Na podlagi petega odstavka 101. člena,
osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena Zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in
57/12) izdaja minister za kmetijstvo in okolje
PRAVILNIK
o obratovalnem monitoringu stanja
površinskih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa za obratovalni
monitoring stanja površinskih voda parametre, obseg, metodologijo vzorčenja,
merjenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje vpliva na stanje površinskih
voda, vsebino poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov
o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda.
(2) Ta pravilnik določa mesta vzorčenja,
parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi
ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s 3. točko
priloge III Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju
odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič
spremenjene z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o
spremembah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje
kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne
10. 12. 2011, str. 49).
(3) Ta pravilnik podrobneje določa
tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba za pridobitev pooblastila
za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, in podrobnejše
razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta pravilnik se uporablja za
obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva
odvajanja odpadne vode na stanje površinskih voda na podlagi predpisa, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
(2) Ta pravilnik se uporablja tudi za
obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva
odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpadne vode iz proizvodnje titanovega
dioksida na stanje površinskih voda na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z
odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida, in zaradi ugotavljanja vpliva
odlaganja odpadkov na odlagališču na stanje površinskih voda na podlagi
predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(3) Določbe tega pravilnika, ki se
nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo tudi glede odvajanja
odpadnih in izcednih voda iz odlagališča ter glede odvajanja tekočih odpadkov
oziroma odpadne vode iz proizvodnje titanovega dioksida, ki se v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida,
lahko odvajajo v vode, razen kadar ta pravilnik določa drugače.
(4) Za umetna in močno preoblikovana
vodna telesa se navajanje razreda ekološkega stanja šteje za navajanje razreda
ekološkega potenciala, razen kadar ta pravilnik določa drugače.
3. člen
(izjeme)
Ta pravilnik se ne uporablja za obratovalni
monitoring stanja morja.
4. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
1.
analizna metoda je analizna metoda v skladu s predpisom, ki ureja
monitoring stanja površinskih voda;
2.
dolvodno mesto vzorčenja je mesto vzorčenja, namenjeno ugotavljanju
vpliva delovanja zavezanca na stanje površinskih voda;
3.
ekološki tip površinske vode je tip površinske vode za vrednotenje
ekološkega stanja, določen v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih
voda;
4.
emisija snovi v vode je izpust snovi v vode v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo;
5.
hidroekoregija je hidroekoregija iz predpisa, ki ureja določitev in
razvrstitev vodnih teles površinskih voda;
6.
izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje
odpadkov na odlagališčih;
7.
izlužek odpadkov je izlužek v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje
odpadkov na odlagališčih;
8.
iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
9.
meja določljivosti je meja določljivosti v skladu s predpisom, ki ureja
monitoring stanja površinskih voda;
10.
meja zaznavnosti je meja zaznavnosti v skladu s predpisom, ki ureja
monitoring stanja površinskih voda;
11.
merilna negotovost je merilna negotovost v skladu s predpisom, ki ureja
monitoring stanja površinskih voda;
12.
mesto vzorčenja brez vpliva je mesto vzorčenja, namenjeno ugotavljanju
stanja površinske vode, na katerega ne vpliva delovanje zavezanca;
13.
naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
14.
območje mešanja je območje mešanja v skladu s predpisom, ki ureja
podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda;
15.
območje odlagališča je območje odlagališča v skladu s predpisom, ki
ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;
16.
odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje
odpadkov na odlagališčih;
17.
onesnaževalo je onesnaževalo v skladu z zakonom, ki ureja vode;
18.
parametri kemijskega stanja so parametri kemijskega stanja v skladu s
predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;
19.
posebna onesnaževala so posebna onesnaževala v skladu s predpisom, ki
ureja stanje površinskih voda;
20.
razred ekološkega stanja oziroma razred ekološkega potenciala je razred
ekološkega stanja oziroma ekološkega potenciala v skladu s predpisom, ki ureja
stanje površinskih voda;
21.
splošni fizikalno-kemijski parametri so splošni fizikalno-kemijski
parametri v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;
22.
srednji pretok vodotoka je srednji pretok v skladu s predpisom, ki ureja
kriterije za določitev ter način spremljanja in poročanja ekološko
sprejemljivega pretoka;
23.
zavezanec je povzročitelj obremenitve, ki mora kot upravljavec naprave
iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo, naprave za proizvodnjo titanovega dioksida iz
predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida, ali
upravljavec odlagališča ali podzemnega skladišča iz predpisa, ki ureja
odlaganje odpadkov na odlagališčih, v skladu s predpisi iz te točke izvajati
obratovalni monitoring stanja površinskih voda.
II. OBSEG OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA POVRŠINSKIH VODA
5. člen
(izvedba obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda)
(1) Izvedba obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda obsega:
-
merjenje temperature vode, električne prevodnosti, pH, nasičenosti vode
s kisikom, koncentracije v vodi raztopljenega kisika na mestu vzorčenja,
-
merjenje drugih parametrov, ki se jih meri na mestu vzorčenja in so
vključeni v program obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda,
-
vzorčenje površinskih voda,
-
pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
-
prevzem vzorcev v laboratoriju,
-
pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo odvzetih vzorcev,
-
vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki
so predmet obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi
ugotavljanja vpliva odvajanja odpadne vode iz naprave, ugotavljanja vpliva
odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpadne vode iz proizvodnje titanovega
dioksida ali ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču na stanje
površinskih voda in
-
izdelavo poročila o opravljenih meritvah, analizah in vrednotenjih iz
prejšnje alineje.
(2) Izvedba obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na
odlagališču obsega poleg vsebin iz prejšnjega odstavka tudi meritve hidroloških
parametrov, in sicer podatkov o vodostaju ali pretoku vodotoka.
6. člen
(določitev mest vzorčenja)
(1) Mesta vzorčenja za izvajanje
obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva
odvajanja odpadne vode se določijo tako, da se zagotovijo podatki o vsebnostih
onesnaževal, ki se odvajajo z odpadno vodo, v vodotoku:
-
na mestu vzorčenja brez vpliva, to je gorvodno od iztoka oziroma na
območju, kjer ni vpliva odvajanja odpadne vode, ki je predmet obravnave, in
-
na dolvodnem mestu vzorčenja, to je dolvodno od iztoka odpadne vode na
mestu, kjer je odpadna voda popolnoma premešana s površinsko vodo vodotoka,
vendar pred mešanjem s površinsko vodo pritoka vodotoka, če se dolvodno od
iztoka odpadne vode nahaja en ali več pritokov.
(2) Če je v načrtu upravljanja voda iz
predpisa, ki ureja načrt upravljanja voda, za posamezen iztok prikazano območje
mešanja, se mesto vzorčenja iz druge alineje prejšnjega odstavka določi tik pod
dolvodno mejo tega območja mešanja.
(3) Mesta vzorčenja za izvajanje
obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva
odlaganja odpadkov na odlagališču se določijo tako, da se zagotovijo podatki o
vsebnostih onesnaževal v vodotoku na območju odlagališča za najmanj eno mesto
vzorčenja:
-
na mestu vzorčenja brez vpliva, to je gorvodno od odlagališča oziroma na
območju, kjer ni vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču,
-
na dolvodnem mestu vzorčenja, to je dolvodno od odlagališča, vendar pred
mešanjem s površinsko vodo pritoka, če se dolvodno od odlagališča nahaja en ali
več pritokov, in
-
na mestih vzorčenja, kjer se površinska voda napaja iz podzemne vode iz
vplivnega območja odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni
monitoring stanja podzemnih voda.
(4) Če je mesto vzorčenja iz tretje
alineje prejšnjega odstavka gorvodno od odlagališča oziroma na območju, kjer ni
vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču, se lahko to mesto vzorčenja uporablja
kot mesto vzorčenja brez vpliva.
(5) Če na vodotoku ni mogoče izbrati
mesta vzorčenja brez vpliva v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena
ali prvo alinejo prejšnjega odstavka, se določi mesto vzorčenja brez vpliva na
primerljivem vodotoku.
(6) Primerljiv vodotok iz prejšnjega
odstavka je vodotok, za katerega velja, da:
1.
je razvrščen v isto hidroekoregijo,
2.
ima prispevno površino, manjšo od 10 km2, če gre za odvajanje v vodotok
s prispevno površino, manjšo od 10 km2,
3.
je razvrščen v isti ekološki tip vodotoka, če gre za obratovalni
monitoring stanja vodotoka, ki je razvrščen v ekološki tip, in
4.
je iz načrta upravljanja voda iz predpisa, ki ureja načrt upravljanja
voda, razvidno, da:
-
obremenitev tega vodotoka glede na parametre, ki so predmet spremljanja
vpliva po tem pravilniku, ni ali so njihovi vplivi zanemarljivi, in
-
so obremenitve tega vodotoka, ki niso obremenitve iz prejšnje alineje,
primerljive.
(7) Mesta vzorčenja za izvajanje
obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda se določi v okoljevarstvenem
dovoljenju za obratovanje naprave ali odlagališča na podlagi predloga, ki ga
izdela oseba, ki ima pooblastilo iz 15. člena tega pravilnika (v nadaljnjem
besedilu: pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda). Lokacija mest vzorčenja se opredeli s koordinatami v državnem koordinatnem
sistemu za raven merila 1:5.000.
7. člen
(parametri obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda)
(1) Obratovalni monitoring stanja
površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadne vode iz naprave
vključuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija
snovi in toplote ter so za napravo, ki je predmet obravnave, vključeni v
obratovalni monitoring odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve
in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje, če je
zanje pri obratovanju naprave predpisano spremljanje vpliva odvajanja odpadne
vode na stanje površinskih voda.
(2) Obratovalni monitoring stanja
površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja tekočih odpadkov oziroma
odpadne vode iz proizvodnje titanovega dioksida v vode vključuje monitoring
parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote in so
za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida vključeni v obratovalni
monitoring tekočih odpadkov oziroma odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja
prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo
izvajanje.
(3) Obratovalni monitoring stanja
površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču
vključuje naslednje parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda:
-
parametre kemijskega stanja, splošne fizikalno-kemijske parametre in
posebna onesnaževala,
-
parametre, ki se lahko pojavljajo v izcedni ali odpadni vodi ali izlužku
odpadkov glede na vrsto odpadkov, ki se odlagajo na odlagališču, in
-
parametre, za katere rezultati monitoringa kemijskega stanja podzemnih
voda kažejo vpliv odlagališča na kakovost podzemne vode v skladu s predpisom,
ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemnih voda.
(4) Parametre obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda se določi v okoljevarstvenem dovoljenju za
obratovanje naprave ali odlagališča.
(5) Predlog parametrov obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda, ki ga vlogi za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja priloži upravljavec odlagališča, izdela pooblaščeni
izvajalec obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda na podlagi analize
tehnološkega postopka, ki povzroča onesnaženost:
-
izcedne ali odpadne vode, če gre za ugotavljanje vpliva odvajanja
izcedne ali odpadne vode z območja odlagališča, in
-
izcedne ali odpadne vode ali izlužka odpadkov, če gre za ugotavljanje
vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču.
(6) Meritve ali analize posameznega
parametra iz prve alineje tretjega odstavka tega člena niso potrebne, če:
1.
rezultati obratovalnega monitoringa najmanj šestih preteklih koledarskih
let kažejo, da:
-
je bila vsebnost tega parametra na dolvodnem mestu vzorčenja manjša od
meje določljivosti za ta parameter in
-
ni zaznati naraščanja vsebnosti tega parametra na dolvodnem mestu
vzorčenja,
2.
je iz rezultatov monitoringa stanja površinskih voda, ki ga zagotavlja
država, razvidno, da zadevno vodno telo ni čezmerno obremenjeno s tem
parametrom, in
3.
je iz načrta upravljanja voda iz predpisa, ki ureja načrt upravljanja
voda, razvidno, da ta parameter ni vzrok za oceno, da cilji za zadevno vodno
telo ne bodo ali verjetno ne bodo doseženi.
(7) V okoljevarstvenem dovoljenju za
obratovanje posamezne naprave ali odlagališča se kot parameter obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda lahko določi tudi katerikoli drug
parameter, če se ugotovi, da:
-
emisija snovi v vode zaradi odvajanja odpadne vode lahko povzroči znatno
povečanje vsebnosti tega parametra v površinski vodi v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, ali
-
gre za komunalno ali skupno čistilno napravo, na kateri se čisti
industrijska odpadna voda, ki vsebuje ta parameter.
(8) Obratovalni monitoring stanja
površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču
vključuje tudi meritve hidroloških parametrov iz drugega odstavka 5. člena tega
pravilnika, razen če se podatki o teh hidroloških parametrih na mestih
vzorčenja iz tega pravilnika spremljajo v okviru hidrološkega monitoringa, ki
ga zagotavlja država.
8. člen
(pogostost in čas vzorčenja, meritev in
analiz)
(1) Vzorčenje, meritve in analize v
površinski vodi se izvajajo v obdobju koledarskega leta z enakomernimi presledki,
ki ne smejo biti daljši od:
-
enega meseca za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda, ki se izražajo s parametri kemijskega stanja,
-
treh mesecev za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda, ki se izražajo s posebnimi onesnaževali,
-
treh mesecev za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda, ki se izražajo s splošnimi fizikalno-kemijskimi parametri ekološkega
stanja,
-
treh mesecev za parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda, za katere v predpisu, ki ureja stanje površinskih voda, niso določeni
okoljski standardi kakovosti ali mejne vrednosti za razvrščanje v razrede ekološkega
stanja in
-
treh mesecev za hidrološke parametre iz drugega odstavka 5. člena tega
pravilnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
vzorčenje, meritve in analize posameznega parametra iz prve alineje prejšnjega
odstavka lahko izvajajo z enakomernimi presledki, ki niso daljši od treh
mesecev, če rezultati obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda najmanj
enega preteklega koledarskega leta kažejo, da je bila vsebnost tega parametra
na dolvodnem mestu vzorčenja manjša od meje določljivosti za ta parameter.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena se vzorčenje, meritve in analize parametrov obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda, ki so nagnjeni h kopičenju v sedimentu oziroma živih
organizmih, izvaja:
-
enkrat letno v živih organizmih za onesnaževala, ki se izražajo s
parametri kemijskega stanja, za katere so s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda, določeni okoljski standardi kakovosti, izraženi kot vrednost
parametra kemijskega stanja v tkivu živih organizmov, in
-
enkrat na tri leta v sedimentu oziroma živih organizmih za onesnaževala,
za katere je s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, določeno, da se
zaradi zagotavljanja dolgoročne analize trendov koncentracij spremljajo v
sedimentu ali živih organizmih.
(4) Če gre za obratovalni monitoring
stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču,
ki ima pravnomočno odločbo o zaprtju odlagališča odpadkov, se vzorčenje in
meritve v površinski vodi izvajajo dvakrat letno, pri čemer mora biti časovni
presledek med dvema zaporednima meritvama najmanj šest mesecev.
(5) Pri odvajanju odpadne vode s
praznjenjem naprave ali izravnalnega bazena ali na drug šaržni način je treba
vzorčenje in meritve izvesti v času odvajanja odpadne vode.
(6) Vzorčenje in meritve iz tega člena
se izvajajo:
-
na mestu vzorčenja brez vpliva in na dolvodnem mestu vzorčenja v istem
dnevu in s čim krajšim časovnim presledkom in
-
v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od
srednjega pretoka.
(7) Če za vodotok na mestu iztoka ne
obstajajo podatki hidrološkega monitoringa o srednjem pretoku, ki ga zagotavlja
država, se čas vzorčenja in meritev iz tega člena načrtuje na podlagi podatkov
hidrološke postaje državne hidrološke mreže na hidrološko podobnem povodju ali
porečju, ki jo določi Agencija Republike Slovenje za okolje (v nadaljnjem
besedilu: agencija).
III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN
OBDELAVE VZORCEV
9. člen
(vzorčenje)
(1) Za vzorčenje površinske vode,
živih organizmov in sedimenta zaradi ugotavljanja vsebnosti parametrov iz 7.
člena tega pravilnika se uporabljajo referenčne metode, določene s standardi iz
priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Posode za vzorce, reagenti ali
metode za konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter
priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce je
treba hraniti v posodah iz materialov, kakor je določeno s standardom SIST EN
ISO 5667-3 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.
(3) Za vzorčenje in hrambo vzorcev se
lahko uporabljajo tudi druge metode v skladu z drugimi enakovrednimi mednarodno
priznanimi standardi ali druge metode, ki so validirane in dokumentirane v
skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali v skladu z drugim enakovrednim
mednarodno priznanim standardom, ali druge metode, za katere je izvajalec
obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda pridobil akreditacijo, če
dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z referenčnimi
metodami iz priloge tega pravilnika.
10. člen
(analizne metode)
(1) Za analize vzorcev glede na
vsebnost parametrov iz 7. člena tega pravilnika se uporabljajo analizne metode,
vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki so validirane
in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali v skladu z
drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:
-
merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj (k=2), ocenjeno na ravni
ustreznih okoljskih standardov kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda, in
-
meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov vrednosti ustreznega
okoljskega standarda kakovosti ali manj.
(2) Če za dani parameter iz 7. člena
tega pravilnika okoljskih standardov kakovosti ni na voljo ali če ni na voljo
analiznih metod, ki izpolnjujejo minimalna izvedbena merila iz prejšnjega
odstavka, se za analizo uporabi najboljša razpoložljiva tehnika, ki ne povzroča
nesorazmerno visokih stroškov.
IV. VREDNOTENJE VPLIVA NA STANJE POVRŠINSKIH VODA
11. člen
(vrednotenje parametrov obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda)
(1) Sprememba vsebnosti posameznega
parametra obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v vodotoku (v
nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) se izračuna za letno
povprečje vseh meritev parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring
stanja površinskih voda.
(2) Sprememba vsebnosti parametra se
za parameter, za katerega je s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda,
določen okoljski standard kakovosti, izračuna kot razlika med letnim povprečjem
izmerjenih vrednosti koncentracije tega parametra na dolvodnem mestu vzorčenja
in letnim povprečjem izmerjenih vrednosti koncentracije tega parametra na mestu
vzorčenja brez vpliva na naslednji način:
Δ =
LPD – LPBV,
pri čemer je:
-
Δ: sprememba vsebnosti parametra,
-
LPD: letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije
parametra na dolvodnem mestu in
-
LPBV: letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije
parametra na mestu vzorčenja brez vpliva (stanje površinske vode brez vpliva
delovanja zavezanca).
(3) Pri izračunu letnih povprečnih
vrednosti iz prejšnjega odstavka se:
-
rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje določljivosti za
ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo
določljivosti, in
-
za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z
ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, vrednosti
izmerjenih koncentracij, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov,
opredeli kot nič.
(4) Sprememba vsebnosti parametra se
ne ugotavlja, če:
1.
gre za parameter, ki ni parameter iz drugega odstavka tega člena, ali
2.
se na podlagi izračunov v skladu s tem členom ugotovi, da je letno
povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije posameznega parametra na dolvodnem
mestu vzorčenja:
-
manjše od letnega povprečja izmerjenih vrednosti koncentracije tega
parametra na mestu vzorčenja brez vpliva ali
-
manjše od meje določljivosti za ta parameter.
(5) Če zavezanec ne zagotovi podatkov
na mestu vzorčenja brez vpliva, se pri vrednotenju parametrov obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda upošteva, da je vrednost koncentracije
posameznega parametra iz drugega odstavka tega člena na mestu vzorčenja brez
vpliva enaka nič.
12. člen
(vrednotenje vpliva na stanje površinskih
voda)
Na podlagi vrednotenja parametrov
obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva
odvajanja odpadne vode, ugotavljanja odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpadne
vode iz proizvodnje titanovega dioksida ali ugotavljanja vpliva odlaganja
odpadkov na odlagališču se ugotovi, ali gre za čezmerno obremenitev okolja.
V. POROČILO TER EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV
13. člen
(poročilo o obratovalnem monitoringu
stanja površinskih voda)
(1) Izvajalec obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda mora za vsako koledarsko leto izdelati
poročilo o obratovalnem monitoringu stanja površinskih voda.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka
mora vsebovati podatke o:
-
izvajalcu obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda,
-
zavezancu in njegovi dejavnosti,
-
mestih vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda, skupaj z opisom mesta vzorčenja (širina dna struge, širina
omočenega dela struge, fotografija struge na mestu vzorčenja),
-
vrednosti pretoka na hidrološki postaji iz sedmega odstavka 8. člena
tega pravilnika v času vzorčenja in meritev,
-
vrsti meritev in obsegu parametrov v skladu s 7. členom tega pravilnika,
ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja površinskih voda,
-
pogostosti in času vzorčenja,
-
načinu ter uporabljenih metodah vzorčenja,
-
izmerjenih vrednostih hidroloških parametrov na mestih vzorčenja, če gre
za obratovalni monitoring stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva
odlaganja odpadkov na odlagališču,
-
izmerjenih vrednostih parametrov obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda,
-
uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter merilni negotovosti
in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod,
-
rezultatih vsake posamezne meritve na mestu vzorčenja brez vpliva in na
dolvodnem mestu vzorčenja ter vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda v skladu z 11. členom tega pravilnika,
-
vrednotenju vpliva v skladu s prejšnjim členom in
-
sklepnih ugotovitvah o vplivu na stanje površinskih voda, vključno z
opredelitvijo morebitne čezmerne obremenitve okolja.
(3) Poročilo o obratovalnem
monitoringu stanja površinskih voda mora zavezanec poslati ministrstvu,
pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski
obliki do 31. marca tekočega leta za preteklo leto na obrazcih,
objavljenih na spletnih straneh agencije, ki so dostopni tudi pri agenciji.
14. člen
(hramba podatkov in poročila)
(1) Podatki iz poročila iz prejšnjega
člena se hranijo trajno v zbirki podatkov, ki jo vodi ministrstvo in je del
informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Poročilo iz prejšnjega člena mora
zavezanec hraniti najmanj pet let.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI POOBLAŠČENI IZVAJALEC
OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA POVRŠINSKIH VODA
15. člen
(pooblastilo za izvajanje obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda)
Pooblastilo za izvajanje obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda se izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba
glede na vrsto, področje in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda, če izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa
iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
16. člen
(tehnični pogoji za pridobitev pooblastila)
(1) Oseba iz prejšnjega člena mora
glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
1.
ima laboratorij, ki uporablja sistem vodenja kakovosti v skladu s
standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim
standardom,
2.
je usposobljena za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda, katerih meritve izvaja, kar dokazuje na naslednji način:
-
z navedbo validiranih in dokumentiranih analiznih metod, ki jih
uporablja za analizo parametrov, na katere se nanaša vloga za pridobitev
pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda,
-
z dokazilom, da izpolnjuje minimalna izvedbena merila za analizne metode
iz 10. člena tega pravilnika, ki vključuje navedbo meje zaznavnosti, meje
določljivosti in merilne negotovosti za vsakega od parametrov, na katerega se
nanaša vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda,
-
s potrdilom o udeležbi v programih preskušanja strokovne
usposobljenosti, ki pokrivajo analizne metode za parametre, na katere se nanaša
vloga za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda, pri koncentracijah, ki so značilne za programe monitoringa
kemijskega ali ekološkega stanja v skladu s pravilnikom, ki ureja monitoring
stanja površinskih voda, in
-
z rezultati analiz dostopnih referenčnih materialov, ki so
reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede
na okoljske standarde kakovosti ali mejne vrednosti za razvrščanje v razrede
ekološkega stanja,
3.
je usposobljena za analizo najmanj 75 odstotkov parametrov obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda, za katere so s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda, določeni okoljski standardi kakovosti, in
4.
z najmanj tremi obstoječimi referencami (npr. izdelana strokovna
študija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih
let izkazuje poznavanje zakonodaje z naslednjih področij:
-
stanja površinskih voda in monitoringa stanja površinskih voda ter
-
emisij v vode pri odvajanju odpadne vode.
(2) Programe preskušanja strokovne
usposobljenosti iz tretje alineje 2. točke prejšnjega odstavka organizirajo
akreditirane, mednarodno ali nacionalno priznane organizacije, ki izpolnjujejo
zahteve standarda ISO/IEC 17043 ali drugega enakovredno mednarodno priznanega
standarda. Rezultati udeležbe v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov
točkovanja, določenih v standardu ISO/IEC 17043, standardu ISO 13528 ali drugem
enakovrednem mednarodno priznanem standardu.
17. člen
(vloga za pridobitev pooblastila)
(1) Vloga za pridobitev pooblastila za
izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda mora vsebovati
podatke o vlagatelju ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja
obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, na katere se nanaša vloga za
pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja
površinskih voda.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je
treba priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka
prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti.
Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena so:
-
seznam vseh parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa
stanja površinskih voda, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila za
izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda, z navedbo
validiranih in dokumentiranih analiznih metod, ki jih uporablja za analizo
posameznega parametra, ter navedbo meje zaznavnosti, meje določljivosti in
merilne negotovosti analizne metode za analizo vsakega posameznega parametra,
-
potrdila o udeležbi v programih preskušanja strokovne usposobljenosti za
parametre obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda pri koncentracijah,
ki so značilne za programe obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v
skladu s tem pravilnikom,
-
potrdila o analizah dostopnih referenčnih materialov, ki so
reprezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede
na okoljske standarde kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja stanje
površinskih voda, in
-
seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke prvega
odstavka prejšnjega člena, ki jih je vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila
za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda izdelal, ali
dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih,
seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z omenjenega področja v zadnjih
štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega
odstavka prejšnjega člena.
18. člen
(podrobnejši razlogi za odvzem
pooblastila)
Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila
za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda so, če
pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda:
-
več kakor dvakrat zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v
mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju ali v programih
medlaboratorijskega primerjalnega preskušanja, ki jih za pooblaščene izvajalce
obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda organizira ministrstvo,
-
več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda na mestih vzorčenja v skladu s 6. členom tega pravilnika,
-
več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda za parametre v skladu s 7. členom tega pravilnika,
-
več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda s pogostostjo v skladu z 8. členom tega pravilnika,
-
več kakor dvakrat ne izvede obratovalnega monitoringa stanja površinskih
voda z uporabo metod iz 9. ali 10. člena tega pravilnika,
-
več kakor dvakrat ne izvede vrednotenja parametrov obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda ali ga izvede v nasprotju z 11. členom tega
pravilnika,
-
več kakor dvakrat vrednoti vpliv na stanje površinskih voda v nasprotju
z 12. členom tega pravilnika ali
-
več kakor dvakrat ne izdela poročila o obratovalnem monitoringu stanja
površinskih voda v skladu s 13. členom tega pravilnika.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(prehodne določbe)
(1) Obratovalni monitoring stanja
površinskih voda v skladu s tem pravilnikom lahko do pridobitve pooblastila za
izvajanje obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda na podlagi tega
pravilnika, vendar najpozneje do 31. decembra 2015, izvaja pravna oseba na
podlagi javnega pooblastila za izvajanje monitoringa kakovosti površinskih voda
v skladu z drugim odstavkom 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,
št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 –
ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12).
(2) Obratovalni monitoring stanja
površinskih voda v skladu s tem pravilnikom lahko do izteka veljavnosti pooblastila,
vendar najpozneje do 31. decembra 2014, izvaja tudi pravna oseba, ki ima
veljavno pooblastilo za izvajanje:
-
monitoringa stanja okolja zaradi odstranjevanja odpadkov iz proizvodnje
titanovega dioksida v skladu s Pravilnikom o monitoringu onesnaženosti okolja
zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/00
in 43/04), če gre za obratovalni monitoring stanja zaradi ugotavljanja vpliva
odvajanja tekočih odpadkov oziroma odpadne vode iz proizvodnje titanovega
dioksida v vode, ali
-
obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu s
Pravilnikom o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list
RS, št. 49/06 in 114/09), če gre za obratovalni monitoring stanja zaradi ugotavljanja
vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču.
20. člen
(poročila o obratovalnem monitoringu
stanja površinskih voda)
(1) Poročila o obratovalnem
monitoringu stanja površinskih voda, izdelana in predložena ministrstvu v
skladu z dosedanjimi predpisi, se hranijo trajno, v obstoječi obliki, pri
ministrstvu.
(2) Poročila o obratovalnem
monitoringu stanja površinskih voda za leto 2013 se hranijo na način in v
obliki iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za pridobitev, podaljšanje ali
spremembo pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa onesnaženosti
okolja, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se v delu, ki se nanaša na
monitoring onesnaženosti površinskih voda, dokončajo v skladu s tem
pravilnikom.
22. člen
(začetek izvajanja obratovalnega
monitoringa stanja površinskih voda)
Obratovalni monitoring stanja površinskih
voda v skladu s tem pravilnikom se začne izvajati 1. januarja 2014.
23. člen
(prenehanje uporabe)
1. januarja 2014 se prenehajo uporabljati
določbe Pravilnika o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz
proizvodnje titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/00 in 43/04) v delu, ki
se nanaša na površinske vode.
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-391/2013
Ljubljana, dne 25. oktobra 2013
EVA 2013-2330-0138
mag. Dejan Židan l.r.
Minister
za kmetijstvo in okolje
Priloga: Metode
vzorčenja površinskih voda