Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb obsega:

-        Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/09 z dne 2. 10. 2009),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 93/12 z dne 7. 12. 2012).

PRAVILNIK

o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic stavbe (v nadaljnjem besedilu: energetska izkaznica), metodologijo za izdajo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register.

(2) Ta pravilnik določa tudi vrste stavb, za katere velja obveznost namestitve energetske izkaznice na vidno mesto, v skladu z 11. členom Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maj 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 153).

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.      letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe Q_NH (kWh/a) pomeni toplotno potrebo stavbe zaradi transmisijskih in ventilacijskih toplotnih izgub, zmanjšana za izkoristljive pritoke sončnega sevanja in notranjih toplotnih virov;

2.      letna dovedena energija za delovanje stavbe Q_f (kWh/a) pomeni celotno končno energijo, ki jo stavba potrebuje za pokrivanje potreb za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, klimatizacijo in razsvetljavo;

3.      letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto stavb Qf,h (kWh/a), pomeni celotno končno energijo, ki se dovaja sistemu v stavbo z namenom pretvorbe v toploto in se določi na podlagi standarda SIST EN 15603;

4.      letna primarna energija za delovanje stavbe Qp (kWh/a) pomeni energijo primarnih nosilcev energije, ki je pridobljena z izkoriščanjem naravnih energetskih virov, ki niso izpostavljeni tehnični pretvorbi in so porabljeni za delovanje stavbe;

5.      letne emisije CO₂ pomenijo emisije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kg/m2a) ter se določijo v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah;

6.      obstoječa stavba je stavba, ki je v uporabi več kot eno leto;

7.      kondicionirana površina stavbe (Ak) pomeni ogrevano in/ali hlajeno zaprto neto površino stavbe v skladu s standardoma SIST EN ISO 13789 in SIST ISO 9836 in pravilnikom, ki predpisuje metodologijo učinkovite rabe energije v stavbah.

II. VSEBINA IN OBLIKA ENERGETSKE IZKAZNICE STAVBE

3. člen

(vrste energetskih izkaznic)

(1) Glede na vrsto stavbe oziroma namen njene uporabe ločimo dve vrsti energetskih izkaznic:

-        računska energetska izkaznica, ki se določi na podlagi izračunanih energijskih kazalnikov rabe energije stavbe. Njena vsebina in oblika sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Računska energetska izkaznica se izda za novozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe;

-        merjena energetska izkaznica, ki se določi na podlagi meritev rabe energije. Njena vsebina in oblika sta določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Merjena energetska izkaznica se izda za obstoječe nestanovanjske stavbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se namesto merjene energetske izkaznice izda računska energetska izkaznica, če neodvisni strokovnjak presodi, da podatki o dejanski rabi energije niso zanesljivi.

4. člen

(energetska izkaznica stavbe ali njenega posameznega dela)

(1) V stavbah z več posameznimi deli se energetsko izkaznico izda za celotno stavbo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa se izda energetsko izkaznico za posamezni del stavbe, kadar tehnične lastnosti stavbe in vgrajenih sistemov omogočajo celovito analizo energetske učinkovitosti posameznega dela stavbe.

(3) Če je energetska izkaznica izdana za celo stavbo in za posamezni del te stavbe, se za veljavno energetsko izkaznico upošteva energetska izkaznica, izdana za celotno stavbo.

5. člen

(energijski kazalniki)

(1) Energijski kazalniki za računsko energetsko izkaznico so:

-        letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe QNH/Ak (kWh/m²a),

-        letna dovedena energija za delovanje stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe Q/Ak (kWh/m²a)

-        letna primarna energija za delovanje stavbe na enote kondicionirane površine stavbe Qp/Ak (kWh/m²a),

-        letne emisije CO₂ zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kg/m²a).

(2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico so:

-        letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m²a),

-        letna poraba električne energije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m²a),

-        letna primarna energija za delovanje stavbe na enote kondicionirane površine stavbe Qp/Ak (kWh/m²a),

-        letne emisije CO₂ zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe A_k (kg/m²a).

(3) Pri računski energetski izkaznici se kazalnik iz prve alineje prvega odstavka tega člena izračuna in prikaže še za referenčno klimo na lokaciji s koordinatama X= 462650 in Y=102480.

6. člen

(razvrščanje v razrede energetske učinkovitosti)

(1) V računski energetski izkaznici se stavbo uvrsti v razred energetske učinkovitosti glede na letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe – Q_NH/A_u (kWh/m²a), in sicer:

-        razred A1:     od 0 do vključno 10 kWh/m²a,

-        razred A2:     nad 10 do vključno 15 kWh/m²a,

-        razred B1:     nad 15 do vključno 25 kWh/m²a,

-        razred B2:     nad 25 do vključno 35 kWh/m²a,

-        razred C:       nad 35 do vključno 60 kWh/m²a,

-        razred D:       od 60 do vključno 105 kWh/m²a,

-        razred E:       od 105 do vključno 150 kWh/m²a,

-        razred F:       od 150 do vključno 210 kWh/m²a,

-        razred G:       od 210 do 300 in več kWh/m²a.

(2) Energijski kazalnik iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena je pri računski energetski izkaznici razvrščen v razred, ostali kazalniki iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena pa so prikazani na barvnem poltraku za porabo energije oziroma emisij CO₂.

7. člen

(priporočila za izboljšave)

Priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: priporočila) so sestavni del energetske izkaznice za obstoječo stavbo, razen v primeru najema stavbe. Priporočila je treba podati v obliki generičnih priporočenih ukrepov za obravnavano vrsto stavbe v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike. Primeri priporočil so navedeni v energetski izkaznici na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, in so razdeljeni na naslednja področja:

-        ukrepi za izboljšanje kakovosti ovoja,

-        ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov,

-        ukrepi za povečanje učinkovitosti izrabe obnovljivih virov energije in

-        organizacijski ukrepi.

III. METODOLOGIJA IN POSTOPKI PRI IZDELAVI ENERGETSKE IZKAZNICE

8. člen

(določitev energijskih kazalnikov)

(1) Energijski kazalniki stavbe za računsko energetsko izkaznico se določijo na podlagi računske metodologije, ki temelji na standardu SIST EN ISO 13790 z ustreznimi prilagoditvami in je navedena v pravilniku, ki predpisuje metodologijo učinkovite rabe energije v stavbah.

(2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico se določijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe energije, za obdobje zadnjih treh zaključenih koledarskih let pred letom izdelave energetske izkaznice, v skladu s standardom SIST prEN 15603 in pravilnikom, ki predpisuje metodologijo učinkovite rabe energije v stavbah.

Če podatki o porabljeni energiji iz prejšnjega odstavka za zadnja tri leta niso na voljo, se uporabi podatek za zadnji dve oziroma zadnje zaključeno koledarsko leto pred letom izdelave izkaznice. Podatki o porabi energije se določijo na podlagi računov za porabljeno energijo ali drugih ustreznih evidenc po posameznih energentih. Te podatke mora zagotoviti naročnik energetske izkaznice.

9. člen

(postopki pri izdelavi računske energetske izkaznice)

(1) Izdelava energetske izkaznice obsega analizo podatkov o stavbi in rabi energije, izračun potrebnih energijskih kazalnikov in vpis predpisanih podatkov v register energetskih izkaznic (v nadaljnjem besedilu: register).

(2) Energetsko izkaznico za novozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe je potrebno izdelati na podlagi izračunanih vrednosti. Podlaga za izračun so izkaz energijskih lastnosti stavbe, ki mora ustrezati dejansko izvedeni stavbi in je sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta, pripadajoči elaborat o energetski učinkovitosti stavbe in načrti stavbe ter projekt izvedenih del.

(3) Neodvisni strokovnjak iz drugega odstavka 68.d člena Energetskega zakona je dolžan pri izdelavi energetske izkaznice opraviti pregled stavbe in naprav, upoštevati informacije o izvedeni gradnji stavbe iz fotodokumentacije investitorja, gradbenega dnevnika ter meritev energijskih lastnosti stavbe in sistemov (npr. termovizijski pregled stavbe, meritve zrakotesnosti stavbe ali meritve lastnosti energetskih naprav in sistemov v stavbi).

(4) Če se med izdelavo energetske izkaznice izkaže, da posredovana tehnična dokumentacija o stavbi izkazuje odstopanja od dejanskega stanja izvedene stavbe, jo neodvisni strokovnjak zavrne kot neustrezno in do zagotovitve ustrezne dokumentacije ne izdela energetske izkaznice.

(5) Neodvisni strokovnjak mora izdelati poročilo o določitvi energijskih kazalnikov stavbe, ki povzema vsebino elaborata o energetski učinkovitosti stavbe, izkaza energijskih lastnosti stavbe in navaja vse vhodne podatke, ki so potrebni za ponovitev oziroma kontrolo izračuna.

10. člen

(obveznosti naročnika računske energetske izkaznice)

(1) Za pravilnost in resničnost posredovanih podatkov o stavbi in rabi energije v njej je odgovoren naročnik računske energetske izkaznice.

(2) Dokumentacijo iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena mora naročnik računske energetske izkaznice posredovati neodvisnemu strokovnjaku, ki izdeluje energetske izkaznice, oziroma organizaciji, ki je pooblaščena za izdajo energetskih izkaznic (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj), sočasno ob naročilu za izdelavo energetske izkaznice.

(3) Naročnik računske energetske izkaznice je dolžan neodvisnega strokovnjaka opozoriti na odstopanja izvedenih del od projektiranih, v kolikor bi le-ta lahko vplivala na spremembo energijskih kazalnikov stavbe.

(4) Naročnik računske energetske izkaznice mora neodvisnega strokovnjaka seznaniti z morebitno dokumentacijo, ki se nanaša na dejansko dosežene energijske lastnosti stavbe, in mu jo posredovati.

11. člen

(postopki pri izdelavi merjene energetske izkaznice)

(1) Podlaga za izdelavo merjene energetske izkaznice so podatki izmerjenih vrednosti rabe energije v stavbi ali njenem posameznem delu. Podatke o dobavljeni energiji ter splošne podatke o stavbi posreduje naročnik, na primer v obliki računov ali drugih poročil.

(2) Neodvisni strokovnjak mora ob izdelavi merjene energetske izkaznice opraviti pregled stavbe in naprav ter mest dobave energije v stavbo oziroma mest oddaje energije iz stavbe ter strokovno preveriti smiselnost posredovanih podatkov.

12. člen

(obveznosti naročnika merjene energetske izkaznice)

(1) Za pravilnost in resničnost posredovanih podatkov o stavbi in rabi energije v njej je odgovoren naročnik merjene energetske izkaznice.

(2) Naročnik merjene energetske izkaznice je dolžan posredovati neodvisnemu strokovnjaku oziroma izdajatelju splošne podatke o stavbi oziroma njenem posameznem delu ter podatke o rabi energije, sočasno ob naročilu za izdelavo energetske izkaznice.

(3) Naročnik merjene energetske izkaznice mora neodvisnega strokovnjaka opozoriti na morebitna odstopanja (npr. časovno neskladje obračunskega obdobja za posamezni energent in obdobja, na katerega se nanaša energetska izkaznica) in na porabo goriva, za katerega ne obstajajo meritve.

13. člen

(izračun v primeru skupne naprave)

Pri izdelavi merjene energetske izkaznice za stavbo, ki je z drugimi stavbami vezana na skupno napravo, ki tem stavbam zagotavlja energijo, se v primeru, ko meritve dovedene energije posamezni stavbi niso vzpostavljene, dovedena energija posamezni stavbi določi na podlagi dogovorjenega ključa delitve porabe energije.

14. člen

(zahteva za izdajo energetske izkaznice)

Naročnik energetske izkaznice vloži zahtevo za izdajo energetske izkaznice na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

IV. IZDAJA ENERGETSKIH IZKAZNIC

15. člen

(izdaja energetske izkaznice)

(1) Izdaja energetske izkaznice se izvede z vpisom elektronske oblike energetske izkaznice v register.

(2) Izdajatelj energetske izkaznice mora najpozneje v 15 dneh po izvedenem vpisu elektronske oblike energetske izkaznice v register energetsko izkaznico v pisni obliki posredovati naročniku.

16. člen

(hramba pisne dokumentacije)

Izdajatelj je dolžan pisno dokumentacijo o izdaji energetske izkaznice hraniti še najmanj eno leto po preteku veljavnosti energetske izkaznice. Pisna dokumentacija obsega:

-        podatke o zahtevi za izdelavo energetske izkaznice,

-        izdano energetsko izkaznico,

-        poročilo o določitvi energijskih kazalnikov in

-        priporočila.

V. REGISTER ENERGETSKIH IZKAZNIC

17. člen

(vsebina registra)

(1) V register se vpišejo podatki, ki so navedeni na obrazcih iz priloge 1 in 2 tega pravilnika.

(2) V register se v elektronski obliki vnesejo naslednji dokumenti:

-        izdana energetska izkaznica,

-        poročilo o izračunu energijskih kazalnikov, na podlagi katerega je bila izdelana računska energetska izkaznica stavbe, ki mora vsebovati vse vhodne podatke, potrebne za preverjanje in ponovno določitev energetskih kazalnikov v energetski izkaznici,

-        priporočila, kadar morajo le-ta biti priložena energetski izkaznici.

(3) Pisno dokumentacijo v zvezi z izdelavo energetske izkaznice hrani izdajatelj energetske izkaznice še najmanj 10 let.

18. člen

(način vodenja registra)

(1) Register se vodi v obliki informatizirane baze na ministrstvu, pristojnemu za energijo.

(2) V register se energetska izkaznica vpiše pod zaporedno številko, ki je sestavljena vsaj iz zaporedne številke vpisa v register in letnice izdaje.

(3) Osnovni identifikator stavbe ali njenega dela, za katerega je izdana energetska izkaznica, je identifikacijska oznaka stavbe ali dela stavbe, tako da se na ta način enoznačno opredeli, za katero stavbo oziroma del stavbe je izkaznica izdana. Če je energetska izkaznica izdana za celotno stavbo, zadošča identifikacijska oznaka stavbe.

(4) Podatki o vpisanih energetskih izkaznicah in pripadajočih dokumentih se v registru hranijo trajno v elektronski obliki.

19. člen

(obveznosti vpisa v register)

(1) Neodvisni strokovnjak energetske izkaznice mora ob izdelavi energetske izkaznice na podlagi pooblastila izdajatelja izvesti vpis v register. Energetska izkaznica se vpiše v register v elektronski obliki.

(2) Za isto stavbo ali njen del je veljavna samo zadnja v register vpisana energetska izkaznica.

20. člen

(dostop do registra)

(1) Dostop do registra je javen in omogoča vpogled v vsebino energetske izkaznice.

(2) Iskanje v informatizirani bazi energetskih izkaznic je v okviru javnega dostopa omogočeno najmanj po naslednjih ključih:

-        zaporedna številka energetske izkaznice,

-        identifikacijska oznaka stavbe iz katastra stavb in številka njenega posameznega dela,

-        naslov stavbe,

-        katastrska občina in parcelna številka,

-        izdajatelj in leto izdaje.

(3) Dostop do vpisa in vpogleda v register je zaščiten z geslom.

VI. NAMESTITEV ENERGETSKE IZKAZNICE

21. člen

(vrste stavb, za katere velja obveznost namestitve na vidnem mestu)

Energetska izkaznica mora biti nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti oziroma organizacije in so v skladu z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in določitev objektov državnega pomena, uvrščene v podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti z naslednjimi oznakami:

-        12201 Stavbe javne uprave;

-        12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;

-        12640 Stavbe za zdravstvo;

-        12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo.

Priloga 1: Računska energetska izkaznica

Priloga 2: Merjena energetska izkaznica

Priloga 3: Primeri priporočil za stroškovno upravičene izboljšave energetske učinkovitosti stavbe

Priloga 4: Obrazec »Zahteva za izdelavo energetske izkaznice«

Priloga 5: Metodologija za izračun energijskih lastnosti stavbe

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/09) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

(1) Do vzpostavitve registra v elektronski obliki se energetska izkaznica izdaja v pisni obliki.

(2) Do vzpostavitve registra v elektronski obliki vsebino registra iz drugega odstavka 17. člena tega pravilnika nadomešča dokumentacija v pisni obliki, ki se hrani v ročnem registru.

(3) Do vzpostavitve registra v elektronski obliki se šteje, da je vpis energetske izkaznice v register opravljen s posredovanjem izkaznice v pisni obliki ministrstvu, pristojnemu za okolje in prostor.

23. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 93/12) spreminja 22. člen pravilnika tako, da se glasi:

»22. člen

(1) Do vzpostavitve registra v elektronski obliki se energetska izkaznica izdaja v pisni obliki.

(2) Do vzpostavitve registra v elektronski obliki vsebino registra iz drugega odstavka 17. člena tega pravilnika nadomešča dokumentacija v pisni obliki, ki se hrani v ročnem registru.

(3) Do vzpostavitve registra v elektronski obliki se šteje, da je vpis energetske izkaznice v register opravljen s posredovanjem izkaznice v pisni obliki ministrstvu, pristojnemu za energijo.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»12. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.