Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij obsega:

-        Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 111/13 z dne 27. 12. 2013),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/17 z dne 25. 8. 2017).

PRAVILNIK

o dodeljevanju državnih štipendij

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik podrobneje opredeljuje vlogo in dokazila za dodelitev in nadaljnje prejemanje državne štipendije, izračun povprečne ocene, dodatke k državni štipendiji, spremembo in zaključek izobraževanja, mirovanje, izplačilo in druga vprašanja, povezana z dodeljevanjem državnih štipendij na podlagi Zakona o štipendiranju (v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(vloga za dodelitev in nadaljnje prejemanje državne štipendije)

(1) Vlagatelj priloži vlogi za dodelitev ali nadaljnje prejemanje državne štipendije dokazilo o šolskem ali študijskem uspehu in dokazila, s katerimi uveljavlja dodatek za bivanje oziroma dodatek za štipendista s posebnimi potrebami.

(2) Vlagatelj, ki uveljavlja državno štipendijo za izobraževanje v tujini, vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, dokazilo o šolskem ali študijskem uspehu, dokazilo o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega programa ter po potrebi dokazila, s katerimi uveljavlja dodatke k štipendiji.

3. člen

(dokazilo o šolskem ali študijskem uspehu)

(1) Za dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega so razvidne končne ocene vseh predmetov preteklega šolskega leta glede na šolsko leto, za katerega se uveljavlja državna štipendija.

(2) Dijaku, ki je pogojno vpisan v višji letnik, pripada državna štipendija od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, če izpolni manjkajoče obveznosti v roku, ki ga je določila šola.

(3) Za dokazilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje potrdilo izobraževalne ustanove, iz katerega so razvidne vse številčno izražene končne ocene in ECTS točke predmetov, ki jih je vlagatelj opravil v preteklem študijskem letu, glede na študijsko leto, za katerega se uveljavlja državna štipendija. Iz potrdila mora biti razvidno, ali je štipendist izpolnil pogoje za vpis v višji letnik.

4. člen

(izračun povprečne ocene)

(1) Povprečna ocena v srednješolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen vseh predmetov predhodnega letnika glede na letnik, za katerega se uveljavlja pravica do štipendije.

(2) Povprečna ocena v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene iz diplomskega dela, ki jih je študent prejel v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za katerega se uveljavlja državna štipendija. Če ima študent v preteklem študijskem letu manj kot tri številčno izražene ocene, se povprečna ocena ne izračuna. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečna ocena šteje povprečna ocena iz obeh programov.

(3) Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.

(4) Štipendist, ki je pridobil državno štipendijo za izobraževanje v tujini, v primeru, ko njegovih ocen ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot jih urejajo predpisi s področja šolstva, zagotovi uradno potrdilo pristojne ustanove o načinu ocenjevanja, na katerem ta navede vse možne ocene, vse pozitivne ocene in razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Center za socialno delo posamezno oceno pretvori v slovenski ocenjevalni sistem in izračuna povprečno oceno v skladu s tem členom.

(5) V primeru izobraževanja, pri katerem obveznosti niso opredeljene z ECTS ali se skupno število ECTS razlikuje od 60, vlagatelj predloži potrdilo izobraževalne ustanove, iz katerega je razviden delež opravljenih obveznosti preteklega študijskega leta glede na letnik, za katerega uveljavlja pravico do državne štipendije.

5. člen

(upoštevanje starosti)

(1) Pri vlagatelju, ki spremeni izobraževalni program za pridobitev iste ravni izobrazbe in ne prekine izobraževanja, se pri ugotavljanju starostnega pogoja upošteva starost ob prvem vpisu v prvi letnik predhodnega izobraževalnega programa.

(2) Starost vlagatelja se ugotavlja na prvi dan šolskega ali študijskega leta prvega vpisa v izobraževalni program.

6. člen

(dodatek za bivanje)

(1) Vlagatelj, ki uveljavlja dodatek za bivanje, vlogi priloži enega od naslednjih dokazil:

-        fotokopijo najemne pogodbe, sklenjeno za šolsko ali študijsko leto, za katerega uveljavlja dodatek,

-        potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju, če biva v javnem dijaškem domu,

-        fotokopijo najemne pogodbe oziroma potrdilo študentskega oziroma dijaškega doma, če se izobražuje v tujini.

(2) Štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko ali študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek. Podatek o prijavi začasnega prebivališča center za socialno delo pridobi iz uradnih evidenc. Za štipendista, ki se izobražuje v tujini, se prijava začasnega prebivališča ne preverja.

(3) Oddaljenost kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja se določi z razdaljo, ugotovljeno s spletnim daljinomerom »www.zemljevid.najdi.si« od naslova nepremičnine, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče, do naslova nepremičnine, v kateri se izobražuje. Če je dejanski kraj izobraževanja drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, štipendist zagotovi podatek o dejanskem kraju izobraževanja.

(4) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja 25 km ali manj. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.

7. člen

(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)

(1) Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe pristojnega organa iz 20. člena zakona, ki jo vlagatelj priloži k vlogi za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje državne štipendije.

(2) Štipendistu, ki dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami uveljavlja med letom, se ob izpolnjevanju pogojev dodeli dodatek s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe pristojnega organa iz prejšnjega odstavka, vendar ne prej kot od začetka tekočega šolskega oziroma študijskega leta dalje.

8. člen

(sprememba izobraževalnega programa)

(1) Štipendist, ki želi spremeniti izobraževalni program, o tem predhodno oziroma v osmih dneh po spremembi obvesti center za socialno delo. Center za socialno delo izda pisno soglasje, v katerem štipendista opozori na spremembe z vidika štipendijskega razmerja (nadaljnje prejemanje, mirovanje, prenehanje štipendije). Izdano soglasje štipendista ne zavezuje k dejanski spremembi programa.

(2) Če se štipendist po izdanem soglasju centra za socialno delo v naslednjem šolskem ali študijskem letu vpiše v višji letnik drugega izobraževalnega programa, se mu državna štipendija izplačuje.

(3) Če se štipendist v naslednjem šolskem ali študijskem letu vpiše v isti letnik drugega izobraževalnega programa, mu štipendijsko razmerje v tekočem šolskem ali študijskem letu miruje. Štipendist najkasneje zadnji dan mirovanja centru za socialno delo predloži dokazilo o uspešnem zaključku letnika novega izobraževalnega programa.

9. člen

(zaključek izobraževanja)

(1) Štipendist v roku enega meseca po zaključku izobraževanja centru za socialno delo predloži spričevalo oziroma drugo dokazilo o zaključku izobraževanja in doseženem nazivu poklicne oziroma strokovne izobrazbe ali o doseženem strokovnem naslovu.

(2) Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil izobraževalni ali študijski program, če je dijak najkasneje do 30. 9. naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku izobraževanja maturiral ali opravil zaključni izpit in če je študent najkasneje v roku 12 mesecev po izteku študijskega programa diplomiral.

10. člen

(izplačilo štipendij)

(1) V srednješolskem izobraževanju se za potrebe izplačila državne štipendije šteje, da se izobraževalni program v zaključnem letniku konča v mesecu juniju.

(2) V primeru predčasnega zaključka izobraževalnega programa se štipendistu izplača državna štipendija v znesku dodeljene višine štipendije za tekoče šolsko ali študijsko leto za preostale mesece zadnjega letnika, od prvega dne naslednjega meseca po zaključku. Če štipendist ni bil vpisan v vse letnike, se štipendistu za vsak preostali letnik izplača dvanajst mesečnih osnovnih zneskov državne štipendije brez dodatkov oziroma deset mesečnih osnovnih zneskov za zaključni letnik srednješolskega izobraževanja.

(3) Štipendistu izplačilo v enkratnem znesku zaradi predčasnega zaključka ne pripada, če je izobraževalni program zaključil v času podaljšanega študentskega statusa, vendar pred njegovim iztekom.

11. člen

(mirovanje štipendijskega razmerja)

(1) V skupno dobo trajanja mirovanja štipendijskega razmerja se šteje vsak zaključeni mesec mirovanja, ne glede na razlog, zaradi katerega štipendijsko razmerje miruje, razen če mirovanje nastopi zaradi preseganja cenzusa. V dobo mirovanja se šteje tudi dodatno šolsko ali študijsko leto v primeru ponavljanja letnika iz razlogov po prvem odstavku 87. člena zakona.

(2) Šteje se, da je štipendijsko razmerje mirovalo tri šolska oziroma študijska leta, če je mirovalo v skupnem trajanju 36 mesecev.

12. člen

(prenehanje štipendijskega razmerja zaradi posredovanih neresničnih podatkov)

Če center za socialno delo ugotovi, da je štipendist pridobil štipendijo na podlagi posredovanih neresničnih podatkov, v skladu s šestim odstavkom 99. člena zakona odpravi odločbo o dodelitvi državne štipendije za tisto šolsko oziroma študijsko leto, za katero je bila pridobljena državna štipendija na podlagi neresničnih podatkov, in za šolsko oziroma študijsko leto, ki temu sledi.

13. člen

(pogojni dolg)

(1) V primeru prenehanja štipendijskega razmerja po 97. členu zakona med šolskim ali študijskim letom, štipendistu ni potrebno vrniti prejetih zneskov državne štipendije za tekoče šolsko ali študijsko leto, če zaključi obveznosti do zaključka tega šolskega ali študijskega leta. V tem primeru center za socialno dela izda odločbo s pogojnim dolgom.

(2) V primerih prenehanja štipendijskega razmerja pred iztekom rokov iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika center za socialno delo izda odločbo s pogojnim dolgom, v kateri navede, da štipendistu ni treba vrniti prejetih zneskov državne štipendije za zaključni letnik oziroma dodatno leto, če zaključi obveznosti izobraževalnega ali študijskega programa v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega pravilnika.

(3) Če štipendist ne zaključi uspešno obveznosti v roku, navedenem v odločbi s pogojnim dolgom, center za socialno delo na podlagi te odločbe začne postopek izterjave.

14. člen

(podaljšan študentski status)

Če je štipendist na posamezni stopnji izobraževanja prejemal državno štipendijo za podaljšan študentski status manj kot 12 mesecev, mu na višji stopnji za podaljšan študentski status pripada državna štipendija za preostale mesece do celotne dobe 12 mesecev.

15. člen

(odpoved pravici do državne štipendije)

Če se štipendist odpove pravici do državne štipendije, lahko tudi po razveljaviti odločbe o dodelitvi državne štipendije uveljavlja štipendijo za drug izobraževalni program na isti ravni izobraževanja.

16. člen

(izobraževanje odraslih)

(1) Štipendistu, ki je udeleženec izobraževanja odraslih, se dodeli državna štipendija za obdobje, kolikor traja javno veljavni izobraževalni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.

(2) Štipendistu, ki je udeleženec izobraževanja odraslih, se štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije lahko podaljša iz razlogov iz prvega odstavka 87. člena zakona za toliko časa, kolikor so trajali ti razlogi, vendar največ eno šolsko leto.

(3) Štipendistu, ki je prekinil srednješolsko izobraževanje in nadaljuje izobraževanje kot udeleženec izobraževanja odraslih, se ob izpolnjevanju pogojev dodeli državna štipendija za preostale letnike, za katere še ni prejemal štipendije.

Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 111/13) vsebuje naslednji končni določbi:

»17. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/09, 110/10 in 57/12 – ZPCP-2D).

18. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2014.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.