Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o minimalnih
tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj obsega:
-
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih
stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 1/11 z dne 7. 1. 2011),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih
zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št.
205/21 z dne 29. 12. 2021),
-
Pravilnik
o spremembi Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev
stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 29/22 z dne 4. 3. 2022).
PRAVILNIK
o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih
stavb in stanovanj
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. člen
(področje urejanja)
(1) Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za graditev
stanovanj in stanovanjskih stavb, razen stavb in stanovanj, namenjenih začasnemu
reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.
(2) Graditev po tem pravilniku je graditev objektov v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
2. člen
(črtan)
3. člen
(črtan)
4. člen
(vhod v večstanovanjsko stavbo)
(1) Vhodni prostor v stavbo je projektiran in zgrajen tako, da
je omogočen nadzor nad vstopanjem v stavbo, komunikacija s stanovalci in
dostava pošte.
(2) Vhodni prostor v stavbo s tremi do devetimi stanovanji ima
svetlo širino najmanj 1,50 metra, v stavbah z deset ali več stanovanji pa
najmanj 1,80 metra.
(3) Svetla širina je širina merjena med vgrajeno opremo in inštalacijami
do svetle višine 2,10 metra.
5. člen
(skupni prostori v večstanovanjskih stavbah)
(1) V ali ob stavbi je zagotovljen lahko dostopen pokrit prostor
za shranjevanje koles. Velikost kolesarnice se določi tako, da se za vsako načrtovano
ležišče v stanovanjski stavbi predvidi 0,75 mesta za shranjevanje kolesa. Če je
v prostoru predvideno tudi shranjevanje naprav z motorjem na notranje izgorevanje,
je treba v njem izpolniti enake tehnične pogoje, kot veljajo za parkirna mesta
motornih vozil.
(2) Mesta za smetnjake so določena v stavbi ali blizu stavbe,
ki omogoča neoviran dostop komunalni službi.
(3) V večstanovanjski stavbi z več kot štirimi stanovanji je
prostor za hrambo čistil za čiščenje skupnih prostorov, v katerem sta vodovodni
priključek in odtok odpadne vode. Površine tal in sten prostora za hrambo čistil
morajo omogočati mokro čiščenje.
6. člen
(varnost uporabe)
(1) Stopnišča z več kot tremi stopnicami in klančine z višinsko
razliko več kot 0,48 metra so vsaj na eni strani opremljena z oprijemalom za
roke.
(2) Stopnišča, balkoni, lože, terase in podobne, nad okolico več
kot za 0,48 metra dvignjene površine, so zavarovane z ograjo visoko najmanj en
meter. Odprtine v ograji onemogočajo prehod predmetov s premerom več kot 12
centimetrov in vzpenjanje otrok.
7. člen
(merilna mesta v večstanovanjskih stavbah)
(1) Merilniki za spremljanje porabe energentov, energije in vode
omogočajo ločeno spremljanje za vsako stanovanje in skupne prostore stavbe ter
so dostopni iz njenih skupnih prostorov. V primeru, da so merilniki priključeni
na sistem daljinskega odčitavanja, je njihova namestitev dovoljena tudi v stanovanju.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primerih rekonstrukcije.
8. člen
(dvigala v večstanovanjskih stavbah)
(1) V stavbah s petimi etažami ali več je vgrajeno najmanj eno
osebno dvigalo s svetlimi merami kabine najmanj 110 cm x 210 cm x 220 cm (širina
x globina x višina).
(2) V stavbah z devetimi etažami ali več sta vgrajeni najmanj
dve osebni dvigali, pri čemer vsaj eno izpolnjuje pogoje iz prejšnjega
odstavka.
(3) Kolikor ima stavba povezan dostop do različnih dvigal v
vseh etažah, vsaj eno dvigalo izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Svetla širina vhoda v kabino dvigala je najmanj 90
centimetrov.
9. člen
(velikost garaž in parkirnih mest)
(1) Svetla višina garaž in drugih površin, po katerih je predvidena
vožnja z motornimi vozili, ne sme biti manjša od 2,20 metra, razen ob zadnjih
stenah pravokotnih ali poševnih parkirnih mest kjer zaradi vgrajene opreme in
inštalacij do širine 0,70 metra svetla višina ne sme biti manjša od 1,80 metra.
Ta znižanja svetle višine stropa so ustrezno označena in zavarovana.
(2) Glede na organizacijo parkiranja mora velikost dovozov in
parkirnih mest za osebna vozila ustrezati zahtevam iz predpisa, ki ureja
prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah, njihovo število pa
zahtevam iz 6. točke standarda SIST ISO 21542 Gradnja stavb – dostopnost in
uporabnost grajenega okolja.
10. člen
(deli stanovanja)
(1) Stanovanje je zaključena celota, ki je sestavljena iz prostora
ali dela prostora:
-
namenjenega bivanju (npr. dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni
kabinet);
-
namenjenega spanju (npr. spalnica, otroška soba, spalni kot);
-
namenjenega pripravljanju hrane (npr. kuhinja, kuhinjska niša);
-
namenjenega uživanju hrane (npr. jedilnica, jedilni kot);
-
namenjenega osebni higieni (npr. kopalnica, stranišče), ter
tudi iz predprostora (npr. hodnik, veža).
(2) Vsaj en prostor namenjen osebni higieni je ločen od ostalih
prostorov.
(3) Vsakemu stanovanju pripada individualni prostor, namenjen
shranjevanju stvari, s tlorisno površino najmanj 3 m2, ki je lahko v
ali zunaj stanovanja, a na parceli namenjeni gradnji stavbe.
(4) Stanovanja je treba graditi tako, da je vanje mogoče namestiti
pohištvo standardnih velikosti iz 24. člena tega pravilnika in zagotoviti
odmike iz 25. člena tega pravilnika.
11. člen
(inštalacije in oprema v stanovanju)
Stanovanje ima inštalacije in potrebno opremo za oskrbo s
hladno in toplo pitno vodo, električno energijo, ogrevanjem ter izvedeno
najmanj predinštalacijo, ki omogoča kasnejšo vgradnjo inštalacij in opreme za
telekomunikacije. Prostor v katerem je vodovodni priključek, ima urejen odtok
odpadne vode. V stanovanju je treba zagotoviti ustrezno prezračevanje s stalno
izmenjavo zraka.
12. člen
(višina prostorov)
(1) Svetla višina stanovanjskih prostorov je najmanj 2,50
metra, razen predprostora in prostorov iz drugega in tretjega odstavka 10. člena
tega pravilnika, kjer svetla višina ne sme biti nižja od 2,20 metra.
(2) Pri rekonstrukcijah stanovanjskih stavb se svetla višina prostorov
namenjenih bivanju, spanju ter pripravljanju in uživanju hrane, če je manjša od
2,50 metra, ne sme dodatno zmanjšati.
(3) Določba o najmanjši svetli višini stanovanjskih prostorov
mora biti izpolnjena najmanj na dveh tretjinah tlorisne površine vsakega
prostora v stanovanju, v stanovanjskih prostorih s poševnimi stropi pa na dveh
tretjinah tiste tlorisne površine, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80
metra.
13. člen
(širina prostorov)
Prostori, namenjeni bivanju in spanju, niso ožji od 1,90
metra in v primeru osvetlitve le s krajše strani ne ožji od polovice svoje dolžine.
14. člen
(osvetljenost stanovanja)
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni uživanju in
pripravi hrane, spanju in bivanju, so naravno osvetljeni. Naravna osvetlitev je
lahko neposredna ali posredna.
(2) Neposredna osvetlitev je dosežena, če skupna površina obdelanih
zidarskih odprtin (pri tem se upošteva samo tisti del odprtine, ki je več kakor
0,50 metra nad gotovim podom), namenjenih osvetlitvi, dosega najmanj 20
odstotkov neto tlorisne površine teh delov stanovanja.
(3) Posredna osvetlitev prostorov je dopustna skozi drug neposredno
osvetljen prostor. V tem primeru se skupna površina odprtin neposredno
osvetljenega prostora, skozi katerega se posredno osvetljujejo drugi prostori,
določi skladno s prejšnjim odstavkom, pri čemer se za osnovo upošteva skupna neto
tlorisna površina neposredno osvetljenega prostora in skozi njega posredno
osvetljenih prostorov. Skupna površina obdelanih zidarskih odprtin, namenjenih
posredni osvetlitvi posredno osvetljenih prostorov, ne sme biti manjša od
skupne površine potrebnih odprtin neposredno osvetljenega prostora.
(4) Če je del stanovanja neposredno naravno osvetljen le z
ene strani, njegova globina ne sme meriti več kot tri svetle višine prostora.
Skupna globina neposredno in posredno osvetljenega prostora, ki sta osvetljena
le z ene strani, ne sme meriti več kot tri svetle višine neposredno
osvetljenega prostora.
(5) Najmanj ena odprtina za naravno osvetlitev prostora, ki
omogoča bivanje v dnevnem času, je projektirana in grajena tako, da znaša višina
parapeta največ 0,90 metra nad gotovim podom in omogoča pogled v zunanji
prostor.
(6) Vse odprtine za naravno osvetlitev imajo vgrajene elemente
za preprečitev prekomernega vpliva sončnih žarkov in za zatemnitev.
(7) Naravna osvetlitev delov stanovanja iz prvega odstavka tega
člena, z več kot tremi ležišči, ne sme biti zagotovljena izključno skozi
odprtine, ki so orientirane v območju od severovzhodne do severozahodne smeri.
(8) Kolikor so deli stanovanja iz prvega odstavka tega člena
osvetljeni preko odprtin, orientiranih v svetlobne jaške, so le-ti projektirani
tako, da na del dna jaškov vsaj enkrat letno posije sonce. Prostori, ki so
osvetljeni preko svetlobnih jaškov, ne služijo posrednemu osvetljevanju drugih
prostorov.
15. člen
(odpiranje oken in vrat)
Razmestitev, velikost in oblika oken in vrat ter namestitev opreme
posameznega prostora omogočajo neovirano odpiranje vsaj enega okenskega in
vratnega krila do svetle širine njihove odprtine razen, če ni drugače določeno
s predpisom, ki ureja požarno varnost.
16. člen
(varnost okenskih odprtin)
Vsa okna, ki jih je mogoče odpreti in pri katerih je višina parapeta
na notranji strani manjša od 0,90 metra, na zunanji strani pa večja od enega
metra, imajo dodatno varovalno ograjo z zgornjim oprijemalnim robom, ki sega
najmanj en meter nad notranji gotovi pod.
17. člen
(vhod v stanovanje)
Vhodna vrata v stanovanje zagotavljajo varno ločevanje zasebnih
prostorov od skupnih. Vhodna vrata, zasnova in oprema stanovanja omogočajo
vizualni nadzor prostora pred vhodnimi vrati stanovanja.
18. člen
(prehodi)
Svetla širina prehodov, namenjenih komunikaciji med prostori,
je najmanj en meter, tudi ko je nameščena oprema.
19. člen
(širina stopnišča v stanovanju)
Stopniščne rame znotraj stanovanja, ki vodijo do prostorov ali
delov prostorov za bivanje, pripravo in uživanje hrane ali osebno higieno,
imajo svetlo širino najmanj 0,80 metra, lahko pa tudi manj, če ima stanovanje v
drugi etaži dodaten vhod iz skupnih prostorov stanovanjske stavbe ali drugo možnost
za vnos pohištva.
20. člen
(ležišča)
V prostoru ali delu prostora, namenjenemu bivanju ali spanju,
smeta biti predvideni največ dve ležišči. Izjema je ležišče za dojenčka, ki se šteje
za začasno ležišče.
21. člen
(prostor za pripravo hrane)
V prostoru ali delu prostora za pripravo hrane je napeljava in
potrebne naprave za oskrbo s hladno in toplo pitno vodo ter odvod odpadne vode.
22. člen
(prostori za osebno higieno)
(1) V kopalnici so inštalacije in potrebna oprema za dovod
hladne in tople pitne vode z odtoki odpadne vode.
(2) V stranišču je
inštalacija za dovod vsaj hladne vode in odtok odpadne vode.
(3) V kopalnici so
vgrajeni najmanj umivalnik, kopalna kad ali prha ter straniščna školjka s
splakovalnikom, če ta ni nameščena v ločenem prostoru (stranišču), kjer je tudi
manjši umivalnik. Umivalniki in kad imajo vgrajene vodovodne armature.
(4) Stanovanje s
štirimi ležišči ima straniščno školjko s splakovalnikom v ločenem prostoru
(stranišču). Stanovanje s petimi ali več ležišči ima dve straniščni školjki s
splakovalnikom, ločeno nameščeni v kopalnici in ločenem prostoru (stranišču).
(5) Vsaj en prostor s
straniščno školjko ima vstop iz hodnika, predsobe ali podobnega prostora
stanovanja.
23. člen
(obdelava površin)
Površina sten do višine 1,50 metra in tal v kopalnici in stranišču
ter površina sten ob točilnih mestih v prostoru za pripravo hrane ne sme prepuščati
vode in mora omogočati mokro čiščenje.
24. člen
(minimalna oprema prostorov)
(1) V prostoru za pripravo hrane je zagotovljen prostor za namestitev
in uporabo naslednje opreme:
-
v stanovanju enim ležiščem: kuhinjski blok 100 cm x 60 cm in shrambna
omara 60 cm x 60 cm;
-
v stanovanju z dvema ležiščema: štedilnik 60 cm x 60 cm, hladilnik 60 cm
x 60 cm, pomivalno korito 60 cm x 60 cm, shrambna omara 60 cm x 60 cm,
delovno-odlagalna površina najmanj 60 centimetrov;
-
v stanovanju z več kot dvema ležiščema: oprema kot v prejšnji alineji,
pri čemer se za vsako nadaljnje ležišče stanovanja doda delovno-odlagalna površina
v širini najmanj 40 centimetrov.
(2) V prostoru za uživanje hrane je zagotovljen prostor za
namestitev in uporabo jedilne mize in tolikšnega števila stolov, kot je število
ležišč v stanovanju; za vsak stol je treba predvideti najmanj 60 centimetrov
dolžine in 40 centimetrov globine mize.
(3) V prostoru namenjenemu bivanju je zagotovljen prostor za
namestitev in uporabo sedežne garniture s sediščem 80 cm x 80 cm na vsako ležišče
stanovanja; TV-knjižne omare s širino najmanj 60 centimetrov in globino 40
centimetrov na vsako ležišče stanovanja in klubske mize 60 cm x 60 cm.
(4) V prostoru namenjenemu spanju je zagotovljen prostor za
namestitev in uporabo ležišča 90 cm x 210 cm ali ležišča za dve osebi 160 cm x
210 cm in delovne mize 120 cm x 70 cm na tri ležišča (ki je lahko tudi v
bivalnem prostoru).
(5) V prostoru namenjenemu osebni higieni je zagotovljen prostor
za namestitev in uporabo umivalnika globine najmanj 40 cm in skupne površine
najmanj 0,33 m2, kopalne kadi površine 1,20 m2 ali
prhe površine 0,60 m2 in straniščne školjke 40 cm x 60 cm.
(6) V stranišču je zagotovljen prostor za namestitev in uporabo
straniščne školjke 40 cm x 60 cm in manjši umivalnik.
(7) Vsako stanovanje ima zagotovljen prostor za namestitev in
uporabo visoke garderobne omare s skupno širino najmanj 120 centimetrov in
globino 60 centimetrov na vsako ležišče stanovanja.
(8) V stanovanju je zagotovljen prostor za namestitev in priključitev
pralnega stroja z merama 60 cm x 60 cm, če stavba nima skupne pralnice.
(9) Vhodna ter vsa notranja vrata stanovanja imajo svetlo odprtino
najmanj 80 cm x 208 cm.
(10) Svetla širina vrat v stranišče je lahko 70 centimetrov, če
ima stanovanje vsaj še en prostor s straniščno školjko s svetlo širino vrat
najmanj 80 centimetrov.
25. člen
(odmiki opreme)
(1) V stanovanju so projektirani naslednji odmiki in višine:
-
pred omarami in pralnim strojem najmanj 70 centimetrov;
-
pred nizom kuhinjske opreme in med dvema nizoma te opreme mora biti
prehod, širok najmanj 100 centimetrov, razen v stanovanjih s tremi ali manj
ležišči, kjer je prehod širok najmanj 90 centimetrov;
-
na tistih stranicah mize, kjer so predvideni stoli, najmanj 75 centimetrov;
-
pred dostopnimi stranicami ležišča najmanj 70 centimetrov, pri čemer
mora biti ležišče za dve osebi dostopno z obeh daljših stranic;
-
pred opremo v prostorih za osebno higieno najmanj 70 centimetrov, pred
umivalnikom v stranišču pa najmanj 60 centimetrov;
-
stranski odmiki med opremo v prostorih za osebno higieno morajo biti
najmanj 20 centimetrov;
-
kjer je načrtovana namestitev električnih stikal ali vtičnic ob vratnih
podbojih, je treba predvideti odmik opreme najmanj 15 centimetrov.
(2) Kadar je oprema razporejena tako, da bi bilo odmike iz
prejšnjega odstavka mogoče seštevati, se minimalni potrebni odmik izračuna
tako, da se seštevek minimalnih odmikov iz prejšnjega odstavka množi s
faktorjem 0,65.
(3) Odmiki iz prvega odstavka tega člena veljajo za prostore z
dokončno obdelanimi površinami.
(4) Stanovanje je projektirano tako, da ob vgrajeni opremi zagotovi
uporabnost napeljav ter odpiranje vrat in oken.
26. člen
(zahteve za projektiranje)
(1) Izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika je razvidno iz projektne
dokumentacije za izvedbo gradnje (v nadaljnjem besedilu: PZI. Za vsak tip stanovanja
v stavbi mora načrt arhitekture v PZI vsebovati tudi kotirano risbo v merilu najmanj
1:100, v katero je vrisana oprema iz 24. člena tega pravilnika, z upoštevanimi odmiki
iz 25. člena tega pravilnika.
(2) Razen pri vgrajeni opremi je treba pri risanju opreme upoštevati
odmik od sten najmanj 5 centimetrov.
(3) V risbi iz prvega odstavka tega člena so prikazane vse
površine stanovanja, ki ne izpolnjujejo zahteve o svetli višini prostorov, določeni
v prvem odstavku 12. člena tega pravilnika.
27. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika izvajajo gradbeni
inšpektorji.
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za
graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 1/11)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»28. člen
(izdelava projektne
dokumentacije v prehodnem obdobju)
Do 31. avgusta 2011 se lahko vlogam za izdajo gradbenega dovoljenja
prilagajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelani po določbah
Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03 in 110/05 – popr.), od 1. septembra 2011 pa se zahtevi za izdajo
gradbenega dovoljenja priloži projekt, izdelan v skladu s tem pravilnikom
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o
minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj
(Uradni list RS, št. 125/03 in 110/05 –
popr.).
30. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Pravilnik
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za
graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 205/21)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
(prehodne določbe glede
projektne dokumentacije)
(1) Prijavi začetka
gradnje se do 1. septembra 2022 lahko
priloži PZI, izdelan v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za
graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 1/11 in 61/17 – GZ), če:
1.
so bile pogodbe za izdelavo PZI sklenjene pred uveljavitvijo tega
pravilnika,
2.
je bilo obvestilo o javnem naročilu za izdelavo PZI poslano v objavo
pred uveljavitvijo tega pravilnika, če se PZI oddaja v postopku javnega
naročanja,
3.
je naročnik poslal povabilo k potrditvi interesa ali povabilo k oddaji
ponudbe za izdelavo PZI v postopku javnega naročanja pred uveljavitvijo tega
pravilnika, če obvestilo o javnem naročilu v postopku javnega naročanja ni
predvideno, ali
4.
je bilo povabilo oziroma poziv k oddaji ponudbe v postopku javnega
naročanja poslano pred uveljavitvijo tega pravilnika, če se PZI oddaja kot
evidenčno naročilo.
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek se lahko prijavi začetka gradnje priloži PZI, izdelan v
skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih
stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 1/11
in 61/17 – GZ), če je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred
uveljavitvijo tega pravilnika.
18. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik
o spremembi Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev
stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 29/22)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.