Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj
informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali
kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz
javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne
socialne pomoči obsega:
-
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri
dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v
postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 z dne 3.
2. 2012),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in
njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za
zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št.
99/15 z dne 21. 12. 2015),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu ugotavljanja
premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter
o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni
list RS, št. 5/18 z dne 26. 1. 2018).
PRAVILNIK
o načinu ugotavljanja premoženja in
njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za
zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. člen
Ta pravilnik določa način ugotavljanja
premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter
razloge, zaradi katerih se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v
nižjem znesku.
Ugotavljanje premoženja ter njegove
vrednosti
2. člen
Upravičenec je ob uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev pristojnemu centru za socialno delo dolžan sporočiti vse
podatke o obstoju in vrednosti premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc in
o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi.
3. člen
(1) Premoženje po tem
pravilniku predstavlja vse nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna
plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji,
denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo
dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),
hranilne vloge in druga denarna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prihranki) ter
drugo premično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve
vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge do izdaje odločbe pa
na dan pridobitve.
(2) V premoženje iz prejšnjega
odstavka se ne šteje:
-
premoženje, ki se po 18. členu ZUPJS ne šteje v premoženje,
-
sredstva, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način
prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in
ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustrezne
listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe,
-
drugo premično premoženje v vrednosti manjši od 9 osnovnih zneskov
minimalnega dohodka.
4. člen
(1) Premoženje in njegova
vrednost se ugotavlja iz:
-
zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja,
-
odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin,
-
odločbe o odmeri davka na dediščino,
-
odločbe o odmeri davka na darila.
-
uradnih evidenc subjektov, ki upravljajo s premoženjem.
(2) Če premoženje ni obdavčljivo ali
odločba o odmeri davka še ni bila izdana ali ni dokončna, se premoženje in
njegova vrednost ugotavlja iz:
-
kupoprodajne pogodbe,
-
sklepa o dedovanju,
-
darilne pogodbe,
-
drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je upravičenec premoženje
pridobil.
5. člen
(1) Kot vrednost motornega vozila v skladu
z zakonom, ki ureja motorna vozila, se upošteva vrednost, ugotovljena iz baze
podatkov rabljenih vozil (v nadaljnjem besedilu: baza podatkov).
(2) Baza podatkov je baza, ki jo izbere
ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, v skladu z zakonom, ki ureja javno
naročanje.
(3) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se
upoštevajo osnovni podatki vozila, pridobljeni iz uradne evidence registriranih
vozil.
(4) Pri ugotavljanju vrednosti vozila se
upošteva leto prve registracije. Kot vrednost vozila se upošteva prodajna cena
glede na število povprečno prevoženih kilometrov.
(5) (črtan).
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
se kot vrednost novejših vozil, če v letu prve registracije v bazi podatkov še ni
znana cena rabljenega vozila, upošteva zadnja veljavna maloprodajna cena v letu
prve registracije.
6. člen
(1) Ne glede na določbo prejšnjega
člena se šteje, da je vrednost osebnega avtomobila, ki je bilo prvič
registrirano najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja
pravico iz javnih sredstev, in vrednost osebnega avtomobila s prostornino
motorja do 1500 ccm, ki je bilo prvič registrirano najmanj 6 let pred letom, v
katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjša od 28 osnovnih
zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne
uporablja za starodobna vozila.
6.a člen
(1) Vrednost lastniških deležev
gospodarskih družb ali zadrug se ugotovi na podlagi podatkov Agencije Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve iz evidence Javna objava letnih
poročil.
(2) Vrednost lastniških deležev iz
prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji formuli:
VLD = A1 + B1 – C2 – Č2,
pri čemer je:
VLD – vrednost lastniških deležev;
A1 – znesek dolgoročnih sredstev;
B1 – znesek kratkoročnih sredstev;
C2 – znesek dolgoročnih obveznosti;
Č2 – znesek kratkoročnih obveznosti.
(3) Če stranka zatrjuje, da je
vrednost lastniškega deleža gospodarske družbe ali zadruge različna od
vrednosti ugotovljene na podlagi prejšnjega odstavka, lahko to dokazuje z
izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca.
7. člen
(1) Obstoj vrednostnih papirjev
se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega
registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev. Kot
njihova vrednost se upošteva vrednost, ki jo centralna klirinška depotna družba
jemlje kot osnovo za izračun nadomestila za vzdrževanje stanj vrednostnih
papirjev.
(2) (črtan).
(3) Pri ugotavljanju vrednosti vodnega
plovila se upoštevajo osnovni podatki vodnega plovila, pridobljeni iz uradne
evidence vodnih plovil. Kot vrednost vodnega plovila se upošteva tržna vrednost,
ki bi jo bilo mogoče pridobiti pri prodaji primerljivega istovrstnega vodnega
plovila na trgu.
(4) Kadar ima upravičenec prihranke v
tuji valuti, se kot njihova vrednost upošteva vrednost v eurih, izračunana po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vložitve vloge.
(5) Vrednost drugega premoženja se
ugotavlja iz potrdila drugega pristojnega organa ali organizacije, ki o posamezni
vrsti premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje, vodi
uradno evidenco, ali iz druge javne listine.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se
vrednost nepremičnine, ki ima status kulturnega spomenika po predpisih, ki
urejajo varstvo kulturne dediščine, upošteva v višini 80 % vrednosti
pridobljene od pristojnega organa.
8. člen
Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni
mogoče ugotoviti na način iz 4., 5., 6., 6.a ali 7.
člena tega pravilnika, se ugotovi z izjavo stranke ali z drugimi dokazi, v
skladu s splošnim upravnim postopkom.
9. člen
Kot vrednost premoženja se upošteva njegova
vrednost na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi
vloge do izdaje odločbe, pa na dan pridobitve, oziroma vrednost, ki je razvidna
iz listin iz 4. člena tega pravilnika.
Razlogi, zaradi katerih se denarna
socialna pomoč ne zmanjša, ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku
10. člen
Denarna socialna pomoč se ne zmanjša, kadar
ima posameznik ali družina (v nadaljnjem besedilu: oseba) v lasti eno
stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem
oseba živi, in katerega vrednost je višja od vrednosti primernega stanovanja, a
ne presega ali dosega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
11. člen
(1) Center za socialno delo
lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem
znesku osebi, za katero se ugotovi, da ji je dohodek v višini minimalnega
dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker živi z osebami oziroma mu pri
preživljanju pomagajo osebe, ki niso osebe po ZUPJS, ali je njeno preživetje
zagotovljeno na drug način.
(2) Šteje se, da je preživetje
upravičencu zagotovljeno na drug način, kadar je upravičencu v celoti
zagotovljeno preživljanje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na
podlagi drugega pravnega naslova.
Upoštevanje mesečne vrednosti osnovne
oskrbe
12. člen
(1) Mesečna vrednost osnovne oskrbe
se upošteva v razmerju do minimalnega dohodka, ki bi upravičencu pripadal, če
ne bi imel drugih dohodkov.
(2) Kadar je upravičencu preživetje
zagotovljeno v celoti, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni
vrednosti 100 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih
dohodkov.
(3) Kadar je upravičencu zagotovljeno
bivanje, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti
15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
(4) Kadar je upravičencu zagotovljena
prehrana, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti
40 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
(5) Kadar zavezanec po predpisih o
dohodnini za upravičenca, ki ni oseba po ZUPJS, v skladu s predpisi o dohodnini
uveljavlja olajšave za vzdrževanega otroka oziroma vzdrževanega družinskega
člana, se šteje, da je upravičencu zagotovljeno bivanje in prehrana v mesečni
vrednosti 55 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih
dohodkov.
(6) Kadar se upravičenec nahaja v
bolnišnici, na zdravljenju ali rehabilitaciji, se šteje, da mu je zagotovljena
osnovna oskrba v višini 40 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi
imel drugih dohodkov.
13. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se
šteje, da je upravičencu zagotovljena osnovna oskrba v nižji mesečni vrednosti,
kot je določena v prejšnjem členu, če tako ugotovi pristojni center za socialno
delo.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in
njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za
zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA DOLOČBA
14. člen
Ne glede na določbo 10. člena tega
pravilnika se v letu 2012 denarna socialna pomoč ne zmanjša, če ima oseba v
lasti eno stanovanje v katerem živi, in katerega vrednost je višja od vrednosti
primernega stanovanja, a ne presega ali dosega višine 13.780,00 eurov.
15. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o načinu
ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih
sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne
pomoči (Uradni list RS, št. 99/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri
dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v
postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 5/18)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
7. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.