Pravilnik o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente obsega:

-        Pravilnik o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 110/13 z dne 27. 12. 2013),

-        Pravilnik o spremembi Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 94/14 z dne 24. 12. 2014),

-        Pravilnik o spremembi Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 21/16 z dne 18. 3. 2016),

-        Pravilnik o spremembi Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 68/19 z dne 15. 11. 2019).

PRAVILNIK

o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1. člen

Ta pravilnik določa podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati pri izračunu pokojninske rente iz drugega odstavka 340. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 63/13 – ZIUPTDSV in 99/13 – ZSVarPre-C; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).

2. člen

(1) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent mora določati, da gre za zavarovanje, po katerem zavarovanci dobijo pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.

(2) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent lahko določa, da so v izračunu pokojninskih rent zneski pokojninskih rent v posameznih obdobjih izplačevanja različni. Višino rent v posameznih obdobjih izplačevanja določa načrt izplačevanja pokojninskih rent, ki mora biti v skladu z določbami pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninskih rent.

(3) Zavarovanje iz prvega odstavka je zavarovanje, pri katerem je zavarovanec udeležen na dobičku kritnega sklada, ki ga za izplačevanje pokojninskih rent oblikuje izvajalec pokojninskega načrta.

3. člen

Izračun pokojninske rente ne sme biti različen glede na katerokoli osebno okoliščino zavarovanca razen njegove starosti.

4. člen

(1) Pokojninska renta se izplačuje mesečno.

(2) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent določa, da se pokojninske rente izplačujejo v obliki četrtletne, polletne ali letne rente, če je znesek rente oziroma posamično izplačilo manjše od 30,00 eura.

5. člen

(1) V izračunu pokojninske rente se upošteva, da se rente za tekoče obdobje izplačajo, če je bil zavarovanec na začetku obdobja živ, razen pri zajamčenem obdobju izplačevanja pokojninskih rent. V primeru zajamčenega obdobja izplačevanja pokojninskih rent se rente izplačujejo do konca zajamčenega obdobja, določenega s pogodbo o izplačevanju dodatnih pokojnin v skladu s 7. členom tega pravilnika.

(2) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent mora določati, da se renta za tekoče obdobje izplača najkasneje deseti delovni dan po začetku obdobja, na katerega se renta nanaša.

(3) Načrt izplačevanja pokojninskih rent iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika mora v izračunu višine dodatne pokojninske rente iz prvega odstavka 219. člena ZPIZ-2 upoštevati, da visoka mesečna renta ne presega dvakratnika nizke mesečne rente.

(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja za sredstva iz naslova individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, za odkupno vrednost, za katero ima zavarovanec v skladu s 417. členom ZPIZ-2 pravico do enkratnega izplačila in za sredstva, pridobljena po 1. 1. 2013, ki so manjša od 20.000 evrov. V primeru, da je skupna vrednost sredstev iz tega odstavka večja od zneska, določenega v drugi alineji prvega odstavka 221. člena ZPIZ-2, je treba v načrtu za izplačevanje pokojninskih rent iz prvega odstavka 219. člena ZPIZ-2 upoštevati, da je znesek najnižje pokojninske rente, ki se izplačuje iz skupne vrednosti sredstev iz tega odstavka, četrtletno, vsaj 30 eurov.

6. člen

(1) Izračun pokojninske rente mora upoštevati vse stroške, tudi tiste, ki jih bo imel izvajalec v povezavi z izplačevanjem ali nakazovanjem rent na transakcijski račun zavarovancev. V tem izračunu se lahko upošteva, da stroški niso nespremenljivi oziroma da se povečujejo zaradi inflacije stroškov.

(2) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent lahko določa različno višino stroškov glede na višino rente in pričakovano dolžino obdobja, v katerem se bo renta izplačevala.

(3) V pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent mora izvajalec tega načrta razkriti stroške, upoštevane v izračunu pokojninske rente.

(4) Najvišja višina stroškov, ki se lahko upoštevajo v izračunu pokojninske rente, je lahko 12 % od rente, ki bo nakazana oziroma izplačana zavarovancu.

(5) Zahtevi za odobritev pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninskih rent morajo biti priložene tehnične podlage, ki med drugim, za preverbo upoštevanja določbe iz prejšnjega odstavka tega člena, vsebujejo tudi preglednico cen rentnega zavarovanja za različne starosti pri različnih odkupnih vrednostih in preglednico najvišje dopustne cene rentnega zavarovanja za iste starosti in odkupne vrednosti, kot jih vsebuje preglednica cen rentnega zavarovanja. Vrednosti v preglednici najvišjih dopustnih cen rentnega zavarovanja se izračunajo tako, da se v izračunu upošteva najvišja višina stroškov, kot jih določa prejšnji odstavek tega člena, enake verjetnosti smrtnosti in enaka dinamika izplačevanja rent, kot v izračunu cene rentnega zavarovanja, ter obrestna mera 1 % na leto.

7. člen

(1) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent lahko zavarovancem ponudi možnost, da bo izvajalec tega načrta izplačeval pokojninske rente ne glede na to, ali bo zavarovanec živ ali mrtev.

(2) Pokojninski načrt za izplačevanje rent lahko določa, da se v primeru smrti zavarovanca v zajamčenem obdobju izplačevanja še neizplačane zajamčene pokojninske rente izplačajo v enkratnem znesku. V tem primeru mora pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent obsegati tudi določbe o načinu določitve vrednosti enkratnega izplačila oziroma preglednico, na podlagi katere je mogoče izračunati vrednost enkratnega izplačila.

8. člen

V izračunu pokojninske rente se upošteva obrestna mera ali časovna struktura obrestnih mer, ki ne sme biti večja od 4 % in ne manjša od 0,5 % na leto.

9. člen

(1) Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent mora določati, da so zavarovanci udeleženi pri dobičku iz poslovanja kritnega sklada, ki ga za izplačevanje pokojninskih rent oblikuje izvajalec tega načrta.

(2) Izvajalec pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninskih rent mora najmanj 90 % pozitivnega tehničnega rezultata preteklega obračunskega obdobja nameniti pripisu dobička. Najmanj 50 % od 90 % tehničnega rezultata preteklega obračunskega obdobja se vsako leto najkasneje do konca aprila tekočega leta pripiše zavarovancu v obliki povečanja pokojninske rente. Osnova za izračun tega povečanja so lahko tehnične podlage, ki se takrat uporabljajo za izračun pokojninske rente, povečanje pa se izvede tako, da se v preostalem obdobju izplačevanja ohrani načrt izplačevanja preostalih rent od dneva pripisa. Vsota nerazporejenih zneskov tehničnih rezultatov je namenjena kritju izgub iz naslova negativnega tehničnega rezultata in po pripisu dobička v obliki povečanja pokojninskih rent ne sme biti večja od vsote zneskov posameznega zavarovanca, ki se določijo tako: znesek za posameznega zavarovanca je 20 % njegove matematične rezervacije ali 12 njegovih mesečnih rent, ki se izplačujejo, in sicer večji od obeh.

(3) Tehnični rezultat obračunskega obdobja se izračuna kot razlika med prihodki in odhodki kritnega sklada za pokojninske rente. Prihodki tega sklada v obračunskem obdobju obsegajo obračunane kosmate zavarovalne premije za doživljenjsko pokojninsko rento in prihodke naložb kritnega sklada za pokojninske rente. Odhodki kritnega sklada za pokojninske rente v obračunskem obdobju so obračunane rente, vključno z v rento vračunanimi stroški, stroški iz 10. člena tega pravilnika, sprememba matematičnih rezervacij, odhodki naložb in donos naložb, ki ne pripada pokojninskim zavarovancem.

(4) Pri izračunu matematičnih rezervacij za posameznega zavarovanca za potrebe izračuna tehničnega rezultata in najvišje dovoljene vsote nerazporejenih zneskov po pripisu dobička v obliki povečanja pokojninske rente po stanju na začetku in na koncu obračunskega obdobja se upoštevajo enake predpostavke, kot so se za izračun rente uporabljale v izračunu pokojninske rente, ali predpostavke, ki so se za vsako posamezno povečanje pokojninske rente uporabljale za izračun posameznega povečanja pokojninskih rent.

(5) Donos naložb, ki ne pripada pokojninskim zavarovancem, izvira iz donosa, ustvarjenega iz presežka sredstev nad obveznostmi kritnega sklada za pokojninske rente, izračunanih po enakih predpostavkah, kot so se uporabljale za izračun rente ali posameznega povečanja rente. Pri tem se med obveznosti kritnega sklada za pokojninske rente šteje tudi vsota nerazporejenih zneskov.

(6) Izvajalec pokojninskega načrta za izplačevanje rent mora enkrat letno vrednost pokojninskih rent zaradi pripisa dobička preteklega obračunskega obdobja povečati, in sicer najpozneje v aprilu tekočega leta za januar, ko se upošteva tudi poračun za neizplačani del rent.

10. člen

(1) Kritni sklad za izplačevanje pokojninskih rent lahko poleg stroškov, ki so upoštevani v izračunu pokojninske rente, bremenijo le stroški poslovanja tega sklada, ki so določeni v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninskih rent.

(2) Pri opredelitvi stroškov poslovanja kritnega sklada iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje v delu, ki se nanaša na vzajemne sklade. Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent v okviru stroškov poslovanja kritnega sklada za izplačevanje pokojninskih rent ne sme vključevati provizije za upravljanje oziroma upravljavske provizije.

11. člen

Izvajalec pokojninskega načrta, potrjenega na podlagi določil Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 27/10 – odl. US, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2), ki določa pravice in obveznosti v zvezi z izplačevanjem pokojninskih rent, mora zagotoviti vodenje sredstev, ki so bila vplačana do uskladitve pokojninskega načrta na podlagi prvega odstavka 416. člena ZPIZ-2, v skladu s pravili pokojninskega načrta, ki so veljala do omenjene uskladitve, ter ohranitev vseh pravic in obveznosti v zvezi z izplačevanjem pokojninskih rent, kot so bile določene s pokojninskim načrtom pred uskladitvijo z ZPIZ-2.

Pravilnik o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 110/13) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»12. člen

(1) Ta pravilnik velja za izplačevanje pokojninskih rent, ki so bile dogovorjene na podlagi pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninskih rent, odobrenih na podlagi določil ZPIZ-2 in se ne nanaša na vse do takrat sklenjene pokojninske rente.

(2) Izvajalci pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninskih rent morajo pokojninske načrte za izplačevanje pokojninskih rent uskladiti s tem pravilnikom v enem letu od njegove uveljavitve.

13. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2014.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 94/14) spreminja 12. člen pravilnika tako, da se glasi:

»12. člen

(1) Ta pravilnik velja za izplačevanje pokojninskih rent, ki so bile dogovorjene na podlagi pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninskih rent, odobrenih na podlagi določil ZPIZ-2 in se ne nanaša na vse do takrat sklenjene pokojninske rente.

(2) Izvajalci pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninskih rent morajo pokojninske načrte za izplačevanje pokojninskih rent uskladiti s tem pravilnikom do 1. januarja 2016.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 21/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»2. člen 

Do uskladitve pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninskih rent z določilom 5. člena tega pravilnika, se le ta uporablja neposredno.

3. člen 

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 68/19) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.