Na podlagi tretjega odstavka 18. člena
Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – prečiščeno besedilo) izdaja
minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
PRAVILNIK
o načinu izvajanja meroslovnega
nadzora nad merili
1. člen
(1) S tem pravilnikom se natančneje
določa način izvajanja meroslovnega nadzora nad merili v uporabi in v prometu
(v nadaljnjem besedilu: nadzor), ki ga izvajajo inšpektorji ali meroslovni
nadzorniki kot pooblaščene uradne osebe Urada Republike Slovenije za meroslovje
(v nadaljnjem besedilu: Urad).
(2) Predmet nadzora so samo tista
merila, katerih uporaba je določena za merjenja na področjih iz 3. člena Zakona
o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – prečiščeno besedilo) in za katera so
bili izdani meroslovni predpisi za posamezno merilo.
(3) Nadzor meril v uporabi vključuje
merila, ki se uporabljajo ali se nahajajo na mestu uporabe.
2. člen
(1) Nadzor nad merili v uporabi se
izvaja pri uporabnikih oziroma imetnikih meril. Imetniki meril so lahko
lastniki, dobavitelji energije in vode, upravljavci meril in upravniki večstanovanjskih
stavb.
(2) Nadzor nad merili v prometu se
izvaja na mestu, kjer se izvaja promet z merili ali v prostorih, kjer so merila
pripravljena za dajanje v promet.
3. člen
(1) Nadzor je lahko redni, ponovni ali
izredni.
(2) Redni nadzor se izvaja na podlagi
letnega programa dela.
(3) Ponovni nadzor se praviloma izvede
v primeru, da so bile pri rednem nadzoru ugotovljene večje nepravilnosti.
(4) Izredni nadzor se opravi, če iz
prijave, pritožbe, sporočila ali druge vloge, ki jo dobi urad, izhaja utemeljen
sum, da so bile kršene določbe meroslovnih predpisov.
4. člen
Nadzor se izvaja:
-
s pregledom merila na mestu uporabe ali dajanja v promet brez
kontrolnega preskusa merila ali
-
s pregledom merila na mestu uporabe ali dajanja v promet s kontrolnim
preskusom merila.
5. člen
Pri nadzoru s pregledom merila na mestu
uporabe ali dajanja v promet brez kontrolnega preskusa merila se lahko
preverjajo:
-
veljavnost in ustreznost oznak na merilu oziroma potrdil o skladnosti merila
s predpisi,
-
istovetnost merila, da se ugotovi skladnost merila z listino izdano v
postopku ugotavljanja skladnosti,
-
pravilna priključitev in uporaba merila,
-
stanje in uporabnost merila (nepoškodovanost merila),
-
izpolnitev posebnih pogojev oziroma omejitev, če so navedeni v listini,
izdani v postopku ugotavljanja skladnosti.
6. člen
Pri kontrolnem preskusu merila se preverja
ali je merilo skladno z meroslovnimi predpisi. Praviloma se ga izvede na
merilu, ki ima veljavno oznako skladnosti ali overitveno oznako oziroma
veljavno potrdilo o skladnosti merila s predpisi.
7. člen
(1) Kontrolni preskus merila se lahko
izvede na mestu, kjer se merilo uporablja ali daje v promet, v laboratoriju
Urada ali drugem meroslovnem laboratoriju, ki je ustrezno usposobljen za
preskušanje zadevnega merila (v nadaljnjem besedilu: zunanji laboratorij).
(2) Kontrolni preskus merila v
laboratoriju Urada ali zunanjem laboratoriju lahko odredi inšpektor. V tem
primeru mora biti merilo ustrezno zavarovano pred morebitnimi nedovoljenimi
posegi in spremembami, ki lahko vplivajo na meroslovno tehnične lastnosti
merila.
(3) Inšpektor lahko naloži imetniku
merila, da merilo dostavi na mesto kontrolnega preskusa. Če imetnik merila v
določenem roku merila iz neopravičljivih razlogov ne dostavi na mesto
kontrolnega preskusa, ali pa dostavljeno merilo kaže na nedovoljen poseg v
merilo, se šteje, da merilo ni skladno z meroslovnimi predpisi ter da nima
veljavne oznake skladnosti ali overitvene oznake oziroma potrdila o skladnosti
s predpisi.
(4) Kontrolni preskus se izvede v
skladu s postopki, ki jih določa meroslovni predpis za posamezno merilo za
postopke ugotavljanja skladnosti oziroma redne overitve, pri čemer dejanski
obseg preskusov določi pooblaščena uradna oseba, ki vodi postopek. Inšpektor
lahko odredi tudi ostale preskuse, če je potrebno ugotoviti dejansko
izpolnjevanje meroslovnih zahtev meril pri pogojih dejanske uporabe.
(5) Pri ugotavljanju točnosti merila
se kot kriterij ustreznosti upošteva največji dovoljeni pogrešek merila v
uporabi, če je z meroslovnimi predpisi za posamezno merilo določen. Sicer se
upošteva največji dovoljeni pogrešek kot je predpisan za redno overitev, če se
ta ne zahteva, pa največji dovoljeni pogrešek kot je predpisan za postopek
ugotavljanja skladnosti za merila pred dajanjem v uporabo.
(6) Kontrolnega preskusa merila ne
smejo izvesti osebe, ki so sodelovale pri overitvi merila oziroma postopku
ugotavljanja skladnosti. Če te zahteve ni mogoče izpolniti, mora biti pri
kontrolnem preskusu prisotna pooblaščena uradna oseba. Pooblaščena uradna oseba
je lahko prisotna tudi pri ostalih kontrolnih preskusih, ki jih ne izvaja sama.
8. člen
Merilo, za katerega je izdana odločba o
prepovedi prometa oziroma uporabe merila, se označi z nalepko o prepovedi
prometa oziroma uporabe merila, ki je v prilogi 1 tega pravilnika, po možnosti
tako, da merila ni možno uporabljati brez poškodbe nalepke. Nalepko lahko
odstrani z merila izvajalec overitve ali pooblaščeni serviser merila, ki
zagotovi, da so odpravljene pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila odločba
izdana.
9. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati Pravilnik o načinu izvajanja meroslovnega nadzora nad merili (Uradni
list RS, št. 45/05).
10. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0073-6/2011
Ljubljana, dne 16. decembra 2011
EVA 2011-3211-0058
v funkciji ministra za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
Priloga 1: Nalepka o
prepovedi prometa oziroma uporabe merila iz 8. člena pravilnika