Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
delih in opremi vozil obsega:
-
Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/13 z dne 24.
5. 2013),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o delih in opremi vozil
(Uradni list RS, št. 36/14 z dne 23. 5. 2014),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o delih in opremi vozil
(Uradni list RS, št. 69/15 z dne 25. 9. 2015),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o delih in opremi vozil
(Uradni list RS, št. 44/17 z dne 18. 8.2017).
PRAVILNIK
o delih in opremi vozil
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika in postopek
informiranja)
(1) Ta pravilnik določa dele in opremo
motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu ter traktorjev pri opravljanju
kmetijskih ali gozdarskih del. Določa tudi mere in mase vozil v cestnem prometu
in zahteve za dele in opremo vozil.
(2) Ta pravilnik določa zahteve glede
mer, mas, delov in opreme za vozila s posebno obliko nadgradnje in za prekategorizacijo
vozil.
(3) Ta pravilnik je bil sprejet ob
upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij
na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne
21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredba (EU)
št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o
evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter
direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES,
2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi
Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in
Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).
(4) Šteje se, da proizvodi, ki se zakonito
tržijo v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega
prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno
zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa,
izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in se lahko dajo na trg, razen če je
bil izpeljan postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo
nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v
drugi državi članici in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L
št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).
2. člen
(priloge)
Vse priloge k temu pravilniku so sestavni
del tega pravilnika.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku,
pomenijo:
1.
»pravilnik UN/ECE« je tehnični predpis, ki je izdan kot priloga k
Sporazumu o sprejemanju enotnih tehničnih pravilnikov za cestna vozila, opremo
in dele, ki jih je mogoče vgraditi in/ali uporabiti v/na cestnih vozilih, ter o
pogojih vzajemnega priznavanja homologacij, podeljenih na podlagi teh
pravilnikov, sklenjenem v Ženevi 5. oktobra 1995 (Uradni list RS, št.
104/10), in vsebuje tehnične zahteve in pogoje za preskušanje posameznih delov
in opreme vozil;
2.
»kategorija vozila« je kategorija vozila, kot je določena v pravilnikih,
ki urejajo področje ugotavljanja skladnosti vozil;
3.
»delovni žaromet« je žaromet za osvetljevanje okolice pri opravljanju
določenih dejavnosti;
4.
»masa vozila« je masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov
oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnik) in blaga, z voznikom (75 kg;
voznik se ne upošteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih
motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekočin, razen
odpadne vode, ter rezervnim kolesom in orodjem, pri avtobusih pa tudi z drugim
članom posadke (75 kg), če je zanj predviden poseben sedež;
5.
»skupna masa vozila« je masa vozila skupaj s tovorom;
6.
»skupina vozil« je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega
vozila in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeleženi
kot celota;
7.
»omejilnik hitrosti« je samostojna naprava, prigrajena na motor vozila,
katere naloga je omejevanje največje hitrosti vozila, kot tudi sistem,
integriran v konstrukcijo vozila, ki ima enako funkcijo;
8.
»širina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama, vzporednima
z vzdolžno osjo vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila na vsaki strani
(glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);
9.
»dolžina vozila« je razdalja med dvema navpičnima ravninama,
pravokotnima na vzdolžno os vozila, ki se dotikata skrajnih točk vozila spredaj
in zadaj (glej tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);
10.
»višina vozila« je razdalja med tlemi in najvišjo točko vozila (glej
tehnični specifikaciji za vozila TSV 144 in TSV 148);
11.
»največja konstrukcijsko določena hitrost« je največja hitrost, za
katero je proizvajalec projektiral vozilo, pri kateri je lahko varno udeleženo
v prometu;
12.
»osna obremenitev« je del skupne teže vozila in je sila, s katero os
vozila obremenjuje podlago;
a.
»največja tehnično dovoljena osna obremenitev« je osna obremenitev, ki
jo določi proizvajalec izključno glede na konstrukcijsko – tehnične lastnosti
osi;
b.
»največja dovoljena osna obremenitev« je osna obremenitev, kot jo določa
Priloga II tega pravilnika;
13.
»alternativna goriva« so goriva ali viri energije, ki se vsaj deloma
uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prevoza z energijo
in lahko potencialno prispevajo k dekarbonizaciji prevoznega sektorja ter
izboljšujejo njegove okoljske parametre. Alternativna goriva so:
-
električna energija, ki se uporablja v vseh vrstah električnih vozil,
-
vodik,
-
zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti (stisnjeni zemeljski
plin – SZP) in
-
tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP),
-
utekočinjeni naftni plin (UNP),
-
mehanska energija iz shrambe ali iz vira v vozilu, vključno z odpadno
toploto;
14.
»vozilo na alternativna goriva« je motorno vozilo s celotnim ali delnim
pogonom na alternativno gorivo iz prejšnje točke;
15.
»intermodalni prevoz« je:
-
kombinirani prevoz, kot je določen v Uredbi o kombiniranem prevozu
(Uradni list RS, št. 4/01 in 49/13), v okviru katerega se prevažajo eden ali
več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče do največje skupne dolžine 13,7 m (45
čevljev), pri katerem se lahko najbližji ustrezni prometni terminal za zagotavljanje
storitve nahaja v drugi državi članici EU, kot je bila pošiljka natovorjena ali
raztovorjena, ali
-
prevoz enega ali več zabojnikov ali zamenljivega tovorišča do največje
skupne dolžine 13,7 m (45 čevljev) po vodnih poteh, pod pogojem, da dolžina
začetnega ali končnega prevoza po cesti ne presega 150 km. Razdalja 150 km se
lahko preseže, da bi prevoznik lahko prispel do najbližjega ustreznega
prometnega terminala za predvideno storitev v primeru vozil, ki so skladna s
točko 2.2.2 (a), (b), (c) ali (d) Priloge II – Del A, pri katerem se lahko
najbližji ustrezni prometni terminal za zagotavljanje storitve nahaja v drugi
državi članici EU, kot je bila pošiljka natovorjena ali raztovorjena.
II. DELI IN OPREMA VOZIL
4. člen
(obvezna oprema vozil)
(1) Obvezna oprema vozil v cestnem
prometu po tem pravilniku je:
-
rezervno kolo ali ustrezna naprava oziroma pripomoček (razen za vozila
kategorij O1, L, T, C, R, S in vozila kategorij M2 in M3,
ki so namenjena mestnemu in linijskemu prevozu, ter vozila kategorije N z
obliko nadgradnje »SG« in dodatnim opisom »komunalno«), kot je opredeljeno v
17. členu tega pravilnika, in orodje za zamenjavo;
-
varnostni trikotnik za označitev, da je vozilo ustavljeno na cestišču
(razen za vozila kategorij L1e, L2e in L3e),
ki mora biti homologiran po Pravilniku UN/ECE R 27;
-
gasilnik za vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila
(za vozila kategorij M1 in N z gasilno sposobnostjo najmanj 8A, 55B,
za ostala vozila z gasilno sposobnostjo najmanj 21A, 113B);
-
komplet za prvo pomoč za avtomobiliste za vozila kategorij M, N, T in C,
ki je opredeljen v Prilogi I tega pravilnika;
-
komplet za prvo pomoč za motoriste za vozila kategorij L (razen za
vozila kategorij L1e, L2e), ki je opredeljen v Prilogi I
tega pravilnika;
-
rezervne žarnice, kot so opredeljene v 10. členu tega pravilnika (razen
za vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e,
L5e, T in C);
-
zimska oprema, kot je opredeljena v 20. do 22. členu tega pravilnika.
(2) Obvezna oprema tovorih vozil,
priklopnih vozil in avtobusov je poleg opreme iz prejšnjega odstavka še:
-
podložne zagozde (najmanj 2 kosa), razen za vozila kategorije N1,
O1 in O2;
-
dodatni varnostni trikotnik za označitev, da je vozilo ustavljeno na
cestišču, ki mora biti homologiran po Pravilniku UN/ECE R 27 – samo za tovorna
vozila in avtobuse, če vlečejo priklopno vozilo, in motorno vozilo, ki vozi na
koncu kolone, če motorna vozila vozijo v organizirani koloni;
-
kladivo za razbijanje stekla – samo za vozila kategorij M2 in
M3 (najmanj 2 kosa).
(3) Obvezna oprema traktorjev,
traktorskih priklopnikov in vlečenih traktorskih priključkov je poleg opreme iz
prvega odstavka tega člena še:
-
podložne zagozde (najmanj 1 kos).
5. člen
(zahteve za ugotavljanje skladnosti vozil)
(1) Zahteve za sisteme, sestavne dele
in samostojne tehnične enote vozil so opredeljene v ustreznih pravilnikih o
ugotavljanju skladnosti vozil in tehničnih specifikacijah za vozila, ki jih ti
pravilniki določajo.
(2) Mere in mase vozil v cestnem
prometu so določene v Prilogi II tega pravilnika.
6. člen
(zahteve, ki jih predpisi iz 5. člena tega
pravilnika ne zajemajo)
(1) Zahteve za dele sistemov za pogon
vozil z utekočinjenim naftnim plinom in za vgradnjo teh sistemov na vozilo so
določene v Pravilniku UN/ECE R 67.
(2) Zahteve za dele sistemov za pogon
vozil s komprimiranim naravnim plinom in za vgradnjo teh sistemov na vozilo so
določene v Pravilniku UN/ECE R 110.
(3) Zahteve za sisteme za pogon vozil
z utekočinjenim naftnim plinom oziroma s komprimiranim naravnim plinom,
namenjene za naknadno vgradnjo na vozilo, so določene v Pravilniku UN/ECE R
115.
(4) Zahteve za sisteme za pogon
električnih vozil so določene v Pravilniku UN/ECE R 100.
7. člen
(naprave za omejevanje hitrosti)
Naprave za omejevanje hitrosti ali podobni
vgrajeni sistemi za omejevanje hitrosti motornih vozil kategorij M2,
M3, N2 in N3 v cestnem prometu po tem
pravilniku so določene v tehnični specifikaciji za vozila TSV 147. Obveznost
vgradnje, nastavitev in preverjanje naprav je določena v Prilogi V.
III. DODATNE ZAHTEVE ZA DELE IN OPREMO VOZIL
8. člen
(dodatne zahteve glede svetlobne opreme)
(1) Na vozilih v cestnem prometu smejo
biti nameščene samo predpisane homologirane svetlobne in svetlobno signalne
naprave, ki jih ni dovoljeno zaslanjati, jim zmanjševati svetilnosti ali jim
spreminjati barve oddane svetlobe. Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen
ter žarometi za meglo so lahko zaslonjeni, ko niso vključeni.
(2) Če je svetlobna oprema zaradi
prigrajenih naprav ali opreme zakrita, mora biti nameščena dodatna svetlobna
oprema, ki nadomešča funkcijo zakrite svetlobne opreme.
9. člen
(delovni žarometi na vozilih)
Delovni žarometi smejo biti nameščeni le na
delovnih vozilih, na delovnih strojih, na traktorjih, na vozilih policije, na
vozilih za nujno medicinsko pomoč, na namenskih vozilih drugih reševalnih
služb, na vozilih inšpekcije, pristojne za promet, na gasilskih vozilih, na
vozilih civilne zaščite, na vozilih služb za vzdrževanje cest in napeljav, na
vozilih za pomoč na cesti ter na vozilih za odvoz poškodovanih vozil ali vozil v
okvari.
10. člen
(rezervne žarnice)
Komplet rezervnih žarnic mora vsebovati
žarnice z žarilno nitko za najmanj polovico žarničnih mest podvojenih zunanjih
svetlobnih in svetlobno–signalnih naprav in po eno žarnico z žarilno nitko za
zunanja nepodvojena žarnična mesta, pri katerih je mogoča zamenjava samih
žarnic.
11. člen
(svetlobna oprema na traktorskih
priklopnikih in priključkih)
(1) Za svetlobno opremo na traktorskih
priklopnikih so zahteve in predpisane mere vgradnje določene v tehnični
specifikaciji za vozila TSV 120.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
lahko odpade zahteva po vgradnji žarometov za vzvratno vožnjo, zadnjih svetilk
za meglo, gabaritnih, bočnih ter prednjih pozicijskih svetilk s tem, da se
bočne in prednje pozicijske svetilke nadomestijo z ustreznimi odsevniki.
(3) Če svetlobno opremo na traktorju
zakriva vlečen traktorski priključek, mora biti dodatna svetlobna oprema na
traktorskem priključku v skladu z zahtevami za priklopna vozila.
12. člen
(vozila, opremljena s posebnimi
opozorilnimi svetilkami)
Posebne opozorilne svetilke so lahko
nameščene na vozilih v skladu s predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa.
13. člen
(dodatne zahteve glede varnostnih stekel)
(1) Na homologiranih oziroma posamično
odobrenih vozilih se lahko stekla naknadno zatemnijo do te mere, da je
svetlobna prepustnost stekla skupaj z nalepljeno folijo najmanj 70 % za
vetrobransko steklo in za prednja bočna stekla (pri vozniku in sovozniku – pred
B stebričkom).
(2) Prejšnji odstavek ne velja za ozek
pas na zgornjem robu vetrobranskega stekla, ki je namenjen zaščiti pred soncem.
14. člen
(zrcalne folije)
Vgradnja zrcalnih folij, ki na zunanji
strani odbijejo več kot 25 % vidnega dela svetlobe, je na vozilih prepovedana.
15. člen
(vzvratna ogledala)
Če so stekla na zadnji steni vozila
zatemnjena tako, da prepuščajo manj kot 30 % svetlobe, mora biti vozilo opremljeno
z vzvratnimi ogledali na obeh straneh.
16. člen
(dodatne zahteve za pnevmatike)
(1) Pnevmatike na vozilu morajo po
velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v
potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki
»dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba
drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila, razen v primeru namestitve pnevmatik z večjo nosilnostjo ali
kategorijo hitrosti.
(2) Na vozilih z največjo dovoljeno
maso do vključno 3,5 tone, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg
zahtev v prvem odstavku tega člena, vse pnevmatike enake velikosti (če
izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste
(poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne,
radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega
proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).
(3) Na vozilih z največjo dovoljeno
maso nad 3,5 tone in, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti, poleg zahtev
v prvem odstavku tega člena, pnevmatike na isti osi enake velikosti, vrste,
zgradbe, nosilnosti in kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena.
(4) Pnevmatike morajo biti vgrajene na
vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.
17. člen
(rezervno kolo)
(1) Izjema k določilom prvega odstavka
prejšnjega člena so rezervne pnevmatike tipa T za začasno uporabo, s katerimi
so originalno opremljena rezervna kolesa. Pri tem mora voznik upoštevati
največjo dovoljeno hitrost uporabljane pnevmatike, njihova uporaba pa je
omejena le na čas do zamenjave poškodovane pnevmatike.
(2) Rezervno kolo lahko nadomesti
ustrezna naprava ali pripomoček, ki ga je predvidel izdelovalec vozila, ali
pnevmatika, ki omogoča vožnjo tudi ob predrtju.
18. člen
(globina kanalov v dezenu pnevmatik)
(1) Globina kanalov v dezenu pnevmatik
(merjena na mestu ob kazalniku obrabe) mora biti po obsegu in širini na
pnevmatikah vozil na vozilih kategorije L najmanj 1 mm, na vozilih kategorij M1 in N1
ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm, in na drugih vozilih najmanj 2
mm.
(2) Razlika v globini kanalov dezena
pnevmatik na isti osi ne sme biti večja od 5 mm.
(3) Določilo prvega odstavka tega
člena ne velja za starodobna vozila, ki so bila originalno opremljena s pnevmatikami,
katerih globina kanalov v dezenu pnevmatik je bila pri novih pnevmatikah manjša
od s tem predpisom določene, če se taka vozila ne uporabljajo na javnih cestah.
Ne glede na to določilo pa se taka vozila lahko uporabljajo predvsem na relijih
veteranov ali podobnih prireditvah.
(4) Kanali v dezenu pnevmatik se lahko
narezujejo le pri pnevmatikah, ki so za to predvidene in imajo na boku oznako
»REGROOVABLE« ali temu ustrezno oznako njihovega proizvajalca.
(5) Pnevmatike za vozila kategorij M1,
N1 in L se ne smejo narezovati.
(6) Narezane pnevmatike se ne smejo
uporabljati na prednjih oseh motornih vozil in na vozilih za prevoz nevarnega
blaga.
19. člen
(obnovljene pnevmatike)
(1) Obnovljene pnevmatike se smejo
uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo
hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem
obratu za obnovo pnevmatik.
(2) Obnovljene pnevmatike se ne smejo
uporabljati na vozilih kategorije L in prednjih oseh vozil kategorij M2,
M3 in vozil za prevoz nevarnega blaga.
20. člen
(zimska oprema vozil)
(1) Zimsko opremo motornih vozil
kategorij M1, N1, L5e, L6e in L7e
sestavljajo:
-
zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
-
poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za
pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim
pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v
primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
(2) Zimsko opremo motornih vozil
kategorij N2, N3, M2 in M3
sestavljajo:
-
zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
-
poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za
pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim
pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os, v
primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi
še lopato.
(3) Glavni kanali dezena pnevmatik, ki
štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike,
ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim
pnevmatikam.
(4) Zimske pnevmatike so tiste
pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali
»M&S«.
(5) Ne glede na določilo prvega in
drugega odstavka tega člena štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na
priobalnem območju Republike Slovenije, tudi samo poletne pnevmatike z globino
glavnih kanalov dezena pnevmatik najmanj 3 mm. Priobalno območje je v skladu s
tem pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala
Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter
naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):
-
R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp – Črni kal;
-
R1 208 – odsek 1434 Črni kal – Aver;
-
R2 208 – odsek 1059 Aver – Gračišče;
-
R3 626 – odsek 3726 Gračišče – mejni prehod Brezovica pri Gradinu.
(6) V cestnem prometu ni dovoljeno
uporabljati pnevmatik z žeblji.
21. člen
(kategorija hitrosti zimske pnevmatike)
Kategorija hitrosti zimske pnevmatike mora
ustrezati zahtevam točke 3.4.2.2 Priloge IV tehnične specifikacije za vozila
TSV 146/01.
22. člen
(obveza glede zimske opreme vozil)
Z zimsko opremo morajo biti motorna vozila
iz prvega in drugega odstavka 20. člena tega pravilnika opremljena v zimskem
času (od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta) in v zimskih
razmerah. Vozila, ki uporabljajo zimsko opremo po drugi alineji prvega odstavka
in drugi alineji drugega odstavka ter petega odstavka 20. člena tega
pravilnika, morajo imeti v zimskih razmerah na pogonskih kolesih ustrezne in
pravilno nameščene snežne verige ali verigam enakovredne pripomočke.
Enakovrednost pripomočkov odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji.
23. člen
(zaščitne čelade)
Zaščitne čelade, namenjene voznikom in
potnikom na vozilih kategorije L, morajo biti homologirane po Pravilniku UN/ECE
R 22.
24. člen
(posebne opozorilne svetilke)
Posebne opozorilne svetilke morajo biti
homologirane po Pravilniku UN/ECE R 65. Vgrajene morajo biti čim bližje
najvišjemu delu vozila tako, da so dobro vidne z vseh strani.
25. člen
(označevanje počasnih vozil)
(1) Vozila (razen enoslednih vozil),
katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h, kot tudi njihova
priklopna vozila, morajo imeti na zadnji strani tablo za označevanje počasnih
vozil, ki mora biti homologirana v skladu s Pravilnikom UN/ECE R 69.
(2) Pri skupini vozil velja zahteva iz
prejšnjega odstavka samo za zadnje vozilo v skupini.
26. člen
(označevanje težkih in dolgih vozil)
(1) Vozila kategorij N2, N3,
O3 in O4 morajo imeti na zadnji strani vozila table za označevanje težkih in dolgih vozil, ki morajo biti
homologirane in nameščene v skladu s Pravilnikom UN/ECE R 70.
(2) Odsevne oznake na vozilih
kategorij M2, M3, N, O2, O3 in O4
morajo biti homologirane in nameščene v skladu s Pravilnikom UN/ECE R 104.
27. člen
(varnostni elementi traktorjev)
(1) Pri traktorjih s spredaj
nameščenimi traktorskimi priključki morata biti v primeru, če znaša vzdolžna
razdalja med sredino volanskega obroča traktorja in sprednjim robom
traktorskega priključka več kot 3 m, na sprednjem delu traktorskega priključka
nameščeni dodatni stranski ogledali, ali ogledali postavljeni v obliki črke V,
ki omogočata pregled v smeri, ki je pravokotna na vzdolžno os traktorja.
Posamezno ogledalo mora imeti površino najmanj 300 cm2 in ni nujno
homologirano.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka dodatnih stranskih ogledal ni potrebno namestiti, če konstrukcija
traktorskega priključka tega ne omogoča (npr. traktorski priključek za prenos
bal).
(3) Izpostavljeni deli traktorja in
traktorskih priključkov, ter delovnih strojev, ki so lahko nevarni za druge
udeležence v prometu in so nameščeni na višini največ do 2 m nad cestiščem
(npr. rezila, konice, žbice, robovi), morajo imeti med vožnjo po cesti
nameščene varovalne naprave, ki morajo biti označene v skladu z 28. členom tega
pravilnika.
(4) Traktorji morajo biti opremljeni z
zaščitno konstrukcijo pri prevrnitvi.
28. člen
(označevanje širših traktorjev in delovnih
strojev)
(1) Kmetijski in gozdarski traktorji
ter njihovi priklopniki ali traktorskimi priključki, in delovni stroji s širino
več kot 2,55 m, morajo imeti v cestnem prometu na skrajnih točkah svoje
širine spredaj in zadaj prečno nameščene opozorilne table po standardu SIST EN
12899-1, RA 2, CR 2. Table morajo biti velikosti najmanj 400 mm x 400 mm, na
njih pa se morajo izmenjavati 100 mm široki odsevni beli in rdeči pasovi, ki
potekajo pod kotom 45°. Če konstrukcija vozila to omogoča, so lahko namesto
tabel nalepljene nalepke z enakimi lastnostmi kot opozorilne table.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka so v primeru, če konstrukcija vozila ne omogoča namestitev
označevalnih tabel predpisane velikosti, lahko nameščene označevalne table ali
označevalne nalepke enakih lastnosti, z najmanjšo površino 600 cm2 in
najmanjšo stranico 120 mm.
(3) Če znaša razdalja med zunanjim
robom v prvem odstavku navedenih vozil oziroma traktorskih priključkov in zunanjim
robom pozicijskih svetilk vozila več kot 400 mm, morajo biti ponoči oziroma v
pogojih zmanjšane vidljivosti, čim bližje zunanjemu robu, nameščene dodatne
pozicijske svetilke ter odsevniki, usmerjeni naprej in nazaj.
(4) Z označevalnimi tablami, oziroma
nalepkami iz prvega odstavka tega člena so lahko označeni tudi zunanji robovi
traktorskih priključkov, ki niso širši od 2,55 m, vendar imajo do višine 2,0 m
nameščene sestavne dele, ki so lahko nevarni za druge udeležence v prometu in
niso dobro vidni (npr. rezila, konice, žbice, robovi).
29. člen
(opremljenost traktorskih priklopnikov in
vlečenih traktorskih priključkov z zavorami)
(1) Traktorski priklopniki morajo biti
opremljeni z zavorami po naslednjih kriterijih:
1.
za priklopna vozila z največjo dovoljeno maso do dvakratnika mase
traktorjev, ki jih vlečejo in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo do
10 km/h zavorni sistem ni potreben (samo ročna zavora);
2.
za priklopna vozila do največje dovoljene mase 3,5 tone je z največjo
konstrukcijsko določeno hitrostjo do 25 km/h dovoljena tudi samo ročna zavora
priklopnega vozila, ki se upravlja s traktorja;
3.
za priklopna vozila z največjo določeno maso večjo od 3,5 tone je
potreben zavorni sistem in sicer:
-
pri največji dovoljeni hitrosti do 25 km/h enocevna zračna ali
hidravlična zavora;
-
pri največji dovoljeni hitrosti več kot 25 km/h dvocevna zračna ali
hidravlična zavora;
4.
naletna zavora je dovoljena za priklopna vozila:
-
z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo do 25 km/h in največjo
dovoljeno maso do 8 ton (zavora na eno os);
-
z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo do 40 km/h in največjo
dovoljeno maso do 8 ton (zavora na vsa kolesa);
-
z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo do 80 km/h in največjo
dovoljeno maso do 3,5 tone (zavora na vsa kolesa).
(2) Vlečeni traktorski priključek,
katerega največja dovoljena masa presega maso traktorja, ki ga vleče, mora biti
opremljen z zavorami, kot je določeno za traktorske priklopnike v prejšnjem
odstavku tega člena.
30. člen
(varnostna vez priklopnih vozil)
(1) Vsa priklopna vozila, ki so
opremljena z zavornim sistemom, morajo biti opremljena tudi z napravo, ki ob
pretrganju zveze med vlečnim in priklopnim vozilom zavre priklopno vozilo.
(2) Vsa priklopna vozila kategorije O1
brez zavore morajo imeti na vlečni glavi pritrjeno varnostno vez (žična vrv ali
veriga), ki se pri priklopniku, spetem z vlečnim vozilom, natakne preko vlečne
kljuke vlečnega vozila. Ta varnostna vez ob pretrganju zveze med vlečnim in
priklopnim vozilom prepreči dotik vlečnega dela priklopnika s tlemi in omogoči
vodenje priklopnika.
31. člen
(zvočni znak pri vzvratni vožnji)
(1) Tovorna vozila, na katerih je
zaradi konstrukcije vozila vozniku omogočen pogled na dogajanje za (praznim ali
natovorjenim) vozilom le s pomočjo zunanjih vzvratnih ogledal, morajo imeti na
zadnji strani vozila vgrajeno tudi napravo za oddajanje zvočnega znaka za
vzvratno vožnjo.
(2) Naprava za oddajanje zvočnega
znaka se mora vključiti z vklopom vzvratne prestave v menjalniku.
(3) Naprava mora oddajati prekinjajoč
zvočni znak z jakostjo od 45 do 55 dB/A in s frekvenco delovanja 1 do 2 Hz s
tem, da zvočni znak traja 1/3 do 1/2 intervala.
(4) Določba prvega odstavka tega člena
se ne uporablja za starejša vozila, ki nimajo priključka za vklop žarometa za
vzvratno vožnjo.
32. člen
(prekategorizacija vozil)
Vsako vozilo, za katerega se želi doseči
sprememba kategorije, je treba ustrezno predelati in zanj nato opraviti
posamično odobritev vozila, kot je določena v zakonu, ki ureja področje
motornih vozil.
33. člen
(prekategorizacija vozila iz kategorije M1
v N1)
(1) Za prekategorizacijo vozila iz
kategorije M1 v N1 mora predelano vozilo izpolnjevati
naslednje zahteve glede mer, mas, delov in opreme:
1.
imeti mora vrata na zadnji steni;
2.
imeti sme samo eno vrsto sedežev za voznika in sovoznika, izjemoma če je
izpolnjen pogoj iz 11. točke tega odstavka, ima lahko dve vrsti sedežev;
3.
okenske odprtine v prostoru, namenjenem prevozu tovora, ne smejo biti
zastekljene, temveč fiksno zaprte s pločevino, ki mora biti na zunanji strani lakirana
v barvi vozila; okenske odprtine na zadnjih vratih so lahko zastekljene;
pločevina, ki zapira okenske odprtine mora biti pritrjena na karoserijo vozila
na tak način, da se je ne da odstraniti brez poškodovanja karoserije;
4.
tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali
kovinska mreža) po celi višini in širini, zračnost med pregradno steno in
fiksnimi deli karoserije vozila je lahko največ 40 mm, izjemoma na zelo kratkih
odsekih, kjer oblika karoserije močneje odstopa od zvezne linije, tudi do 70
mm; pregrada mora biti trdno povezana s karoserijo in podom tovornega prostora
na tak način, da se je ne da odstraniti brez poškodovanja karoserije; v
pločevinasti pregradni steni je lahko vgrajeno tudi okno, ki pa mora biti, če
je večje od 800 cm2, zaščiteno z varovalno mrežo (enake
konstrukcije, kot za pregrado) s strani tovornega prostora; če je pregrada iz
kovinske mreže, ne sme biti mogoče skozi zanke mreže potisniti preskusnega
telesa z merami 50 x 10 mm, z robovi, ki so zaobljeni s polmerom 0,5 mm;
pregrada se ob obremenitvi s preskusno silo, ki deluje v času najmanj
10 sekund preko preskusnega telesa s kvadratno čelno površino s stranico
50 mm v sredini pregrade in v smeri vožnje, ne sme odtrgati od karoserije
vozila, lahko pa se deformira za največ 200 mm; preskusna sila (v N) je F = 0,3
x Q x 9,81, pri čemer je Q največja možna masa tovora (v kg); preverjanje
trdnosti pregradne stene se lahko izvede z mehanskim preskusom ali računsko;
5.
če so v tovornem delu pritrdišča za sedeže in varnostne pasove, morajo
biti ta pritrdišča zavarjena, izvrtana ali obdelana tako, da jih ni mogoče
ponovno uporabiti, razen v primeru, ko se pritrdišča za sedeže uporabijo za
pritrditev pregradne stene;
6.
tla tovornega prostora morajo biti ravna; talna konstrukcija mora biti
trdno povezana z vozilom na tak način, da se je ne da odstraniti brez
poškodovanja karoserije; vdolbine za noge pri odstranjenih sedežih morajo biti
izravnane in zaprte tudi od strani;
7.
v tovornem prostoru morata biti najmanj dva para pritrdišč za fiksiranje
tovora; pritrdišča so lahko oddaljena od stranske stene največ 150 mm, od
prednje ali zadnje stene pa največ 200 mm; vzdolžna oddaljenost med pritrdišči
je lahko največ 1.000 mm; pritrdišča so lahko nameščena tudi na stranskih stenah,
vendar čim bližje ravni poda (največ 200 mm); pritrdišče mora zdržati
najmanj preskusno silo F iz 4. točke tega odstavka;
8.
če je tovorni prostor krajši od 1.500 mm, morajo biti bočna vrata v
tovornem prostoru blokirana;
9.
biti mora opremljeno z napravo za zvočni opozorilni signal pri vzvratni
vožnji;
10.
biti mora opremljeno z vzvratnimi ogledali na obeh bočnih straneh;
11.
v tovornem prostoru mora biti mogoče sestaviti kontrolni okvir
naslednjih mer:
pri vozilih z notranjo višino manjšo od
1.350 mm:
d = 1.250 mm, v = 980 mm in š = 500 mm;
oziroma pri vozilih z notranjo višino enako
1.350 mm ali večjo:
d = 2.000 mm, v = 1.300 mm in š = 500 mm
(pri eni vrsti sedežev)
ali
d = 1.500 mm, v = 1.300 mm in š = 500 mm
(pri dveh vrstah sedežev);
(mera »d« se meri v smeri vzdolžne osi
vozila, mera »v« pa v navpični smeri);
12.
razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora:
P – [M + (N x 68)] > N x 68
kjer je:
P = največja tehnično dovoljena masa
obremenjenega vozila v kg;
M = masa vozila v stanju, pripravljenem za
vožnjo v kg;
N = število sedežev, razen vozniškega.
(2) Zahteve iz 11. točke prejšnjega
odstavka ne veljajo za prekategorizacijo pri vozilih, kjer obstaja pri
proizvajalcu vozila tudi različica tega vozila v tovorni izvedbi. V tem primeru
mora biti velikost tovornega prostora najmanj enaka tisti iz originalne
različice.
(3) Zahteve iz 11. točke prvega
odstavka tega člena se pri vozilih, kjer je tovorni prostor v pretežni meri
zapolnjen s trdno vgrajeno opremo, preverjajo pred vgraditvijo opreme.
(4) Zahteve iz prvega odstavka tega
člena, razen 8. in 11. točke, se uporabljajo tudi pri dodelavi oziroma
predelavi vozil kategorije N1.
IV. DODATNE ZAHTEVE ZA VOZILA S POSEBNO OBLIKO NADGRADNJE
OZIROMA S POSEBNIM NAMENOM
34. člen
(bivalna vozila)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SA –
bivalno vozilo« mora biti opremljeno v skladu z zahtevami tega člena.
(2) V bivalnem vozilu mora biti trajno
urejen bivalni prostor z vsaj naslednjo opremo:
-
sedeži in miza,
-
ležišča, ki se lahko sestavijo iz sedežev,
-
oprema za pripravo hrane (vgrajen električni oziroma plinski štedilnik,
kuhinjski pult, pomivalno korito, rezervoarji za svežo in odpadno vodo) in
-
oprema za hrambo.
(3) Oprema iz prejšnjega odstavka mora
biti fiksno pritrjena v bivalnem prostoru, vendar sme biti mogoče mizo na
enostaven način odstraniti. Vsa vrata omaric morajo imeti zapirala z mehanskim
varovanjem.
(4) Za dostop v bivalni prostor vozila
morajo biti na desni ali zadnji strani vrata.
(5) Bivalni prostor mora imeti urejeno
osvetlitev. V dnevnem oziroma kuhinjskem prostoru mora biti vgrajeno najmanj
eno okno. Okna morajo biti tudi na obeh straneh ob sedežih, če se v bivalnem
prostoru med vožnjo nahajajo potniki. Okna morajo biti zastekljena s
homologiranimi stekli in na vratih vgrajene dvostopenjske avtomobilske
ključavnice z varnostnim zaklepanjem, ki preprečuje nehoteno odpiranje vrat med
vožnjo.
(6) Bivalno vozilo mora imeti
praviloma stojno višino, ki se lahko zagotovi tudi z dvižno streho. Izjemoma je
lahko kuhinjski pult s štedilnikom vgrajen tudi tako, da se uporablja pod
odprtimi dvižnimi zadnjimi vrati, kadar gre za manjše bivalno vozilo z dvema
sedežema, ki nima stojne višine.
(7) Sedeži (posamični sedeži oziroma
sedežne klopi z ogrodjem), ki so predvideni za prevoz potnikov in so vgrajeni v
bivalnem prostoru, morajo biti homologirani, ustrezno pritrjeni na nosilno
ogrodje vozila in opremljeni s tritočkovnimi varnostnimi pasovi ter nasloni za
glavo oziroma z ustrezno oblazinjenim naslonjalom tudi v višini glave. Pri tem
notranja oprema ne sme segati v območje gibanja teles potnikov na sedežih,
pripetih z varnostnimi pasovi, in ne sme predstavljati dodatne nevarnosti za
potnike. Bočni sedeži niso dovoljeni.
(8) Število sedežev v bivalnem vozilu
mora biti najmanj enako številu ležišč.
(9) Plinska peč mora ustrezati
Direktivi 2001/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra
2001 o ogrevalnih sistemih motornih in priklopnih vozil, ki spreminja Direktivo
Sveta 70/156/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 78/548/EGS (UL L št. 292 z dne
9. 11. 2001, str. 21), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 661/2009
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo
za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov,
sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L
št. 200 z dne 31. 7. 2009, str. 1).
(10) Bivalno vozilo mora izpolnjevati
ustrezne zahteve naslednjih standardov, kjer pride v poštev:
-
SIST EN 721:2005 – Bivalna počitniška vozila – Zahteve za varnostno
prezračevanje;
-
SIST EN 722–1:2005 – Bivalna počitniška vozila – Sistem ogrevanja na
tekoča goriva – 1. del: Počitniške prikolice in premične počitniške hišice;
-
SIST EN 1645–1:2005+A1:2008 – Bivalna počitniška vozila – Prikolice – 1.
del: Zdravstvene in varnostne zahteve za bivanje;
-
SIST EN 1645–2:2008 – Bivalna počitniška vozila – Prikolice – 2. del:
Obremenitev;
-
SIST EN 1646–1:2005+A1:2008 – Bivalna počitniška vozila – Avtodomi – 1.
del: Zdravstvene in varnostne zahteve za bivanje;
-
SIST EN 1646–2:2008 – Bivalna počitniška vozila – Avtodomi – 2. del:
Obremenitev;
-
SIST EN 1648–1:2005 – Bivalna počitniška vozila – 12 V enosmerna
električna napeljava male napetosti – 1. del: Počitniške prikolice;
-
SIST EN 1648–2:2005 – Bivalna počitniška vozila – 12 V enosmerna
električna napeljava male napetosti – 1. del: Avtodomi;
-
SIST HD 384.7.754 S1:2005 oziroma SIST HD 60364-7-708:2009;
-
SIST EN 1949:2011 – Specifikacija za vgradnjo sistemov na UNP v bivalna
počitniška vozila in druga cestna vozila in
-
SIST EN 1949:2004/A1:2005 – Specifikacija za vgradnjo sistemov na UNP v
bivalna počitniška vozila in druga cestna vozila – Dopolnilo A1.
(11) Obliko nadgradnje »SA – bivalno
vozilo« lahko dobi zgolj vozilo kategorije M.
35. člen
(reševalna vozila)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SC –
reševalno vozilo« in enim od dodatnih opisov iz tretjega odstavka tega člena
mora biti opremljeno najmanj z opremo v skladu z zahtevami tega člena ter
ustrezati zahtevam predpisov, ki urejajo izvajanje nujne medicinske pomoči
oziroma prevoze pacientov, in jih izda minister, pristojen za zdravje.
(2) Reševalna vozila morajo biti
prepoznavne barve, označena z vizualnimi oznakami vozila nujne medicinske
pomoči in opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki oddajajo modro
svetlobo tako, da so vidne z vseh strani. Reševalna vozila imajo lahko vgrajene
tudi delovne žaromete. Ta vozila morajo imeti vgrajeno tudi ustrezno zvočno
signalizacijo.
(3) Reševalna vozila se delijo v tri
skupine in sicer:
-
z dodatnim opisom »reanimobil«, ki ustreza zahtevam standarda SIST EN
1789:2007, tip C;
-
z dodatnim opisom »nujno reševalno vozilo«, ki ustreza zahtevam
standarda SIST EN 1789:2007, tip B in
-
z dodatnim opisom »nenujno reševalno vozilo«, ki ustreza zahtevam
standarda SIST EN 1789:2007, tip A.
(4) V prostoru reševalnega vozila
morajo biti vgrajena prenosna nosila na podstavku, sedeži za zdravniško osebje
oziroma spremljevalca ter ostala specialna oprema za izvajanje nujne medicinske
pomoči. Vgrajen je lahko tudi poseben prevozni sedež za bolnika, ki pa mora
biti med vožnjo ustrezno zavarovan. Namestitev nosil, premičnih sedežev in
medicinske opreme v prostoru reševalnega vozila mora biti skladno z zahtevami
standarda SIST EN 1789:2007. Sedeži, obrnjeni v smeri vožnje, morajo biti
opremljeni s tritočkovnimi varnostnimi pasovi in nasloni za glavo, sedeži,
obrnjeni proti smeri vožnje pa najmanj z dvotočkovnimi varnostnimi pasovi.
(5) Poleg zahtev iz drugega, tretjega
in četrtega odstavka tega člena mora reševalno vozilo izpolnjevati ustrezne
zahteve naslednjih standardov, kjer pride v poštev:
-
SIST EN 1865–1:2010 – Specifikacije za nosila in drugo opremo za
ravnanje s pacienti v reševalnih vozilih – 1. del: Specifikacija za
splošne sisteme nosil in opremo za ravnanje s pacienti;
-
SIST EN 1865–2:2010 – Specifikacije za nosila in drugo opremo za ravnanje
s pacienti v reševalnih vozilih – 2. del: nosila s pomožnim pogonom in
-
SIST EN 1846–2:2002+A3:2009 – Gasilska in reševalna vozila – 2. del:
Splošne zahteve – Varnost in obnašanje pri uporabi.
36. člen
(NMP vozilo urgentnega zdravnika)
(1) Vozilo urgentnega zdravnika z
obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« z dodatnim opisom »NMP –
urgentni zdravnik« mora biti opremljeno v skladu z zahtevami tega člena ter
ustrezati zahtevam predpisa, ki ureja prevoze pacientov, in ga izda minister,
pristojen za zdravje.
(2) Vozilo urgentnega zdravnika mora
biti prepoznavne barve, označeno z vizualnimi oznakami dežurnega zdravnika in
opremljeno s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki oddajajo modro svetlobo
tako, da so vidne z vseh strani. To vozilo mora imeti vgrajeno tudi ustrezno
zvočno signalizacijo.
(3) V vozilo urgentnega zdravnika se
lahko predela zgolj vozilo kategorije M1G.
(4) V prtljažnem delu vozila
urgentnega zdravnika mora biti urejen prostor za namestitev prenosne opreme za
nudenje nujne medicinske pomoči.
37. člen
(NMP reševalno motorno kolo)
(1) Motorno kolo z obliko nadgradnje
»SG – vozilo za posebne namene« z dodatnim opisom »NMP – reševalno« mora biti
opremljeno v skladu z zahtevami tega člena ter ustrezati zahtevam predpisa, ki
ureja prevoze pacientov, in ga izda minister, pristojen za zdravje.
(2) Reševalno motorno kolo mora biti
prepoznavne barve, označeno z vizualnimi oznakami vozila nujne medicinske
pomoči in opremljeno s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki oddajajo modro
svetlobo tako, da so vidne z vseh strani. To motorno kolo mora imeti vgrajeno
tudi ustrezno zvočno signalizacijo.
(3) V reševalno motorno kolo se lahko
predela samo motorno kolo kategorije L3e.
(4) Na zadnjem delu reševalnega
motornega kolesa mora biti urejen prostor za namestitev prenosne opreme za
nudenje nujne medicinske pomoči.
38. člen
(NMP vozilo za vodenje, podporo in
komunikacije)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SG –
vozilo za posebne namene« z dodatnim opisom »NMP – vodenje in komunikacija«
mora biti opremljeno v skladu z zahtevami tega člena ter ustrezati zahtevam
predpisa, ki ureja prevoze pacientov, in ga izda minister, pristojen za
zdravje.
(2) NMP vozilo za vodenje, podporo in
komunikacije mora biti prepoznavne barve, označeno z vizualnimi oznakami vozila
nujne medicinske pomoči in opremljeno s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki
oddajajo modro svetlobo tako, da so vidne z vseh strani. To vozilo mora imeti
vgrajeno tudi ustrezno zvočno signalizacijo, lahko pa ima vgrajene tudi delovne
žaromete.
(3) V NMP vozilo za vodenje, podporo
in komunikacije se lahko predela samo vozilo kategorije M1 ali M1G.
39. člen
(NMP vozilo za prevoz osebja)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SG –
vozilo za posebne namene« z dodatnim opisom »NMP – prevoz osebja« mora biti
opremljeno v skladu z zahtevami tega člena ter ustrezati zahtevam predpisa, ki
ureja prevoze pacientov in ga izda minister, pristojen za zdravje.
(2) NMP vozilo za prevoz osebja mora
biti prepoznavne barve, označeno z vizualnimi oznakami vozila nujne medicinske
pomoči in opremljeno s posebnimi opozorilnimi svetilkami, ki oddajajo modro
svetlobo tako, da so vidne z vseh strani. To vozilo mora imeti vgrajeno tudi
ustrezno zvočno signalizacijo, lahko pa ima vgrajene tudi delovne žaromete.
(3) V NMP vozilo za prevoz osebja se
lahko predela samo vozilo kategorije M1 ali M1G. Tako
vozilo mora imeti osem sedežev poleg sedeža voznika.
40. člen
(pogrebna vozila)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SD –
pogrebno vozilo« mora biti opremljeno najmanj z opremo v skladu z zahtevami tega
člena.
(2) Pogrebno vozilo mora biti v
zadnjem delu posebej prirejeno za namen prevoza krste ali žare.
(3) Vozniška kabina oziroma potniški
prostor pogrebnega vozila mora biti ločen od zadnjega dela vozila s polno
pregradno steno ustrezne trdnosti. V steni je lahko vgrajeno fiksno okno, ki pa
mora biti zastekljeno z varnostnim steklom in zaščiteno z varnostno mrežo.
(4) Prostor v zadnjem delu pogrebnega
vozila mora biti prisilno prezračevan.
(5) Prostor v zadnjem delu pogrebnega
vozila mora biti v spodnjem delu obložen z oblogo iz ustreznega materiala, ki
omogoča enostavno čiščenje oziroma pranje. Lesene obloge niso dovoljene.
(6) Na podu pogrebnega vozila morajo
biti pritrjena kovinska vodila z vozičkom iz nerjavečega materiala za krsto
oziroma pritrdilna mesta za žare. Pritrditev mora biti izvedena na nosilce
oziroma ustrezno ojačena mesta na podu karoserije, v notranjosti pa morajo biti
izdelana tudi pritrdišča za naprave za zavarovanje krste oziroma žar proti
premikanju med prevozom.
(7) Obliko nadgradnje »SD – pogrebno
vozilo« lahko dobi zgolj vozilo kategorije M.
41. člen
(vozilo – premična delavnica)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SG –
vozilo za posebne namene« z dodatnim opisom »delavnica« mora biti opremljeno
najmanj z opremo v skladu z zahtevami tega člena.
(2) Vozilo – premična delavnica mora
imeti v tovornem delu urejeno delavnico z vgrajeno posebno opremo, s katero
mora biti zapolnjen pretežni del prostora.
(3) Vozniška kabina oziroma potniški
prostor vozila – premične delavnice mora biti ločen od zadnjega dela vozila s
polno pregradno steno ustrezne trdnosti. V steni je lahko vgrajeno okno, ki pa
mora biti zastekljeno z varnostnim steklom in na strani delovnega prostora
zavarovano z varnostno mrežo. Če so v pregradni steni vgrajena vrata, morajo
biti opremljena z zapiralnim mehanizmom. Vrata morajo biti izvedena tako, da
trdnost pregradne stene in njena varovalna funkcija nista zmanjšani.
(4) Regali za orodje in predalniki v
vozilu – premični delavnici morajo biti ustrezno (fiksno) pritrjeni na karoserijo
in izvedeni tako, da je preprečeno izpadanje orodja in delov (zavarovani proti
odpiranju) med vožnjo in močnem zaviranju vozila. Za večje dele opreme in
orodja morajo biti vgrajena stojala z elementi za pritrditev, da med vožnjo ne
pride do nehotenega premikanja. Regali za orodje in predalniki ter druga
specialna oprema morajo biti namensko izdelani iz kovinskih materialov oziroma
morajo biti trdnostno ustrezno preskušeni za uporabo v vozilih.
(5) Če je vozilo – premična delavnica
opremljeno z delovno mizo s primežem, ki je vgrajena v delovnem prostoru v
notranjosti vozila, mora imeti na tem mestu vozilo stojno višino, sicer pa mora
biti izvedena kot zložljiva, da jo je možno izvleči iz vozila.
(6) Delovno mesto v vozilu – premični
delavnici mora biti ustrezno osvetljeno. V delu, kjer je nameščen delovni pult,
je lahko vgrajeno bočno okno, ki pa mora biti z notranje strani dodatno
zavarovano z zaščitno mrežo.
(7) Za dostop v delovni prostor vozila
– premične delavnice morajo biti na desni ali zadnji strani vrata.
42. člen
(vozila, v katerem se izvaja neka
dejavnost)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SG –
vozilo za posebne namene« in brez dodatnega opisa, v katerem se izvaja neka
dejavnost, mora imeti vso vgrajeno opremo v vozilu tako zavarovano, da se
prepreči njeno nehoteno premikanje med vožnjo in pri močnem zaviranju.
(2) Če se v delovnem prostoru vozila,
v katerem se izvaja neka dejavnost, vozijo osebe ali se nahajajo delavci, ki
opravljajo svojo dejavnost med vožnjo, morajo biti ti sedeži homologirani in
opremljeni s tritočkovnimi varnostnimi pasovi ter nasloni za glavo. Vgrajena
oprema med vožnjo ne sme predstavljati nevarnosti za osebe, ki se vozijo v tem
prostoru.
(3) Vozniška kabina oziroma potniški
prostor v vozilu, v katerih se izvaja neka dejavnost, je lahko ločen od
zadnjega dela vozila s pregradno steno. Če so v pregradni steni vgrajena vrata,
morajo biti opremljena z zapiralnim mehanizmom. Vrata morajo biti izvedena
tako, da trdnost pregradne stene in njena varovalna funkcija nista zmanjšani.
(4) Notranjost vozila, v katerem se
izvaja neka dejavnost, kjer se nahajajo osebe, mora biti ustrezno osvetljena,
prezračevana in opremljena z vsaj enim oknom na vsaki strani.
(5) Za dostop v delovni prostor
vozila, v katerem se izvaja neka dejavnost, morajo biti na desni ali zadnji
strani vrata.
43. člen
(vozilo – premična prodajalna)
(1) Vozilo z obliko nadgradnje »SG –
vozilo za posebne namene« z dodatnim opisom »prodajalna« mora biti opremljeno
najmanj z opremo v skladu z zahtevami tega člena.
(2) Vozilo – premična prodajalna mora
imeti v tovornem delu urejen prodajni prostor, ki mora imeti stojno višino.
(3) Vozniška kabina oziroma potniški
prostor vozila – premične prodajalne mora biti ločen od prodajnega prostora s
pregradno steno ustrezne trdnosti. Za vstop v prodajni prostor iz kabine vozila
so v pregradni steni lahko vgrajena vrata z zapiralnim mehanizmom. Vrata morajo
biti izvedena tako, da trdnost pregradne stene in njena varovalna funkcija
nista zmanjšani.
(4) Prodajni prostor vozila – premične
prodajalne mora biti opremljen s prodajnim pultom, ki je za stranke dostopen z
zunanje strani vozila tako, da se najmanj na eni strani tovornega dela vozila
odpira del vozila za namen prodaje blaga. Med prevozom vozila mora biti pult
zaprt z vrati v nadgradnji, ki ne sme imeti oken. V primeru, kadar se pri
vozilih kategorije N2 ali N3 prodaja blaga opravlja
znotraj vozila, je lahko prodajni pult dostopen za stranke tudi v notranjosti
vozila, pri čemer mora biti urejeno varno vstopanje v vozilo in izstopanje iz
njega skozi ustrezna vrata ter zadosten prostor v notranjosti vozila.
(5) Za razmestitev blaga morajo biti v
tovornem oziroma prodajnem prostoru vozila – premične prodajalne izdelane
ustrezne police oziroma regali. Blago mora biti zavarovano pred padanjem s
polic med vožnjo in pri močnem zaviranju.
(6) Notranjost vozila – premične
prodajalne mora biti ustrezno osvetljena in prezračevana.
(7) Če se v vozilu – premični
prodajalni prevažajo živila, mora biti prostor urejen v skladu s predpisi o
higieni živil.
(8) Za dostop v prodajni prostor
vozila – premične prodajalne morajo biti na desni ali zadnji strani vozila
vrata.
44. člen
(vozila prirejena za vožnjo oziroma prevoz
invalida)
(1) Vozilo, ki ga upravlja invalid,
mora biti individualno prirejeno njegovim potrebam, v skladu z napotili
zdravnika. Vgrajeni deli in oprema morajo biti ustrezno odobreni. Ta vozila
imajo obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« in dodatni opis »za
invalida«.
(2) Posebne zahteve za vozila,
prirejena za prevoz invalida v invalidskem vozičku, so opredeljene v predpisih,
ki urejajo ugotavljanje skladnosti vozil. Ta vozila imajo obliko nadgradnje »SH
– vozilo z dostopom za invalidski voziček«.
45. člen
(tovorna vozila z nakladalno stranico)
(1) Tovorna vozila, ki imajo na zadnji
strani vgrajeno nakladalno stranico, morajo imeti na tej stranici dve
opozorilni zavesici.
(2) Mere zavesic morajo biti najmanj
200 mm x 300 mm (š x v). Na teh zavesicah se morajo izmenjavati 50 mm široki
odsevni beli in rdeči pasovi, ki potekajo pod kotom 45°.
(3) Zavesici morata biti pritrjeni s
svojim zgornjim robom na zadnjo stranico tako, da ob spuščeni stranici prosto
visita in sta vidni od zadaj. Mesto pritrditve sme biti največ 500 mm oddaljeno
od zgornjega roba stranice in 100 mm od stranskega roba stranice. Nameščeni
morata biti simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.
46. člen
(posebni pogoji za vozila, s katerimi se
prevažajo skupine otrok)
(1) Motorno vozilo, s katerim se v
cestnem prometu prevaža skupina otrok, mora imeti:
-
napravo, ki med zaviranjem preprečuje blokiranje koles,
-
električno ali hidravlično ojačan krmilni mehanizem (naprava za
upravljanje vozila),
-
varnostne pasove na vseh sedežih,
-
naslonjala za glavo na vseh sedežih in
-
zapisovalno opremo v cestnih prevozih (tahograf).
(2) Določbi tretje in četrte alineje
prejšnjega odstavka se ne uporabljata za avtobuse, s katerimi se prevažajo
skupine otrok. Avtobusi morajo imeti varnostne pasove in naslonjala za glavo
vgrajene v skladu s predpisi o homologaciji.
(3) Pri prevozu skupine otrok v
občasnem in posebnem linijskem prevozu v naselju in na relaciji največ 10
kilometrov iz naselja, v katerem se je prevoz začel, se sme uporabljati tudi
avtobus, razreda 1 oziroma razreda A (mestni avtobus).
(4) Avtobusi morajo pri prevozu skupine
otrok v občasnem prevozu potnikov v cestnem prometu na razdaljah, daljših od 50
km, ali pri vožnji skupine otrok po avtocesti in hitri cesti, ne glede na
določbe drugega odstavka tega člena, obvezno imeti vgrajene varnostne pasove na
vseh sedežih.
(5) Vozila, s katerimi se prevažajo
skupine otrok, morajo biti označena s predpisanim znakom, kot je opredeljen v
Prilogi VI, ki je sestavni del tega pravilnika.
47. člen
(cestni turistični vlak)
(1) Cestni turistični vlak je namenjen
izključno prevozu sedečih potnikov.
(2) Kompozicija cestnega turističnega
vlaka je sestavljena iz motornega vozila z obliko nadgradnje »SG – vozilo za
posebne namene« z dodatnim opisom »cestni turistični vlak« in najmanj enega ali
največ treh priklopnikov z obliko nadgradnje »SG – vozilo za posebne namene« z
dodatnim opisom »za prevoz oseb«.
(3) Tehnične zahteve za cestni
turistični vlak so opredeljene v Prilogi VII tega pravilnika.
V. IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA VOZILA
48. člen
(določitev nacionalne identifikacijske
številke vozila)
(1) Tehnična služba, ki jo je za vtis
identifikacijske številke vozila na vozilo v skladu z zakonom, ki ureja
področje motornih vozil, pooblastil homologacijski organ v skladu z zakonom, ki
ureja področje motornih vozil, z odločbo določi vozilu nacionalno
identifikacijsko številko unikatnemu vozilu ali vozilu brez identifikacijske
številke in o tem obvesti homologacijski organ.
(2) Identifikacijsko številko vtisne
na vozilo tehnična služba, ki o tem izda stranki potrdilo o vtisu.
(3) Vsebina nacionalne
identifikacijske številke vozila je določena v Prilogi III tega pravilnika.
(4) Identifikacijska številka mora
biti vtisnjena na mestu, kot ga določa standard SIST ISO 4030:2000.
(5) Identifikacijska številka vozila
mora biti vtisnjena tudi na tablici proizvajalca, katere vsebina mora ustrezati
zahtevam, določenim s tehnično specifikacijo za vozila TSV 118.
49. člen
(ponovni vtis izvirne identifikacijske
številke vozila)
(1) Tehnična služba v skladu z
zakonom, ki ureja področje motornih vozil, z odločbo odredi ponovni vtis
izvirne identifikacijske številke v primeru, da po popravilu ali predelavi
vozila ta nima vtisnjene identifikacijske številke ali je ta poškodovana ali
prenarejena.
(2) V tem primeru mora tehnična
služba, ki ugotovi potrebo po vtisu številke, z odločbo odrediti ponovni vtis
identifikacijske številke, jo vtisniti in izrezati ter shraniti tisti del pločevine,
na katerem se nahaja izvirna identifikacijska številka vozila.
(3) V primerih vozila s poškodovano
ali prenarejeno identifikacijsko številko se poškodovana ali prenarejena identifikacijska
številka vozila prečrta, poleg nje pa se vtisne izvirna identifikacijska
številka vozila, če je mogoče nesporno ugotoviti izvirno identifikacijsko
številko vozila.
(4) Tehnična služba izda lastniku vozila
potrdilo o ponovnem vtisu identifikacijske številke.
Priloga
I: Komplet za prvo pomoč
Priloga
II: Mere in mase vozil v cestnem prometu
Priloga
III: Vsebina nacionalne identifikacijske številke vozila
Priloga
IV: Naknadna vgradnja ogledal na vozila
Priloga
V: Obveznost vgradnje, nastavitev in preverjanje naprav za omejevanje hitrosti
Priloga
VI: Znak za označitev vozila, s katerim se prevaža skupina otrok
Priloga
VII: Cestni turistični vlak
Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list
RS, št. 44/13) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
50. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se
prenehajo uporabljati:
-
Pravilnik o kompletu za prvo pomoč, ki spada v obvezno opremo motornih
vozil (Uradni list RS, št. 106/04, 134/04, 136/04 – popr.,115/07 in 106/10 –
ZMV);
-
Pravilnik o minimalnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati nekatere
naprave in oprema vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 97/02, 123/03 in
106/10 – ZMV);
-
Pravilnik o napravah za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij vozil
(Uradni list RS, št. 74/07 in 106/10 – ZMV);
-
Pravilnik o zatemnjevanju stekel na vozilih (Uradni list RS, št. 82/07,
70/08 in 106/10 – ZMV);
-
Pravilnik o zahtevah za prekategorizacijo vozil (Uradni list RS, št.
70/08 in 106/10 – ZMV);
-
Pravilnik o zimski opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št.
104/09 in 106/10 – ZMV);
-
Pravilnik o naknadni vgradnji ogledal na vozila (Uradni list RS, št.
116/07 in 106/10 – ZMV);
-
Pravilnik o merah in masah vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št.
138/06, 48/11 in 106/10 – ZMV);
-
Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine
otrok (Uradni list RS, št. 23/09);
-
Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS,
št. 17/00, 33/00 – popr., 45/04, 82/07, 70/08 in 104/09);
-
Odredba o homologiranju zaščitnih čelad za voznike in sovoznike motornih
koles in mopedov (št. 22.05) (Uradni list RS, 107/03);
-
Odredba o homologiranju varnostnih trikotnikov (št. 27.03) (Uradni list
RS, št. 62/99);
-
Odredba o homologiranju posebnih opozorilnih svetilk za motorna vozila
(št. 65.00) (Uradni list RS, št. 55/96);
-
Odredba o homologiranju tabel za označevanje počasnih vozil (št. 69.01)
(Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
-
Odredba o homologiranju tabel za označevanje težkih in dolgih vozil (št.
70.01) (Uradni list RS, št. 62/99 in 80/99);
-
Odredba o homologiranju vozil na akumulatorski električni pogon glede
posebnih pogojev za njihovo konstrukcijo in funkcionalno varnost (št. 100.00)
(Uradni list RS, št. 74/97);
-
Odredba o homologiranju odsevnih oznak za težka in dolga vozila ter
njihove priklopnike (št. 104.00) (Uradni list RS, št. 62/99 in 86/99) in
-
drugi do deveti odstavek 49. člena Pravilnika o tehničnih pregledih
motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 88/05, 119/07 in 106/10 –
ZMV), ki se nanaša na dovoljenje za vtis identifikacijske številke vozila.
51. člen
(zamik uporabe)
(1) S 1. januarjem 2015 se
začnejo uporabljati:
-
določbe tretje alineje prvega odstavka 4. člena tega pravilnika glede
mase gasilnika;
-
določbe tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika;
-
določbe 25. člena tega pravilnika;
-
določbe 34. do 43. člena ter 45. in 47. člena tega pravilnika, in sicer
za postopek posamične odobritve predelanega vozila in za vozila, ki se prvič
registrirajo v Republiki Sloveniji.
(2) S 1. januarjem 2016 se
začnejo uporabljati:
-
določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 27. člena;
-
določbe 28. člena;
-
določbe 29. člena tega pravilnika, in sicer za vozila, ki se prvič
registrirajo v Republiki Sloveniji.
52. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati 1. oktobra
2013.«.
Pravilnik spremembah in dopolnitvah Pravilnika
o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 36/14) spreminja 51. člen pravilnika
tako, da se glasi:
»51. člen
(zamik uporabe)
(1) S 1. januarjem 2015 se
začnejo uporabljati:
-
določbe tretje alineje prvega odstavka 4. člena tega pravilnika glede
gasilne sposobnosti gasilnika;
-
določbe tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika;
-
določbe 25. člena tega pravilnika;
-
določbe 34. do 43. člena ter 45. in 47. člena tega pravilnika, in sicer
za postopek posamične odobritve predelanega vozila in za vozila, ki se prvič
registrirajo v Republiki Sloveniji.
(2) S 1. januarjem 2016 se
začnejo uporabljati:
-
določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 27. člena;
-
določbe 28. člena;
-
določbe 29. člena tega pravilnika, in sicer za vozila, ki se prvič
registrirajo v Republiki Sloveniji.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik spremembah in dopolnitvi Pravilnika
o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 69/15) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik spremembah in dopolnitvah Pravilnika
o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.