Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest obsega:

-        Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 50/11 z dne 27. 6. 2011),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 4/17 z dne 27. 1. 2017),

-        Pravilnik o spremembah Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 20/17 z dne 21. 4. 2017),

-        Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 123/20 z dne 18. 9. 2020).

PRAVILNIK

o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa:

-        način presojanja varnosti cestne infrastrukture na javnih cestah, merila za razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč, način, vsebino, potek in trajanje strokovnega usposabljanja presojevalcev varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: presojevalec), ceno storitev presojevalcev in način preverjanja usposobljenosti presojevalcev za pridobitev statusa presojevalca;

-        pogoje, na podlagi katerih Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: agencija) izvaja strokovna usposabljanja presojevalcev, način opravljanja preizkusa znanja, program usposabljanja in način obdobnega izpopolnjevanja za ohranjanje statusa presojevalca, plačilo stroškov strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja.

(2) S tem pravilnikom se prenaša naslednja direktiva Evropske unije:

-        Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59).

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.      presojanje varnosti izgradnje novih cest ali znatne spremembe obstoječega omrežja cest (v nadaljnjem besedilu: cestno infrastrukturni projekt) je sistematičen proces, ki poteka v vseh fazah načrtovanja in obratovanja cestnih infrastrukturnih projektov in temelji na presoji strokovnih rešitev v fazi načrtovanja in projektiranja ter pregledu obstoječe ceste z upoštevanjem cestne okolice, ki se izvaja z namenom ugotovitve napak ali pomanjkljivosti oziroma obstoja nevarnih pogojev, ki lahko privedejo do nastanka prometnih nesreč, če do nesreč že prihaja pa, da se omilijo njihove posledice;

2.      presojevalec je strokovno usposobljena oseba, ki samostojno presoja strokovno rešitev v fazi načrtovanja in projektiranja z vidika varnosti cestnega prometa, pregleduje obstoječo cesto z vidika njenih varnostnih lastnosti in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja javne ceste, in tem pravilnikom, ter ima veljavno potrdilo o opravljenem preizkusu znanja ter opravljenih obdobnih usposabljanjih;

3.      poročilo o oceni učinka na varnost v prometu je dokument, ki ga izdela presojevalec po pregledu strokovnih podlag iz 9. člena tega pravilnika;

4.      poročilo o preveritvi varnosti prometa za projekte v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma projektov za izvedbo je dokument, ki ga izdela presojevalec po pregledu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekta za izvedbo;

5.      poročilo o pregledu varnosti ceste je dokument, ki ga izdela presojevalec po opravljenem pregledu projektno-tehničnih elementov obstoječe ceste z upoštevanjem ceste in njene okolice ter vpliva človeških dejavnikov;

6.      strokovni kolegij presojevalcev je strokovno in posvetovalno telo agencije.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, urejanje prostora in graditev objektov.

3. člen

(naročnik in plačnik poročil)

(1) Naročnik in plačnik poročila o oceni učinka na varnost prometa, poročila o preveritvi varnosti prometa in poročila o pregledu varnosti ceste je upravljavec ceste.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je naročnik in plačnik poročil iz prejšnjega odstavka investitor, katerega načrtovani objekt vpliva na cestno infrastrukturo oziroma varnost udeležencev cestnega prometa, upravljavec ceste pa ob izdaji soglasja po zakonu, ki ureja javne ceste, preveri, ali je investitor upošteval poročilo presojevalca.

(3) (črtan)

4. člen

(naročnik in plačnik poročila o prometni nesreči)

Naročnik in plačnik poročila o raziskavi dejavnikov prometne nesreče s smrtnim izidom je agencija.

4.a člen

(postopek izbire presojevalca)

(1) Postopek za izbiro presojevalca ali skupine presojevalcev za pripravo poročil iz 3. in 4. člena tega pravilnika vodi agencija na podlagi zahteve naročnika.

(2) Agencija izbere presojevalca ali skupino presojevalcev na podlagi poslovnika o načinu oddaje del presojevalcem, ki ga potrdi svet agencije.

(3) Presojevalca ali skupino presojevalcev za pripravo poročil iz 3. in 4. člena tega pravilnika določi direktor agencije v roku 10 dni od prejema zahteve naročnika. Izbrani presojevalec mora pred njegovo določitvijo agenciji podati pisno izjavo, da ni sodeloval v predhodnih postopkih izdelave projekta.

(4) Po določitvi presojevalca iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba med naročnikom in presojevalcem.

4.b člen

(število presojevalcev)

(1) Za izvedbo aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture se določi en presojevalec.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za izvedbo aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture določita najmanj dva presojevalca, če so predmet pregleda:

-        strokovne podlage v fazi ocene učinka na varnost v cestnem prometu, v katerih je skupna dolžina vseh variant trase enaka ali daljša od 30 kilometrov za avtoceste in hitre ceste ali 5 kilometrov za druge javne ceste,

-        projektna dokumentacija, vključno z vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, v fazi preverjanja varnosti v cestnem prometu za skupno dolžino trase ceste enako ali večjo od 10 kilometrov za avtoceste in hitre ceste in večjo od 3 kilometre za druge javne ceste,

-        varnost obstoječih cest skupne dolžine večje od 30 kilometrov za avtoceste in hitre ceste ali večje od 5 kilometrov za druge javne ceste.

5. člen

(pristojnost presojevalca varnosti cest)

(1) Presojevalec varnosti cest izvaja ocene učinka na varnost prometa pri idejni zasnovi ceste, preverja varnost v zvezi s cestno infrastrukturnimi projekti in pregleduje varnost cest.

(2) Presojevalec je član skupine za raziskavo dejavnikov prometnih nesreč s smrtnim izidom, ustanovljene pri agenciji.

6. člen

(strokovni kolegij presojevalcev)

(1) Strokovni kolegij presojevalcev imenuje agencija in je sestavljen iz treh presojevalcev.

(2) V strokovni kolegij se lahko imenuje posameznik z najmanj 12 letnimi izkušnjami s področja varnosti cest za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

(3) Član strokovnega kolegija presojevalcev v času imenovanja ne sme opravljati nalog presojevalca.

(4) Finančna sredstva za delo članov strokovnega kolegija presojevalcev zagotovi agencija.

(5) Strokovni kolegij presojevalcev ima naslednje naloge:

-        odloča o priznavanju v tujini pridobljenih znanj v skladu s 29. členom tega pravilnika;

-        daje strokovno mnenje agenciji glede upravičenosti zahtev naročnika za pregled varnosti cestne infrastrukture;

-        poda strokovno mnenje, če se presojevalec in projektant, naročnik ali upravljavec ceste ne morejo sporazumeti o utemeljenosti poročila presojevalca.

II. OCENA UČINKA NA VARNOST V PROMETU ZA CESTNO INFRASTRUKTURNE PROJEKTE V FAZI NAČRTOVANJA VARIANT

7. člen

(vrste projektov, za katere je ocena učinka obvezna)

Izdelava ocene učinka na varnost v prometu je obvezna za vse cestno infrastrukturne projekte ter zajema pregled in oceno strokovnih podlag, za katere se v fazi načrtovanja variant izdela študija variant po predpisih o urejanju prostora.

8. člen

(izdelovalec ocene učinka)

(1) Presojevalec varnosti cest opravi pregled cestno infrastrukturnega projekta in pripravi oceno učinka na varnost v prometu samostojno.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko agencija glede na obseg in zahtevnost dokumentacije imenuje skupino presojevalcev, ki bo opravila pregled cestno infrastrukturnega projekta in pripravila oceno učinka na varnost v prometu.

9. člen

(strokovne podlage za izdelavo ocene učinka)

(1) Predmet pregleda so vse strokovne podlage, ki obravnavajo elemente ceste, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost prometa (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).

(2) Strokovne podlage morajo vsebovati tudi:

-        študijo o predvidenih prometnih obremenitvah in strukturi prometa na novozgrajeni ali rekonstruirani cesti ter v njenem vplivnem območju;

-        prometno varnostno analizo (število, vrste in posledice prometnih nesreč) na obstoječi cesti in na drugih cestah, na katere bo vplivala gradnja nove ali rekonstrukcija obstoječe ceste.

(3) Predmet pregleda je tudi analiza vplivov vremenskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na varno odvijanje prometa na določenem cestno infrastrukturnem projektu, v kolikor ministrstvo, pristojno za meteorologijo v fazi izdaje smernic opozori na takšne dejavnike.

(4) V kolikor so strokovne podlage izdelane v obliki in vsebini projektne dokumentacije, se za njihov pregled upoštevajo določbe III. poglavja tega pravilnika. V tem primeru se ocena učinka ne izdela.

10. člen

(naloge presojevalca pri ugotavljanju učinka na varnost v prometu)

(1) Presojevalec opravi pregled strokovnih podlag v skladu s smernicami za pregled in izvedbo ocene učinka na varnost v prometu.

(2) Presojevalec mora izdelati oceno učinka na varnost v prometu za vse variante, ki so v strokovnih podlagah, za izdelavo študije variant po predpisih o urejanju prostora.

(3) Če presojevalec v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da bi bilo mogoče z določenimi ukrepi oziroma popravki tehničnih rešitev posamezno varianto prometno-varnostno izboljšati, mora podati naročniku konkretne predloge za izboljšanje predlaganih sprejemljivih variant. Naloga presojevalca je, da variante cestno infrastrukturnega projekta razvrsti glede na njihovo prometno varnostno sprejemljivost.

(4) Presojevalec mora izdelati poročilo o oceni učinka na varnost v prometu v roku 30 dni od sklenitve pogodbe med naročnikom in presojevalcem, razen če se naročnik in presojevalec ne dogovorita drugače.

(5) Poročilo o oceni učinka na varnost v prometu podpiše presojevalec oziroma v primeru iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika vsi presojevalci, ki so sodelovali v skupini.

11. člen

(obveznosti naročnika poročila v fazi ocene učinka na varnost v prometu)

(1) Izdelano poročilo o oceni učinka na varnost v prometu presojevalec posreduje naročniku poročila in agenciji.

(2) Na podlagi prejetega poročila naročnik pripravi pisni odgovor, v katerem natančno opredeli:

-        katere pripombe bo upošteval v fazi načrtovanja variant,

-        katere pripombe iz poročila bo upošteval pri načrtovanju potrjene variante, in

-        s katerimi pripombami iz poročila se ne strinja in zakaj jih ne more upoštevati.

(3) Naročnik poročila pošlje odgovor iz prejšnjega odstavka presojevalcu in agenciji.

(4) Presojevalec lahko potrdi ali zavrne ugotovitve v odgovoru iz prejšnjega odstavka v roku 15 dni.

(5) Če presojevalec zavrne ugotovitve v odgovoru, agencija na predlog strokovnega kolegija presojevalcev najkasneje v 30. dneh sprejme dokončno stališče do poročila o oceni učinka na varnost v prometu, ki ga mora upoštevati naročnik poročila. Do sprejema dokončnega stališča agencije do poročila presojevalca, se delo na cestno infrastrukturnem projektu, ki je predmet presoje, ne sme nadaljevati.

(6) Vsa dokumentacija iz tega člena je sestavni del strokovnih podlag.

III. PREVERJANJE VARNOSTI V PROMETU ZA VSE FAZE PODROBNEJŠEGA NAČRTOVANJA IN PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

12. člen

(vrste projektov, za katere je preverjanje varnosti obvezno)

(1) Preverjanje varnosti v prometu je obvezno za vse cestno infrastrukturne projekte.

(2) Preverjanje varnosti v prometu se izvaja v vseh fazah izdelave projektne dokumentacije. Preverjanje varnosti se izvaja tudi v fazi načrtovanja potrjene variante, če se strokovne podlage izdelajo v obliki in vsebini projektne dokumentacije.

(3) Preverjanje varnosti v prometu se izvaja do pravnomočnosti uporabnega dovoljenja.

(4) Za fazo izdelave projektne dokumentacije in obdobje po izročitvi ceste v uporabo, presojevalec izdela ločena poročila o preverjanju varnosti prometa.

(5) Za presojo različnih faz projektne dokumentacije se imenujejo različni presojevalci, razen za projekt gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo, kjer se imenuje isti presojevalec.

(6) Preverjanje varnosti prometa v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izvede sočasno z recenzijo in revizijo projektne dokumentacije.

(7) Preverjanje varnosti v prometu v fazi projekta za izvedbo del se izvede sočasno z recenzijo in revizijo projektne dokumentacije po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.

13. člen

(naloge presojevalca pri preverjanju varnosti v prometu)

(1) Presojevalec mora pri svojem delu vedno preveriti, ali in kako so bile upoštevane pripombe poročila na predhodno fazo načrtovanja oziroma projektiranja strokovnih rešitev.

(2) Presojevalec opravi pregled projektne dokumentacije v skladu s smernicami za izvedbo pregleda projektov z vidika prometne varnosti in izdela poročilo o preveritvi varnosti prometa.

(3) V poročilu iz prejšnjega odstavka se mora presojevalec jasno opredeliti do predlaganih rešitev v projektni dokumentaciji. Če predlog vsebuje rešitve, ki jih je mogoče s stališča prometne varnosti še izboljšati, mora presojevalec naročniku podati usmeritve in predloge za njihovo izboljšavo.

14. člen

(obveznosti naročnika poročila v fazi preverjanja varnosti v prometu)

V fazi preverjanja varnosti v prometu se glede pravic in obveznosti naročnika poročila in presojevalca smiselno uporabljajo določbe iz 11. člena tega pravilnika, pri čemer je vsa dokumentacija iz faze preverjanja varnosti v prometu sestavni del projektne dokumentacije ali naročnikove dokumentacije o zgrajeni infrastrukturi.

15. člen

(preverjanje varnosti pred in po sprostitvi prometa)

(1) Na komisijskem ali tehničnem pregledu izvedenih del kot član komisije sodeluje presojevalec, ki je izdelal poročilo o pregledu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekta za izvedbo. Stroške sodelovanja presojevalca na komisijskem ali tehničnem pregledu izvedenih del krije investitor.

(2) Če je med tehničnim pregledom in pred izdajo dovoljenja o poskusnem obratovanju ali uporabnega dovoljenja prišlo do sprememb, ki bi lahko vplivale na varnost prometa, mora presojevalec ponovno opraviti pregled novo zgrajene ali rekonstruirane ceste.

(3) Pri pregledu in pripravi poročila o opravljenem pregledu mora presojevalec smiselno upoštevati določbe IV. poglavja tega pravilnika.

(4) Po prejemu poročila presojevalca mora naročnik smiselno upoštevati določbe IV. poglavja tega pravilnika, ki se nanašajo na obveznosti upravljavca ceste.

IV. PREGLEDOVANJE VARNOSTI OBSTOJEČIH CEST

16. člen

(namen, cilj in predmet obravnave ter pogostost izvedbe pregleda varnosti cest)

(1) Pregledovanje varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: pregled varnosti) je pregled obstoječe ceste z vidika projektno-tehničnih elementov ceste in njene okolice ter vpliva človeških dejavnikov, z namenom zagotavljanja prometne varnosti na način, da se odpravijo dejavniki, ki predstavljajo dokazljivo tveganje za nastanek prometnih nesreč.

(2) Namen pregleda varnosti je prepoznati nevarna mesta na cesti, jih analizirati in predlagati ustrezne rešitve ter se s tem izogniti prometnim nesrečam oziroma zmanjšati število prometnih nesreč in njihovih posledic.

(3) Pregled varnosti cest se izvaja najmanj vsakih pet let.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pregled varnosti cest obvezno izvede v primeru nastanka večjega števila nesreč ali ugotovljenih nevarnih situacij.

17. člen

(naloge presojevalca pri pregledu varnosti)

(1) Presojevalec opravi pregled varnosti v skladu s smernicami za izvedbo pregleda cestne infrastrukture z vidika prometne varnosti.

(2) Presojevalec o svojih ugotovitvah sestavi poročilo in ga posreduje naročniku ter agenciji.

(3) V poročilu mora presojevalec navesti vse ugotovljene nepravilnosti in potencialne nevarnosti ter predlagati ukrepe za njihovo odpravo oziroma omilitev ugotovljenih nepravilnosti na pregledanem cestnem odseku.

(4) Poročilo podpiše presojevalec oziroma v primeru iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika vsi presojevalci, ki so sodelovali v skupini.

18. člen

(naloge naročnika poročila)

(1) Po prejemu poročila presojevalca mora upravljavec ceste obvestiti agencijo o ukrepih in rokih za odpravo ugotovljenih nepravilnostih. Po odpravi ugotovljenih nepravilnosti, upravljavec ceste o tem pisno obvesti presojevalca in agencijo.

(2) Če je naročnik poročila investitor iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, mora po prejemu poročila presojevalca obvestiti upravljavca ceste in agencijo o ukrepih in rokih za odpravo ugotovljenih nepravilnostih. Po odpravi ugotovljenih nepravilnosti investitor o tem pisno obvesti presojevalca, upravljavca ceste in agencijo.

V. USPOSABLJANJE IN PREVERJANJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI PRESOJEVALCEV

19. člen

(izvajanje osnovnega strokovnega usposabljanja presojevalcev)

(1) Osnovno in obdobno strokovno usposabljanje presojevalcev organizira in izvaja agencija.

(2) Predavatelji na osnovnem usposabljanju so najmanj visokošolski učitelji (v nadaljnjem besedilu: predavatelj) po predpisih o visokem šolstvu z veljavno habilitacijo za predmetna področja gradbeništva, prometnega inženirstva in tehnologije prometa, ki vsebujejo podpodročja prometne varnosti, in visokošolski učitelji z veljavno habilitacijo za področje psihologije.

(3) Visokošolski učitelji z veljavno habilitacijo za predmetna področja gradbeništva, prometnega inženirstva in tehnologije prometa, ki vsebujejo podpodročja prometne varnosti, morajo imeti status pooblaščenega inženirja, če ta za to področje obstaja.

(4) Poleg pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena morajo visokošolski učitelji izkazovati tudi strokovno in znanstveno aktivnost na področju gradbeništva, prometnega inženirstva, tehnologije prometa ali psihologije.

(5) Strokovna in znanstvena aktivnost predavatelja iz prejšnjega odstavka se izkazuje s strokovnimi in znanstvenimi članki z obravnavanih področij ter z nosilstvom ali sodelovanjem pri razvojno raziskovalnih nalogah z obravnavanih področij prometne varnosti ali psihologije nacionalnega pomena.

(6) Ustrezno strokovno in znanstveno aktivnost iz prejšnjega odstavka predavatelj izkazuje z izpiskom podatkovne baze COBISS.

(7) Izpolnjevanje pogojev za predavatelje osnovnega strokovnega usposabljanja preverja agencija.

(8) Predavatelje osnovnega strokovnega usposabljanja na predlog agencije imenuje minister, pristojen za promet. Kakovost izvajanja programov osnovnega in obdobnih strokovnih usposabljanj in drugih nalog po tem pravilniku nadzira ministrstvo, pristojno za promet.

20. člen

(program in trajanje osnovnega strokovnega usposabljanja)

(1) Program za osnovno strokovno usposabljanje presojevalcev pripravi ministrstvo, pristojno za promet.

(2) Program vsebuje teoretični in praktični del usposabljanja ter način preverjanja pridobljenega znanja presojevalcev.

(3) Osnovno strokovno usposabljanje traja 36 ur in je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela oziroma modula, ki vsebuje enega ali več tematskih sklopov.

(4) Po zaključenem osnovnem strokovnem usposabljanju se izvede preizkus znanja.

(5) Stroške osnovnega strokovnega usposabljanja plača kandidat.

21. člen

(obdobno strokovno usposabljanje)

(1) Presojevalec se mora najmanj vsaka tri leta udeležiti obdobnega strokovnega usposabljanja, ki ga organizira in izvede agencija enkrat letno.

(2) Presojevalec, ki se obdobnega usposabljanja ne udeleži ali po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju ne opravi uspešno preizkusa znanja po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju, izgubi status presojevalca.

(3) Program obdobnega strokovnega usposabljanja pripravi ministrstvo, pristojno za promet.

(4) Za izvedbo obdobnega strokovnega usposabljanja se smiselno uporabljajo določbe 19. člena tega pravilnika.

(5) Obdobno strokovno usposabljanje presojevalcev zajema zlasti:

-        razpravo o izkušnjah udeležencev usposabljanja pri presojanju projektne dokumentacije in pregledovanju varnostnih lastnosti cest,

-        novosti na področju presojanja in pregledovanja cest doma in v tujini,

-        novosti s področja zakonodaje, predpisov in tehničnih specifikacij,

-        evropski in domači standardi, specifikacije in smernice,

-        primeri ukrepov za izboljšanje varnosti,

-        skupinsko delavnico.

(6) Stroške obdobnega strokovnega usposabljanja plačajo udeleženci.

(7) Po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju se izvede preizkus znanja. Za izvedbo preizkusa znanja se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja, ki se nanašajo na preizkus znanja po zaključenem osnovnem strokovnem usposabljanju. Kandidat lahko preizkus znanja opravlja največ dvakrat. Če kandidat preizkusa znanja po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju ne opravi uspešno, se mora znova udeležiti osnovnega strokovnega usposabljanja.

(8) Agencija izda udeležencem po zaključenem obdobnem strokovnem usposabljanju potrdilo o opravljenem obdobnem strokovnem usposabljanju.

22. člen

(preizkus osnovne strokovne usposobljenosti)

(1) Preizkus strokovne usposobljenosti oseb, ki so se usposabljale za presojevalce po programu za osnovno strokovno usposabljanje presojevalcev, izvaja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za promet.

(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predsednik komisije in njegov namestnik, ki sta oba uslužbenca ministrstva, pristojnega za promet, in štirje člani, ki so predavatelji na strokovnem usposabljanju.

(3) Predsednik, namestnik predsednika in člani komisije so imenovani za dobo petih let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani. Člani komisije so lahko ponovno imenovani, če izpolnjujejo pogoje za predavatelja na osnovnem strokovnem usposabljanju.

(4) Za vsak posamezni preizkus osnovne strokovne usposobljenosti agencija določi izpitno komisijo, ki se imenuje izmed članov komisije iz drugega odstavka tega člena in jo sestavljajo uslužbenec ministrstva, pristojnega za promet, in najmanj dva druga člana.

(5) Člani komisije, ki so predavatelji na osnovnem strokovnem usposabljanju in želijo biti presojevalci, so oproščeni opravljanja preizkusa osnovne strokovne usposobljenosti.

(6) Komisija iz prvega odstavka tega člena uredi svojo notranjo organizacijo in delo s poslovnikom.

23. člen

(prijava na osnovno strokovno usposabljanje)

(1) Kandidat, ki se želi udeležiti osnovnega strokovnega usposabljanja in opraviti preizkus znanja za pridobitev statusa presojevalca, poda na podlagi javnega poziva, pisno prijavo na agencijo.

(2) Prijava na osnovno strokovno usposabljanje in preizkus znanja presojevalca mora vsebovati naslednje podatke:

-        osebno ime,

-        datum in kraj rojstva,

-        naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,

-        izobrazba,

-        zaposlitev,

-        delovno mesto.

(3) Dokazila, ki morajo biti predložena k prijavi, so:

-        dokazilo o delovnih izkušnjah,

-        dokazila o referenčnih delih s področij projektiranja cest, revidiranja ali recenziranja cestnih projektov ali izdelavo prometno varnostnih analiz oziroma analiz cestnih nesreč za vsaj pet projektov ali študij, potrjenih s strani naročnikov.

(4) Kandidat mora soglašati, da se podatki, ki so navedeni v prijavi, uporabijo in vodijo za potrebe evidenc agencije ter podati izjavo, da bo poravnal stroške izvedbe osnovnega strokovnega usposabljanja, izdaje potrdila o strokovni usposobljenosti ter žiga in izkaznice presojevalca.

24. člen

(opravljanje preizkusa znanja)

(1) Preizkus znanja poteka po programu za osnovno strokovno usposabljanje.

(2) Preizkus znanja kandidat opravlja po zaključenem teoretičnem in praktičnem usposabljanju.

(3) Za vsakega kandidata se o preizkusu sestavi zapisnik, ki vsebuje osebno ime kandidata, stalno oziroma začasno prebivališče, sestavo komisije, datum, opis poteka in uspeh preizkusa.

(4) Komisija oceni uspeh preizkusa s skupno oceno »JE OPRAVIL-A« ali »NI OPRAVIL-A«.

(5) Z rezultatom preizkusa predsednik komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata seznani na dan preizkusa.

(6) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa znanja, se lahko ponovno prijavi na osnovno strokovno usposabljanje v roku, ki ni krajši od enega leta od zadnjega opravljanja preizkusa znanja.

(7) Preizkus znanja lahko kandidat opravlja največ trikrat.

(8) Zapisnik o opravljenem preizkusu znanja hrani agencija.

(9) Agencija mora kandidatu, ki je uspešno opravil preizkus znanja, najkasneje v roku 15 dni izdati potrdilo o opravljenem preizkusu z identifikacijsko številko presojevalca, žig in izkaznico.

(10) Agencija objavi seznam presojevalcev na svoji spletni strani.

25. člen

(odsotnost ali odstop od preizkusa znanja)

(1) Če kandidat določenega dne brez upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju preizkusa in če o tem agencijo pisno ne obvesti najmanj tri dni pred rokom za preizkus, ali če odstopi, ko je že začel opravljati preizkus, se šteje da preizkusa ni opravil.

(2) O upravičenosti razlogov za odstop od preizkusa odloči predsednik komisije na podlagi pisne obrazložitve kandidata.

(3) Za upravičene razloge se štejeta zlasti bolezen in smrt v ožji družini.

(4) Če predsednik komisije odloči, da so razlogi upravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k preizkusu. V tem primeru lahko kandidat opravlja preizkus znanja na prvem naslednjem roku, ki ga določi agencija.

26. člen

(prijava na obdobno strokovno usposabljanje)

(1) Kandidat, ki se želi udeležiti obdobnega strokovnega usposabljanja, ki predstavlja enega od dveh pogojev za ohranitev statusa presojevalca, vloži pisno prijavo na agencijo.

(2) Kandidat iz prvega odstavka tega člena mora soglašati, da se podatki, ki so navedeni v prijavi, uporabijo in vodijo za potrebe evidenc agencije ter podati izjavo, da bo poravnal stroške izvedbe obdobnega strokovnega usposabljanja in izdaje potrdila o strokovni usposobljenosti.

27. člen

(žig in izkaznica)

(1) Presojevalec ima žig, v katerem je navedeno njegovo osebno ime in identifikacijska številka s pristavkom: »Presojevalec varnosti cest«.

(2) Presojevalec ima izkaznico, v kateri je prostor za sliko, navedeno njegovo osebno ime in identifikacijska številka s pristavkom: »Presojevalec varnosti cest«.

(3) Stroški izdelave žiga in izkaznice so vključeni v stroške osnovnega strokovnega usposabljanja.

(4) Obliko izkaznice in žiga določi agencija.

(5) Presojevalec, ki izgubi status presojevalca, vrne agenciji žig in izkaznico v 15 dneh od dneva izgube statusa presojevalca.

28. člen

(usposabljanje kandidatov iz drugih držav)

(1) Če kandidat za opravljanje začetnega strokovnega usposabljanja ni državljan Republike Slovenije, mora k vlogi iz 23. člena tega pravilnika priložiti še dokazilo o državljanstvu in potrdilo o poslovni sposobnosti.

(2) Kandidat, ki je tuj državljan, mora k vlogi priložiti dokazila, overjena v skladu s 15. členom Zakona o overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).

29. člen

(priznavanje v tujini pridobljenih znanj)

(1) Tujemu državljanu, ki je pridobil status presojevalca v tujini, se status presojevalca v Republiki Sloveniji prizna, če strokovni kolegij presojevalcev v postopku priznavanja v tujini pridobljenih znanj ugotovi, da je bil njegov status presojevalca pridobljen po programu, ki vključuje vse vsebine iz programa po prvem odstavku 20. člena tega pravilnika.

(2) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je tuj državljan pridobil status presojevalca v tujini po programu, ki ne vključuje vseh vsebin iz programa po prvem odstavku 20. člena tega pravilnika, določi strokovni kolegij presojevalcev vsebine, iz katerih mora tuj državljan opraviti teoretični in praktični del usposabljanja po programu iz prvega odstavka 20. člena tega pravilnika. Če kandidat v primeru iz prejšnjega stavka po zaklju­čenem teoretičnem in praktičnem delu usposabljanja uspešno opravi preizkus znanja po 24. členu tega pravilnika, se mu prizna status presojevalca v Republiki Sloveniji. Enako velja tudi za državljane države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije.

(3) Državljanu Republike Slovenije, ki je diplomo, delovne izkušnje in reference, zahtevane s tem pravilnikom za pristop k izpitu za presojevalca, pridobil v Republiki Sloveniji, status presojevalca pa v tujini, se status presojevalca v Republiki Sloveniji prizna, če strokovni kolegij presojevalcev v postopku priznavanja v tujini pridobljenih znanj ugotovi, da je bil status presojevalca pridobljen po programu, ki vključuje vse vsebine iz prvega odstavka 20. člena tega pravilnika. V nasprotnem primeru se smiselno uporablja določba prejšnjega odstavka.

(4) Strokovni kolegij presojevalcev mora o priznanju v tujini pridobljenih znanj odločiti v roku 30 dni od prejema popolne vloge. Če strokovni kolegij presojevalcev ne izda in vroči odločbe o priznanju v tujini pridobljenih znanj v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da je bila odločba o priznanju v tujini pridobljenih znanj izdana v skladu z 11. členom Zakona o storitvah na notranjem trgu (Uradni list RS, št. 21/10).

VI. RAZISKAVA DEJAVNIKOV NASTANKA PROMETNIH NESREČ

30. člen

(imenovanje skupine)

Za vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti iz 85. člena ZCes-1, agencija imenuje skupino strokovnjakov, ki raziščejo dejavnike nastanka prometne nesreče, in o tem sestavijo poročilo.

31. člen

(skupina za raziskavo dejavnikov nastanka prometnih nesreč)

(1) V skupino za raziskavo dejavnikov nastanka prometne nesreče je lahko imenovan strokovnjak za metodiko raziskovanja prometnih nesreč, ki je tudi predsednik skupine, presojevalec varnosti cest, strokovnjak s področja psihologije prometa in strokovnjak s področja strojništva oziroma mehanike vozil.

(2) Skupina za raziskavo dejavnikov nastanka prometne nesreče pripravi poročilo v skladu s smernicami za raziskavo dejavnikov nastanka prometnih nesreč.

(3) Ministrstvo, pristojno za promet lahko na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka, upravljavcu ceste naloži pregled varnosti ceste v skladu s IV. poglavjem tega pravilnika.

32. člen

(smernice za delo presojevalcev)

Smernice iz prvega odstavka 10., drugega odstavka 13., prvega odstavka 17. in drugega odstavka 31. člena se objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za promet.

VI.a CENIK STORITEV

32.a člen

(splošno)

(1) Presojevalci imajo pravico do plačila storitev v skladu s cenikom storitev, določenim v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Poleg plačila storitev iz prejšnjega odstavka so presojevalci upravičeni tudi do plačila stroškov prevoza, povezanih s potrebnimi terenskimi ogledi cestne infrastrukture. Višina stroškov prevoza znaša 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med presojevalčevim prebivališčem in končno točko opravljanja terenskega ogleda ter obratno. Če je presojevalec opravil več terenskih ogledov, o njihovi upravičenosti in o priznanju stroškov prevoza odloča naročnik.

(3) Cena vrednosti posameznih aktivnosti, ki jih za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture opravi presojevalec, je podana v obliki števila točk. Vrednost točke je 1,00 eura. Vrednost točke predstavlja neto vrednost in ne vključuje nobenih predpisanih davkov, prispevkov ali drugih dajatev.

(4) Vrednost aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture je neodvisna od števila presojevalcev, ki jo izvajajo.

(5) Pri pripravi ponudbenega predračuna se za zavezance za davek na dodano vrednost le-ta vključi v ponudbeni predračun, za delo po podjemni pogodbi pa presojevalec pripravi ponudbeni predračun v neto vrednosti, naročnik pa davke in druge dajatve vključi v pogodbo, ki jo sklene s presojevalcem.

(6) Stroški sodelovanja na tehničnih in komisijskih pregledih ter usklajevalnih sestankih, organiziranih s strani naročnika ali agencije, so vključeni v storitve iz cenika, zato se presojevalcu ne priznavajo ločeno.

(7) Pri postavkah iz cenika storitev, pri katerih se število točk določa glede na dolžino trase, se pri skupnem številu točk upošteva dolžina trase zaokrožena na 100 m natančno.

32.b člen

(posebnosti pri izvajanju storitev)

(1) Za pregled dokumentacije v okviru izdelave poročila o oceni učinka na varnost v prometu ali poročila o preverjanju varnosti v prometu, se presojevalcu priznajo stroški opravljenih storitev v odvisnosti od:

-        kategorije ceste,

-        dolžine cestnega odseka, ki je predmet pregleda,

-        števila nivojskih ali izvennivojskih križanj in hišnih priključkov,

-        dodatne dokumentacije (študije in analize), ki je vezana na: določanje vplivnega območja posega, določanje tehničnih elementov cest, analizo prometne varnosti in analizo vplivov vremenskih razmer na varnost prometa,

-        posebnih objektov (predorov, galerij in premostitvenih objektov daljših od 15 metrov, počivališč), ki se nahajajo na cesti, ki je predmet pregleda.

(2) Pregled idejnega projekta (v nadaljnjem besedilu: IP) ni vključen v fazo ocene učinka na varnost v cestnem prometu, ampak se izvaja samostojno.

(3) Če se za izvedbo investicije izdela projektna dokumentacija na nivoju projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: PGD) in projekta za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI), oba dokumenta pregleda isti presojevalec. Ta faza vključuje tudi sodelovanje presojevalca pri gradnji in tehničnem ali komisijskem pregledu izvedenih del ter se zaključi ob pravnomočnosti uporabnega dovoljenja, vendar ne kasneje kot 12 mesecev po predaji ceste v promet.

(4) Na cestnih odsekih s predori, za katere so v skladu z zakonom, ki ureja ceste, predpisane minimalne varnostne zahteve za predore, se v dolžino trase ceste upošteva celotna dolžina obravnavanega odseka, vključno s predori. Pri tem je predmet pregleda navezava predora na cestne odseke pred in za njim ter njegova notranjost v delu, ki ni povezana z minimalnimi varnostnimi zahtevami za predore, predpisanimi z zakonom, ki ureja ceste.

(5) Poleg predorov iz prejšnjega odstavka se v dolžino trase ceste upošteva tudi dolžina galerij in premostitvenih objektov, ki so daljši od 15 metrov. Premostitveni objekti, ki so krajši od 15 metrov, se obravnavajo kot sestavni del trase ceste.

(6) V fazi izvedbe ocene učinka na varnost v cestnem prometu je dolžina trase enaka dolžini trase načrtovane ceste. V vseh drugih fazah preverjanja varnosti v prometu (IP, PGD in PZI) in pri pregledu varnosti ceste, se pri cestah s fizično ločenimi smernimi vozišči, pri čemer fizična ločitev vozišč v skupni dolžini znaša najmanj 200 metrov, dolžina trase določi kot seštevek dolžin obeh smernih vozišč. Na vozišču z dvosmernim prometom je dolžina trase enaka dolžini odseka.

(7) Izvennivojska križanja vključujejo vse krake, ki sestavljajo izvennivojsko križanje, ne glede na njihovo dolžino in križišče, v katerem se izvennivojsko križanje priključuje na drugo cestno omrežje.

(8) Število točk, ki je predvideno za vrednotenje aktivnosti pri počivališčih, velja za počivališča, ki vključujejo bencinski servis in parkirišča za osebna ter tovorna vozila. Pri vrednotenju aktivnosti za ostala počivališča se število točk zmanjša za polovico.

(9) Obravnava individualnih priključkov je vključena v vrednotenje trase ceste, razen če je njihovo število večje od osem na kilometer. V tem primeru se za vsakih osem obravnavanih priključkov z njimi povezane aktivnosti vrednotijo enako kot so ovrednotene aktivnosti za nivojsko križanje brez razvrstilnih pasov.

(10) Pri terenskih ogledih se ogled navezave začetka in konca trase novogradnje ovrednoti na avtocestah in hitrih cestah enako kot izvennivojsko križanje, na ostalih cestah pa kot križanje brez razvrstilnih pasov. Presojevalec mora na obstoječi cesti tehnične elemente in prometno signalizacijo v vplivnem območju navezave vključiti v pregled. Dolžina teh odsekov se ne šteje v dolžino trase.

(11) Avtobusna postajališča se kot samostojen objekt obravnavajo le, če se ureditev izvaja izven območij križišč. Par postajališč (za vsako smer vožnje po eno postajališče) ali obračališče za avtobuse se obravnavata kot en objekt. Če se urejajo v območju križišč, se upoštevajo kot njihov sestavni del in se ne vrednotijo ločeno.

(12) Prehodi za pešce se obravnavajo kot samostojen objekt le, če se urejajo na cesti izven območij križišč ali avtobusnih postajališč. Če se urejajo v območju le teh, se upoštevajo kot njihov sestavni del in se ne vrednotijo ločeno.

(13) Pri terenskih ogledih novogradenj se območja posebnih objektov, navedenih v ceniku storitev, in križišč ne obravnavajo ločeno, ampak so vključena v terenski ogled trase. Če je v območju križišča predvidena ureditev ali je že urejeno avtobusno postajališče ali prehod za pešce, se število točk za terenski ogled poveča za 25 % za vsakega od navedenih objektov.

(14) Za pripravo poročila o preverjanju varnosti v cestnem prometu za idejne projekte, projekte za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del ali projekte za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist, se upošteva v ceniku storitev navedeno število točk za pripravo poročila o pregledu projektov PGD in PZI, zmanjšano za 30 %.

32.c člen

(izplačilo stroškov)

(1) Na podlagi predložene dokumentacije, ki vsebuje podatke o aktivnostih za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, in ob upoštevanju cenika storitev, naročnik pripravi oceno vrednosti storitve.

(2) Naročnik in presojevalec po njuni medsebojni uskladitvi skleneta pogodbo. En izvod podpisane pogodbe naročnik posreduje agenciji.

(3) Za izvedbo ocene učinka na varnost v cestnem prometu in pregled varnosti ceste presojevalec izstavi naročniku račun za opravljeno delo v višini 70 % ponudbene vrednosti po predaji poročila o opravljeni storitvi. Za preostanek presojevalec izstavi račun naročniku po zaključenem postopku ocene učinka na varnost v cestnem prometu in pregledu varnosti ceste.

(4) Za izvedbo preverjanja varnosti v cestnem prometu presojevalec naročniku zaračuna opravljeno delo z naslednjo dinamiko:

1.      Investicija za katero se pridobiva gradbeno dovoljenje:

-  pregled projekta PGD – 50 % vrednosti pogodbe,

-  pregled projekta PZI – 25 % vrednosti pogodbe,

-  sodelovanje v fazi gradnje – 15 % vrednosti pogodbe,

-  sodelovanje na tehničnem pregledu – 10 % vrednosti pogodbe,

2.      Investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist:

-  pregled projekta PZI – 50 % vrednosti pogodbe,

-  sodelovanje v fazi gradnje – 20 % vrednosti pogodbe,

-  sodelovanje pri pregledu izvedenih del – 20 % vrednosti pogodbe,

-  sodelovanje v fazi do pridobitve potrdila o prevzemu del – 10 % vrednosti pogodbe.

(5) Izplačilo stroškov izvedenih del se presojevalcu opravi neposredno na njegov račun.

(6) Če naročnik računa ne plača v dogovorjenem roku, presojevalec o tem obvesti agencijo. Agencija lahko naročniku, ki nima poravnanih vseh zapadlih stroškov za predhodno izvedene aktivnosti za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, zavrne določitev presojevalca za izvedbo novih aktivnosti.

Priloga: Cenik

Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 50/11) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(poslovnik komisije)

Komisija sprejme poslovnik iz četrtega odstavka 22. člena tega pravilnika najkasneje v devetdesetih dneh po njenem imenovanju.

34. člen

(izdelava ocene učinka na varnost v prometu)

(1) Če je bila ob uveljavitvi tega pravilnika v postopku priprave državnega prostorskega načrta seznanitev javnosti s študijo variant že izvedena, se ocena učinka na varnost v prometu ne izvede.

(2) Če je bila ob uveljavitvi tega pravilnika v postopku priprave državnega prostorskega načrta javna razgrnitev državnega prostorskega načrta že izvedena, se preverjanje varnosti v prometu in ocena učinka na varnost v prometu ne izdela.

35. člen

(začetek veljavnosti in uporaba)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 19. novembra 2011, razen VI. Poglavja tega pravilnika, ki se začne uporabljati 1. januarja 2012.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 4/17) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»VII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

8. člen

(poslovnik o oddaji del presojevalcem)

Agencija sprejme poslovnik iz drugega odstavka 4.a člena pravilnika najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

9. člen

(izdelava ocene učinka na varnost v cestnem prometu)

Če sta bili ob uveljavitvi tega pravilnika v postopku priprave državnega prostorskega načrta že izvedeni seznanitev javnosti s študijo variant ali javna razgrnitev državnega prostorskega načrta, se ocena učinka na varnost v cestnem prometu ne izvede.

10. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 20/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 123/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.