Na podlagi 80. člena Zakona o osnovni
šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10,
87/11 in 40/12 – ZUJF) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja
PRAVILNIK
o preverjanju in ocenjevanju znanja
ter napredovanju učencev v osnovni šoli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje
znanja in napredovanje učenca iz razreda v razred ter dokončanje
osnovnošolskega izobraževanja.
2. člen
(načela za preverjanje in ocenjevanje)
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje
učenčevo znanje tako, da:
-
spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
-
upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost
analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
-
uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na
cilje oziroma standarde znanja in glede na razred,
-
pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse
ocenjevalno obdobje,
-
daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem
individualnem napredovanju,
-
omogoča učencu kritični premislek in vpogled v usvojeno znanje,
-
prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
3. člen
(preverjanje in ocenjevanje znanja)
S preverjanjem znanja se zbirajo
informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih
načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja.
Doseganje ciljev oziroma standardov znanja
iz učnih načrtov učitelj preverja pred, med in ob koncu obravnave učnih vsebin.
Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in
vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje
oziroma standarde znanja. Učitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi učnih
vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin.
4. člen
(javnost ocenjevanja in obveščanje)
Pri ocenjevanju znanja učenca mora biti
zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se zagotavlja zlasti:
-
s seznanitvijo staršev in učenca s predpisi, ki urejajo preverjanje in
ocenjevanje znanja ter napredovanje učenca,
-
s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem
načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje,
-
s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
-
z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,
-
z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
-
s sprotnim obveščanjem učenca in staršev o doseženih rezultatih pri
ocenjevanju,
-
tako, da se učencu in staršem izroči ocenjene pisne izdelke in omogoči
vpogled v druge izdelke.
5. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Za učenca s posebnimi potrebami, ki je
usmerjen v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju
in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za
prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami
niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.
Za učenca s posebnimi potrebami, ki je
usmerjen v prilagojen izobraževalni program in ima več motenj, se pri
preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, lahko pa
se z individualiziranim programom določi, da je večina ocen ali da so vse ocene
pridobljene na osnovi pisnih izdelkov.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
6. člen
(ocenjevalci)
Znanje učenca iz posameznega predmeta
ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Pri popravnih in predmetnih izpitih
učenčevo znanje oceni izpitna komisija.
Znanje učenca, ki se izobražujejo na domu,
oceni izpitna komisija.
7. člen
(pravica do vpogleda v učenčeve izdelke in
ocene)
Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne
izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa izroči učencem za
informacijo staršem.
Učitelj med šolskim letom na govorilnih
urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše učenca
seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in
ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka.
8. člen
(ocenjevanje znanja po razredih)
V 1. in 2. razredu osnovne šole se učenčevo
znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa s številčnimi
ocenami.
V prilagojenem izobraževalnem programu z
nižjim izobrazbenim standardom se v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole učenčevo
znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, od 4. do 9. razreda pa s številčnimi
ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program
osnovne šole, se njegovo znanje pri teh predmetih ocenjuje v skladu s prvim
odstavkom tega člena.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja
se napredek učenca ocenjuje z opisnimi ocenami.
9. člen
(ocene)
Z opisnimi ocenami se z besedami izrazi,
kako učenec napreduje glede na opredeljene cilje oziroma standarde znanja v
učnih načrtih.
S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje
učenca na lestvici od 1 do 5. Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2),
dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge
ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže
standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji razred (v nadaljnjem
besedilu: minimalni standardi), ki so določeni v učnih načrtih.
10. člen
(načini ocenjevanja)
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter
pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi
učencev.
11. člen
(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje
ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet izvaja.
Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom
določeni največ dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj trikrat v
šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih
izdelkov. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve
uri tedensko, izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje učenca oceni
najmanj dvakrat.
Pri predmetih, za katere so s predmetnikom
določene več kot dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj šestkrat v
šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih
izdelkov.
12. člen
(ocenjevanje pisnih izdelkov)
Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene
ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka
učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu
in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s 13. členom tega
pravilnika. V tem primeru učenec ne sme pisati pisnih izdelkov tri dni
zaporedoma.
O datumu pisanja pisnega izdelka morajo
biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej.
Pet delovnih dni pred ocenjevalno
konferenco učenec ne piše izdelkov za oceno, razen v primeru iz 13. člena tega
pravilnika.
13. člen
(ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov)
Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina
ali več izdelkov učencev v oddelku ali učni skupini oziroma polovica ali več
izdelkov učencev v manjši učni skupini ocenjenih negativno, se pisno
ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s
pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti.
Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem
ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem
obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.
Ocena se vpiše v redovalnico po drugem
ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena. Učencu, ki je bil ocenjen samo enkrat,
se upošteva dosežena ocena.
14. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico)
Učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in
nastopov učenčevo znanje oceni takoj in ga seznani z oceno. Opisno oceno vpiše
v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil
učenec ocenjen, številčno pa takoj po ocenjevanju.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov
učitelj učenca seznani z oceno ter jo vpiše v redovalnico oddelka oziroma učne
skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenec izdelek odda.
15. člen
(prilagoditve ocenjevanja med šolskim
letom)
Za učenca priseljenca iz druge države se
lahko v dogovoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za
ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca priseljenca iz druge
države se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma
standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
Če se učenec zaradi preselitve vključi na
šolo, ki izvaja program osnovne šole po prilagojenem predmetniku za osnovno
šolo na narodno mešanem območju, se znanje učenca pri pouku italijanščine in
madžarščine kot drugega jezika lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri
doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
O prilagoditvah ocenjevanja med šolskim
letom iz tega člena odloči učiteljski zbor. Prilagoditve ocenjevanja med šolskim
letom se učencu priseljencu iz druge države upoštevajo največ dve šolski leti
po vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji.
16. člen
(zaključna ocena)
Zaključno oceno posameznega predmeta
oblikuje učitelj ob koncu pouka tega predmeta v šolskem letu oziroma ob koncu
pouka posameznega predmeta, ki se izvaja po fleksibilnem predmetniku.
V 1. in 2. razredu učitelj oblikuje pri
vseh predmetih zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri
doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Od 3.
do 9. razreda učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno številčno oceno, s
katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v
učnih načrtih in pri tem upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel
med šolskim letom.
V prilagojenem programu z nižjim
izobrazbenim standardom učitelj v 1., 2. in 3. razredu pri vseh predmetih oblikuje
zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev
oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Od 4. do 9. razreda
učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno oceno. Če učenec pri
posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se zaključna
ocena pri teh predmetih oblikuje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja
učitelj ob koncu pouka v šolskem letu oblikuje opisno oceno napredka po posameznih
področjih.
17. člen
(izobraževanje na domu)
Učenec, ki se izobražuje na domu, opravlja
preverjanje znanja iz predmetov, ki jih določa Zakon o osnovni šoli (Uradni
list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11 in 40/12
– ZUJF; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osnovni šoli).
Znanje učenca, ki se izobražuje na domu,
oceni izpitna komisija šole, na katero je učenec vpisan.
Šola starše učenca, ki se izobražuje na
domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.
Učenec, ki se izobražuje na domu in ne
doseže minimalnih standardov znanja za posamezni razred oziroma je negativno
ocenjen, ima pravico do ponovnega ocenjevanja znanja na enak način in v rokih,
ki so določeni za opravljanje izpitov v drugem roku skladno s pravilnikom o
šolskem koledarju.
18. člen
(oprostitev sodelovanja pri predmetu)
Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih
razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega
predmeta ne ocenjuje.
Znanje učenca, ki je oproščen sodelovanja
pri izbirnih predmetih zaradi obiskovanja glasbene šole z javno veljavnim
programom, se iz teh predmetov ne ocenjuje.
III. OBVEŠČANJE STARŠEV O OCENAH UČENCA
19. člen
(obveščanje med šolskim letom)
Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja
starše pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, zapisanih v redovalnici.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je
v 1. razredu obvestilo o pridobljenih učenčevih ocenah med šolskim letom lahko
tudi samo ustno. Če razrednik staršev o učenčevih ocenah ne more seznaniti
ustno, jih obvesti pisno.
Učenec ob koncu pouka posameznih predmetov
po fleksibilnem predmetniku med šolskim letom dobi obvestilo o zaključnih
ocenah pri teh predmetih. Če ima učenec pravico opravljati popravni oziroma
predmetni izpit, ga opravlja po prejemu navedenega obvestila in v skladu s 30.
členom tega pravilnika.
20. člen
(obveščanje ob koncu pouka)
Učenec ob koncu pouka v šolskem letu dobi
spričevalo z zaključnimi ocenami za posamezne predmete. Učenec, ki ima pravico
opravljati popravni oziroma predmetni izpit, dobi obvestilo o zaključnih ocenah
ob koncu pouka v šolskem letu.
V 1. in 2. razredu šola učencu izda
spričevalo z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa spričevalo s številčnimi
ocenami.
Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na
domu, izda spričevalo.
IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED
21. člen
(napredovanje)
Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma
napredujejo.
Učenci v tretjem obdobju napredujejo v
naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz
vseh predmetov.
Učenci v posebnem programu vzgoje in
izobraževanja napredujejo.
22. člen
(ponavljanje v soglasju s starši)
Učenec lahko zaradi slabših ocen, ki so
posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih
razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja
razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s
starši.
23. člen
(ponavljanje brez soglasja staršev v prvem
in drugem obdobju)
Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na
podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja
staršev.
Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob
koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je
šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in
skupinske pomoči.
V prilagojenem izobraževalnem programu z
nižjim izobrazbenim standardom lahko učenec v 3. razredu ponavlja razred, če ni
dosegel minimalnih standardov znanja, čeprav mu je šola omogočila vključitev v
dopolnilni pouk.
24. člen
(ponavljanje v tretjem obdobju)
Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob
koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred
ponavlja.
Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob
koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca
šolskega leta opravlja popravni izpit. Če učenec popravnih izpitov ne opravi
uspešno, ponavlja razred.
Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni
izpit iz več predmetov, iz katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno
ocenjen. Če učenec izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred.
25. člen
(odločitev o ponavljanju)
Odločitev o ponavljanju učencev sprejme
učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o
ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju
vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku,
določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli.
Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je
bil ugovor vložen pravočasno.
Če je ugovor pravočasen, ravnatelj
najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo
predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni
zaposlen v šoli.
Komisija pregleda obrazložen predlog za
ponavljanje ter dokumentacijo, ki se nanaša na ocenjevanje učenca in se po
pregledu odloči o ustreznosti odločitve učiteljskega zbora. Odločitev komisije
je dokončna.
O odločitvi komisije šola starše ter učenca
obvesti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
26. člen
(hitrejše napredovanje)
Učencu, ki dosega nadpovprečne rezultate v
znanju, osnovna šola v skladu z 79. členom Zakona o osnovni šoli omogoči
hitrejše napredovanje.
Učenec pri napredovanju v višji razred ne
opravlja izpitov.
Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v
višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.
27. člen
(neocenjenost učenca)
Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih
utemeljenih razlogov ne more obiskovati pouka, je lahko neocenjen iz vseh ali
iz posameznih predmetov.
Če je učenec iz prejšnjega odstavka
neocenjen v celem ocenjevalnem obdobju ali v delu ocenjevalnega obdobja, se mu
za manjkajoči del snovi v dogovoru z njegovimi starši prilagodi načine in roke
za ocenjevanje znanja ter število ocen. O prilagoditvah odloči oddelčni
učiteljski zbor.
Če je učenec neocenjen ob koncu pouka
posameznega predmeta, lahko do konca šolskega leta opravlja izpit iz tega
predmeta (predmetni izpit).
28. člen
(neocenjenost in napredovanje učenca
priseljenca iz druge države)
Učenec priseljenec iz druge države je lahko
ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem je prvič vključen v osnovno šolo v
Republiki Sloveniji, neocenjen iz posameznih predmetov in napreduje v naslednji
razred.
O napredovanju odloči na predlog razrednika
učiteljski zbor.
V naslednjih letih šolanja za učenca
priseljenca iz druge države veljajo enaka določila glede napredovanja v
naslednji razred kot za vse druge učence.
29. člen
(negativna ocena predmetnega izpita v
tretjem obdobju)
Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih
izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja
popravni izpit. Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 7. in 8.
razredu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, ponavlja razred.
Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih
izpitov v 9. razredu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, lahko
opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.
30. člen
(opravljanje izpitov)
Učenec lahko opravlja predmetni izpit iz
posameznega predmeta enkrat v šolskem letu.
Učenec v 7. oziroma 8. razredu lahko
opravlja popravni izpit največ dvakrat v šolskem letu.
Učenec v 9. razredu lahko opravlja popravni
izpit dvakrat v istem šolskem letu. Če popravnih izpitov ne opravi uspešno, jih
lahko opravlja še najmanj štirikrat v naslednjem šolskem letu.
Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz
največ dveh predmetov oziroma iz enega, če ima pisni in ustni del. Učenec se za
opravljanje izpita prijavi pisno. Šola učenca o datumu in načinu opravljanja
izpita obvesti najmanj tri dni pred izpitnim rokom.
Učenec opravlja izpite v osnovni šoli, v
kateri je vpisan, v desetih delovnih dneh po zaključku pouka. Kadar se pouk
posameznega predmeta izvaja po fleksibilnem predmetniku, lahko učenec opravlja
izpit predhodno v roku, ki ga določi ravnatelj, vendar ne prej kot deset
delovnih dni po zaključku pouka tega predmeta. V tem primeru se šteje, da je
izkoristil en izpitni rok. Naslednji izpitni rok je v tem primeru lahko prvi
ali drugi rok v skladu s pravilnikom o šolskem koledarju. Če učenec uspešno
opravi popravni izpit, se šteje, da je pravico do enega popravnega izpita
izkoristil.
Osnovna šola podrobneje uredi način
prijave, časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov.
31. člen
(izpitna komisija)
Učenec izpite opravlja pred izpitno
komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva
člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed učiteljev šole, v
posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge
šole.
32. člen
(ustni in pisni izpiti)
Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.
Pisni in ustni izpit se opravlja pri
slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini, tujem jeziku in matematiki,
pri drugih predmetih je izpit samo ustni.
Pisni del izpita traja praviloma 45 minut,
vendar največ 60 minut, ustni del pa lahko traja največ 30 minut.
Teme, naloge in vprašanja za izpit, ki so v
skladu z učnim načrtom predmeta, določi izpitna komisija pred začetkom
opravljanja izpita. Izpitna komisija oceni učenca neposredno po ustnem izpitu.
Z oceno seznani učenca takoj.
33. člen
(odsotnost pri izpitu)
Če učenec v predpisanem roku iz
opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, lahko
opravlja izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.
Če se učenec iz neupravičenih razlogov ne
udeleži izpita ali ga prekine, se šteje, da izpita ni opravil.
V. UGOVOR NA ZAKLJUČNO OCENO
34. člen
(ugovor na zaključno oceno)
Če učenec in starši menijo, da je bil
učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh
dneh po prejemu spričevala, zaključnega spričevala, obvestila o zaključnih
ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni
ugovor.
Obrazložen pisni ugovor na zaključno oceno
iz predmeta, ki se je izvajal v fleksibilnem predmetniku, lahko starši vložijo
v treh dneh po prejemu obvestila o zaključnih ocenah ob koncu pouka predmetov v
fleksibilnem predmetniku.
Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je
bil ugovor vložen pravočasno.
Če je ugovor pravočasen, ravnatelj
najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo
predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni
zaposlen v tej šoli. V komisijo ne more biti imenovan učitelj, ki je učenca
ocenil.
35. člen
(postopek pri ugovoru na zaključno oceno)
Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem
znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti
ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa bo učenčevo znanje ponovno
ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta.
Če se komisija odloči, da bo učenčevo
znanje ponovno ocenila, učenca ter njegove starše o tem takoj obvesti in jim
hkrati sporoči datum ponovnega ocenjevanja.
Komisija mora o svoji odločitvi starše ter
učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
Odločitev komisije je dokončna.
VI. OCENJEVANJE ZNANJA V PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE
36. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe o ocenjevanju znanja ter o
napredovanju učencev osnovne šole se smiselno uporabljajo tudi za ocenjevanje
znanja ter napredovanja udeleženca v programu osnovne šole za odrasle (v
nadaljnjem besedilu: udeleženec), če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
37. člen
(ocenjevanje)
Znanje udeleženca se v vseh obdobjih
ocenjuje s številčnimi ocenami.
Znanje udeleženca pri posameznem predmetu
se lahko oceni tudi pri opravljanju predmetnega izpita. Predmetni izpit
udeleženec opravlja v izobraževalni organizaciji, kjer je vpisan. Udeleženec
lahko opravlja izpit večkrat, pri čemer izpit iz posameznega predmeta opravlja
dvakrat pri učitelju predmeta, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno komisijo.
Če udeleženec s spričevalom ali z drugim
javno veljavnim dokumentom dokaže pridobljeno znanje, ki ustreza enakovrednemu
standardu znanja, opredeljenem v predmetniku osnovne šole za odrasle, se ga pri
tem predmetu oziroma delu predmeta ne ocenjuje. O priznavanju ocene na podlagi
vloge odloči ravnatelj. Ocena se zapiše v dokumentacijo.
Starše mladoletnega udeleženca
izobraževalna organizacija pisno obvešča o pridobljenih ocenah.
38. člen
(napredovanje)
Odrasli lahko napredujejo v višji razred
takrat, ko so pozitivno ocenjeni vsaj iz dveh tretjin predmetov po predmetniku.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
39. člen
(razveljavitev pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev
v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 73/08), uporablja pa se še do začetka
uporabe tega pravilnika.
40. člen
(uveljavitev in začetek uporabe
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2013.
Št. 0070-96/2012
Ljubljana, dne 29. maja 2013
EVA 2013-3330-0026
dr. Jernej Pikalo l.r.
Minister
za izobraževanje,
znanost in šport