjimi izvajalci, če so bile predhodno
izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta iz
prejšnjega odstavka in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje
vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
(3) Določba tega člena se ne uporablja
za opravljanje nalog vzgojitelja in vzgojitelja
predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja.
3. Spremljevalec otroku s posebnimi
potrebami
23. člen
(spremljevalec)
(1) Za nudenje fizične pomoči otrokom se v
vrtcu na podlagi individualnega načrta pomoči družini ali zapisnika multidisciplinarnega
tima sistemizira delovno mesto spremljevalec za fizično pomoč, če se ne more
zagotoviti izvajanje fizične pomoči z že sistemiziranimi delovnimi mesti. V
posameznem oddelku je lahko največ en spremljevalec.
(2) Obseg izvajanja fizične pomoči otroku v
času njegovega bivanja v vrtcu določi strokovna skupina za zgodnjo obravnavo.
(3) Spremljevalec mora imeti najmanj
srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo.
(4) Fizična pomoč otrokom, ki so vključeni
v oddelek prilagojenega programa, je že zagotovljena v okviru normativov, ki
veljajo za izvajanje tega programa.
23.a člen
(romski pomočnik
za vrtce, ki imajo vključene otroke iz romskih naselij)
V vrtcu, ki ga
obiskuje večje število otrok iz romskih naselij, se sistemizira delovno mesto
romski pomočnik, kot tehnično administrativni kader, v skladu z naslednjimi
merili:
število romskih otrok
|
delež delovnega mesta
|
10 do 20
|
0,50
|
več kot 20
|
1,00
|
Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka
v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge vrtca ministrstvo.
Romski pomočnik mora imeti srednjo ali
srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski
pomočnik.
IV. NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE ODDELKOV VRTCA TER SPREMSTVO
OTROK
1. Normativi za oblikovanje oddelkov
24. člen
(oblikovanje oddelkov)
(1) Vrsto in število oddelkov ter
število otrok v oddelku določi vrtec v soglasju z občino ustanoviteljico.
Oddelki se oblikujejo do 31. oktobra tekočega leta za celo šolsko leto,
izjemoma pa se lahko preoblikujejo tudi tekom šolskega leta, če se na ta način
lahko zagotovi vključitev otrok s čakalnega seznama. Pri oblikovanju oddelkov
se šteje, da sodijo v drugo starostno obdobje otroci, ki bodo do konca
koledarskega leta dopolnili najmanj tri leta starosti.
(2) Pri določanju števila otrok v
oddelku se upošteva tudi igralna površina na otroka, ki je določena v
pravilniku, s katerim se ureja prostor in oprema vrtca.
25. člen
(vrste oddelkov in normativi za
oblikovanje oddelkov)
(1) Vrtec lahko oblikuje homogene, heterogene
in kombinirane oddelke. V homogene oddelke so vključeni otroci prvega ali
otroci drugega starostnega obdobja v starostnem razponu enega leta, v heterogene
oddelke so vključeni otroci prvega ali drugega starostnega obdobja, v
kombinirane oddelke pa so vključeni otroci prvega in drugega starostnega
obdobja.
(2) V homogeni oddelek je lahko
vključeno:
-
v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj devet in največ 12 otrok,
-
v oddelek drugega starostnega obdobja, v katerem so 3–4 letni otroci,
najmanj 12 in največ 17 otrok,
-
v ostale oddelke drugega starostnega obdobja najmanj 17 in največ 22
otrok.
(3) V heterogeni oddelek je lahko
vključeno:
-
v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj sedem in največ deset
otrok,
-
v oddelek drugega starostnega obdobja najmanj 14 in največ 19 otrok.
(4) V kombinirani oddelek je vključeno
najmanj deset in največ 17 otrok.
(5) Občina lahko kot ustanoviteljica
vrtca s sklepom določi nižji normativ števila otrok v posameznih oddelkih, kot
je določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. Občina,
ustanoviteljica vrtca, določi tudi najmanjše število otrok, ko je vrtec dolžan
začeti oziroma končati poslovalni čas vrtca.
(6) Občina, ustanoviteljica vrtca,
lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči,
da se najvišje število otrok v oddelku, določeno v drugem, tretjem in četrtem
odstavku, poveča za največ dva otroka.
(7) Za zasebni vrtec, ki ima
koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena, na predlog vrtca,
občina koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep
ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.
(8) V enoti vrtca, v kateri deluje
samo en oddelek, se lahko pri oblikovanju heterogenih oddelkov upošteva normativ
za homogene oddelke, če bi bilo sicer odklonjenih do pet otrok.
26. člen
(sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja)
(1) Sočasna prisotnost vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja v dnevnem programu je:
-
v oddelku prvega starostnega obdobja, v oddelku, kjer se izvaja
prilagojeni program in edinem oddelku na samostojni lokaciji vsaj šest ur
dnevno,
-
v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno,
-
v kombiniranem oddelku, kjer so trije otroci prvega starostnega obdobja,
vsaj štiri ure dnevno, če pa so v oddelku štirje otroci prvega starostnega
obdobja ali več pa vsaj pet ur dnevno.
(2) V poldnevnem programu je sočasna prisotnost
vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok –
pomočnika vzgojitelja za polovico manjša, kot je
določeno v prvem odstavku tega člena.
(3) V času počitka in v krajših
programih ni sočasne prisotnosti.
(4) Kadar sta v oddelek, v katerem se
izvaja prilagojeni program, vključena dva otroka, je sočasna prisotnost
vzgojitelja in vzgojitelja predšolskih otrok –
pomočnika vzgojitelja vsaj tri ure dnevno, če je v oddelek vključen en otrok, sočasne
prisotnosti ni.
27. člen
(posebnosti)
(1) V kombiniranem oddelku je lahko
največ sedem otrok prvega starostnega obdobja. Za vsake tri otroke drugega
starostnega obdobja manj, se lahko poveča število otrok prvega starostnega
obdobja za enega otroka. Normativ za kombinirani oddelek se uporablja, če so v
oddelku vsaj trije otroci prvega starostnega obdobja.
(2) V heterogenem oddelku drugega
starostnega obdobja je lahko največ deset otrok, ki do konca koledarskega leta
dopolnijo tri leta.
(3) Če sta v oddelku prvega
starostnega obdobja do dva otroka, ki presegata starostni razpon enega leta,
oziroma štirje otroci ali manj v oddelku drugega starostnega obdobja, se pri
oblikovanju oddelkov uporablja normativ za homogene oddelke.
(4) Kadar je zaradi nenadnih izrednih
okoliščin v družini nujna takojšna vključitev otroka v vrtec, lahko ravnatelj,
na podlagi vloge in ustreznih dokazil odloči, da se do konca tekočega šolskega
leta otroka vključi v vrtec, ne glede na omejitve iz 25. člena tega pravilnika.
Vrtec, ki ima 10 ali manj oddelkov lahko v nujnih primerih sprejme enega otroka,
vrtec, ki ima 11 in več oddelkov pa največ 3 otroke.
28. člen
(vzgojno-varstvena družina)
V vzgojno-varstveni družini je lahko v
skupini:
-
prvega starostnega obdobja najmanj štiri in največ šest otrok,
-
drugega starostnega obdobja najmanj pet in največ osem otrok,
-
v starostno kombinirani najmanj pet in največ sedem otrok.
29. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
(1) V posamezni oddelek sta lahko
vključena največ dva otroka s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o
usmeritvi. Če sta v oddelek že vključena dva otroka s posebnimi potrebami, med
šolskim letom pa je usmerjen v program za predšolske otroke s prilagojenim
izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo iz istega oddelka še en otrok s
posebnimi potrebami, so lahko v oddelku do konca šolskega leta trije otroci s
posebnimi potrebami.
(2) Če so v oddelek vrtca vključeni
otroci s posebnimi potrebami, se lahko najvišje število otrok v oddelku,
določeno v 25. členu tega pravilnika, zmanjša za največ šest otrok.
(3) Če je z odločbo o usmeritvi
določeno, da se najvišji normativ števila otrok v oddelku zniža, odloči o
številu znižanja strokovna skupina vrtca. Strokovno skupino vrtca imenuje
ravnatelj vrtca v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami.
30. člen
(oddelek prilagojenega programa)
(1) V oddelek, v katerem se izvaja
prilagojeni program za predšolske otroke, je lahko vključenih največ šest otrok
s posebnimi potrebami.
(2) Če vrtec oblikuje oddelek prilagojenega
programa, v katerega so vključeni samo otroci z avtističnimi motnjami, so v
oddelek lahko vključeni največ štirje otroci, razen v primeru, ko vrtec v
oddelek vključi še tretjega strokovnega delavca, je v oddelek lahko vključenih
največ šest otrok.
31. člen
(romski oddelek)
(1) V oddelku otrok Romov se pri
izvajanju programa za vsaj tri ure dnevno zagotovi razmerje:
-
štirje otroci na strokovnega delavca v oddelku prvega starostnega
obdobja,
-
sedem otrok na zaposlenega v oddelku drugega starostnega obdobja,
-
pet otrok na zaposlenega v kombiniranem oddelku.
(2) Razmerje iz prvega odstavka se
zagotavlja na naslednji način:
-
v oddelek prvega starostnega obdobja se vključi v izvajanje vzgojnega
dela vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku
najmanj šest otrok in naslednji vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik
vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 12 otrok,
-
v oddelek drugega starostnega obdobja se vključi v vzgojno delo vzgojitelj
predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj 11 otrok
in naslednji vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v
oddelku najmanj 21 otrok,
-
v kombinirani oddelek se vključi v izvajanje vzgojnega dela vzgojitelj
predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku najmanj osem otrok in
naslednji vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ko je v oddelku
najmanj 15 otrok.
32. člen
(bolnišnični oddelek)
(1) V bolnišničnih oddelkih opravlja
delo samo vzgojitelj. Za oblikovanje oddelka se upošteva normativ za
oblikovanje kombiniranih oddelkov iz 25. člena tega pravilnika. Osnova za
ugotavljanje števila otrok je povprečno število hospitaliziranih otrok v enem
dnevu, ugotovljeno za preteklo leto.
(2) Če so v bolnišnični oddelek vrtca
vključeni ležeči otroci, opravlja vzgojno delo en vzgojitelj za deset otrok.
33. člen
(polovični oddelek)
(1) Če je število otrok v oddelku
enako ali manjše od polovice največjega števila otrok, določenega v drugem,
tretjem in četrtem odstavku 25. člena tega pravilnika, izvaja vzgojno delo v
oddelku samo vzgojitelj. Če traja vzgojno delo v oddelku dalj časa, kot je
obveznost dela vzgojitelja z otroki, ga nadaljuje vzgojitelj predšolskih otrok
– pomočnik vzgojitelja.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja
v primeru edinega oddelka otrok na samostojni lokaciji.
(3) Občina, ustanoviteljica vrtca,
lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči,
da se najvišje število otrok v oddelku poveča za največ enega otroka.
(4) Za zasebni vrtec, ki ima
koncesijo, sprejme sklep iz prejšnjega odstavka tega člena na predlog vrtca
občina koncedentka, za zasebni vrtec, ki nima koncesije, pa sprejme sklep
ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca.
34. člen
(območja s posebnimi razvojnimi problemi
in romski oddelki)
Izjemoma se lahko na območjih s posebnimi
razvojnimi problemi ter za vzgojo otrok Romov oblikuje oddelek vrtca, v
katerega je vključeno najmanj pet otrok.
2. Dejavnosti izven vrtca in spremstvo
otrok
35. člen
(spremstvo otrok)
(1) Če je v vrtcu organizirana dejavnost
izven zgradbe in igrišča vrtca, spremljata vsak oddelek vrtca dve osebi, poleg
vzgojitelja oziroma drugega strokovnega delavca, vsaj še ena polnoletna oseba.
To velja tudi za polovični oddelek.
(2) Če je dejavnost vezana na prevoz,
morata oddelek otrok poleg vzgojitelja oziroma drugega strokovnega delavca,
spremljati še najmanj dve polnoletni osebi. Če je število otrok enako ali
manjše od polovice najvišjega z normativom določenega števila za posamezni
oddelek, mora biti poleg vzgojitelja oziroma drugega strokovnega delavca
prisotna vsaj še ena polnoletna oseba.
(3) V vzgojno-varstveni družini spremlja
skupino otrok poleg vzgojitelja oziroma vzgojitelja predšolskih otrok-pomočnika
vzgojitelja še ena polnoletna oseba.
(4) Če gre le za spremstvo do bližnjega
ograjenega igrišča ali do zbirnega mesta, lahko otroke namesto vzgojitelja
predšolskih otrok spremlja vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja.
36. člen
(plavalni, smučarski in drugi tečaji ter
dejavnosti, vezane na prenočitev)
(1) Pri učenju plavanja, smučanja,
drsanja in drugih podobnih dejavnostih izven vrtca ter dejavnostih, vezanih na
prenočitev otrok, je lahko v skupini največ osem otrok. Eden od spremljevalcev
mora biti vzgojitelj vrtca, iz katerega so otroci.
(2) Pri učenju plavanja otrok s
posebnimi potrebami je na eno odraslo osebo v skupini od dva do osem otrok. O
številu otrok v skupini odloča strokovna skupina vrtca, imenovana v skladu z
zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
V. IZJEME
37. člen
(vrtec pri šoli – pomočnik ravnatelja)
Pomočnik ravnatelja šole, ki ima vrtec,
lahko izjemoma opravlja tudi naloge pomočnika ravnatelja za vrtec, če za to
izpolnjuje pogoje. Šola mora o tem pridobiti soglasje ministrstva.
38. člen
(izjeme – občine)
Ugodnejši normativ za pomočnika ravnatelja
in računovodsko-administrativne delavce, kot ga določa ta pravilnik ter druge
ugodnejše izjeme zaradi posebnih delovnih razmer odobri, na podlagi vloge
vrtca, občina, ustanoviteljica vrtca. Nižji oziroma ugodnejši normativi se
upoštevajo pri določanju cene programa.
VI. NADZOR
39. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega
pravilnika opravlja inšpekcija, pristojna za šolstvo.
PRILOGA:
Preglednice za izračun števila delavcev v kuhinji
Pravilnik o normativih za opravljanje
dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
40. člen
(računovodja
oziroma poslovni sekretar)
Ne glede na drugi odstavek 15. člena tega
pravilnika računovodja oziroma poslovni sekretar, ki je ob uveljavitvi tega
pravilnika zaposlen v šoli, ki ima vrtec in opravlja delo za vrtec, po
uveljavitvi tega pravilnika nadaljuje delo na delovnem mestu računovodje
oziroma poslovnega sekretarja.
41. člen
(razveljavitev)
S pričetkom uporabe tega pravilnika preneha
veljati Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti
predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 79/09 –
popr., 102/09 in 105/10), razen 49. člena.
42. člen
(uveljavitev in
uporaba)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2014.«.
Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika
o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 47/17) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Delavci, ki so do uveljavitve tega
pravilnika opravljali delo na delovnem mestu poslovni sekretar VI, po
uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu tajnik
VIZ VI.
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih
za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 43/18) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2018.«.
Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o
normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 54/21) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(sistemizacija romskega pomočnika)
Do dopolnitve Kataloga funkcij, delovnih
mest in nazivov v javnem sektorju, se romski pomočnik sistemizira na delovno
mesto J035064 – Spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov V.
4. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2021.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list
RS, št. 82/23) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
12. člen
(sistemiziranje delovnega mesta za
vzgojitelja predšolskih otrok
za zgodnjo obravnavo)
(1) Delavci, ki so do uveljavitve tega
pravilnika opravljali delo
vzgojitelja predšolskih otrok za dodatno strokovno pomoč, po uveljavitvi tega pravilnika
nadaljujejo delo vzgojitelja predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo.
(2) Vrtec uskladi akt o sistemizaciji
delovnih mest z novim 13.a
členom pravilnika najkasneje do 1. septembra 2024.
13. člen
(uveljavitev normativa za svetovalne
delavce)
Spremenjeni 9. člen pravilnika se začne
uporabljati 1. septembra
2024.
14. člen
(uporaba normativa za na novo
organizirane oddelke)
Spremenjeni 30. člen pravilnika se
uporablja za oddelke, ki jih
vrtci na novo organizirajo od 1. septembra 2023 dalje,
za oddelke, organizirane do uveljavitve tega
pravilnika, pa se uporablja
30. člen Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18 in 54/21).
15. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2023.«.