Pravilnik o načinu izvajanja meroslovnega nadzora nad merili

Na podlagi tretjega odstavka 18. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – prečiščeno besedilo) izdaja minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

PRAVILNIK

o načinu izvajanja meroslovnega nadzora nad merili

1. člen

(1) S tem pravilnikom se natančneje določa način izvajanja meroslovnega nadzora nad merili v uporabi in v prometu (v nadaljnjem besedilu: nadzor), ki ga izvajajo inšpektorji ali meroslovni nadzorniki kot pooblaščene uradne osebe Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: Urad).

(2) Predmet nadzora so samo tista merila, katerih uporaba je določena za merjenja na področjih iz 3. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – prečiščeno besedilo) in za katera so bili izdani meroslovni predpisi za posamezno merilo.

(3) Nadzor meril v uporabi vključuje merila, ki se uporabljajo ali se nahajajo na mestu uporabe.

2. člen

(1) Nadzor nad merili v uporabi se izvaja pri uporabnikih oziroma imetnikih meril. Imetniki meril so lahko lastniki, dobavitelji energije in vode, upravljavci meril in upravniki večstanovanjskih stavb.

(2) Nadzor nad merili v prometu se izvaja na mestu, kjer se izvaja promet z merili ali v prostorih, kjer so merila pripravljena za dajanje v promet.

3. člen

(1) Nadzor je lahko redni, ponovni ali izredni.

(2) Redni nadzor se izvaja na podlagi letnega programa dela.

(3) Ponovni nadzor se praviloma izvede v primeru, da so bile pri rednem nadzoru ugotovljene večje nepravilnosti.

(4) Izredni nadzor se opravi, če iz prijave, pritožbe, sporočila ali druge vloge, ki jo dobi urad, izhaja utemeljen sum, da so bile kršene določbe meroslovnih predpisov.

4. člen

Nadzor se izvaja:

-       s pregledom merila na mestu uporabe ali dajanja v promet brez kontrolnega preskusa merila ali

-       s pregledom merila na mestu uporabe ali dajanja v promet s kontrolnim preskusom merila.

5. člen

Pri nadzoru s pregledom merila na mestu uporabe ali dajanja v promet brez kontrolnega preskusa merila se lahko preverjajo:

-       veljavnost in ustreznost oznak na merilu oziroma potrdil o skladnosti merila s predpisi,

-       istovetnost merila, da se ugotovi skladnost merila z listino izdano v postopku ugotavljanja skladnosti,

-       pravilna priključitev in uporaba merila,

-       stanje in uporabnost merila (nepoškodovanost merila),

-       izpolnitev posebnih pogojev oziroma omejitev, če so navedeni v listini, izdani v postopku ugotavljanja skladnosti.

6. člen

Pri kontrolnem preskusu merila se preverja ali je merilo skladno z meroslovnimi predpisi. Praviloma se ga izvede na merilu, ki ima veljavno oznako skladnosti ali overitveno oznako oziroma veljavno potrdilo o skladnosti merila s predpisi.

7. člen

(1) Kontrolni preskus merila se lahko izvede na mestu, kjer se merilo uporablja ali daje v promet, v laboratoriju Urada ali drugem meroslovnem laboratoriju, ki je ustrezno usposobljen za preskušanje zadevnega merila (v nadaljnjem besedilu: zunanji laboratorij).

(2) Kontrolni preskus merila v laboratoriju Urada ali zunanjem laboratoriju lahko odredi inšpektor. V tem primeru mora biti merilo ustrezno zavarovano pred morebitnimi nedovoljenimi posegi in spremembami, ki lahko vplivajo na meroslovno tehnične lastnosti merila.

(3) Inšpektor lahko naloži imetniku merila, da merilo dostavi na mesto kontrolnega preskusa. Če imetnik merila v določenem roku merila iz neopravičljivih razlogov ne dostavi na mesto kontrolnega preskusa, ali pa dostavljeno merilo kaže na nedovoljen poseg v merilo, se šteje, da merilo ni skladno z meroslovnimi predpisi ter da nima veljavne oznake skladnosti ali overitvene oznake oziroma potrdila o skladnosti s predpisi.

(4) Kontrolni preskus se izvede v skladu s postopki, ki jih določa meroslovni predpis za posamezno merilo za postopke ugotavljanja skladnosti oziroma redne overitve, pri čemer dejanski obseg preskusov določi pooblaščena uradna oseba, ki vodi postopek. Inšpektor lahko odredi tudi ostale preskuse, če je potrebno ugotoviti dejansko izpolnjevanje meroslovnih zahtev meril pri pogojih dejanske uporabe.

(5) Pri ugotavljanju točnosti merila se kot kriterij ustreznosti upošteva največji dovoljeni pogrešek merila v uporabi, če je z meroslovnimi predpisi za posamezno merilo določen. Sicer se upošteva največji dovoljeni pogrešek kot je predpisan za redno overitev, če se ta ne zahteva, pa največji dovoljeni pogrešek kot je predpisan za postopek ugotavljanja skladnosti za merila pred dajanjem v uporabo.

(6) Kontrolnega preskusa merila ne smejo izvesti osebe, ki so sodelovale pri overitvi merila oziroma postopku ugotavljanja skladnosti. Če te zahteve ni mogoče izpolniti, mora biti pri kontrolnem preskusu prisotna pooblaščena uradna oseba. Pooblaščena uradna oseba je lahko prisotna tudi pri ostalih kontrolnih preskusih, ki jih ne izvaja sama.

8. člen

Merilo, za katerega je izdana odločba o prepovedi prometa oziroma uporabe merila, se označi z nalepko o prepovedi prometa oziroma uporabe merila, ki je v prilogi 1 tega pravilnika, po možnosti tako, da merila ni možno uporabljati brez poškodbe nalepke. Nalepko lahko odstrani z merila izvajalec overitve ali pooblaščeni serviser merila, ki zagotovi, da so odpravljene pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila odločba izdana.

9. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o načinu izvajanja meroslovnega nadzora nad merili (Uradni list RS, št. 45/05).

10. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0073-6/2011

Ljubljana, dne 16. decembra 2011

EVA 2011-3211-0058

v funkciji ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

dr. Igor Lukšič l.r.

Minister

Priloga 1: Nalepka o prepovedi prometa oziroma uporabe merila iz 8. člena pravilnika