Opozorilo: Neuradno
prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček,
glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev obsega:
-
Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev
(Uradni list RS, št. 44/11 z dne 7. 6. 2011),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o strokovni
usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 29/16 z
dne 22. 4. 2016),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovni
usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 22/17 z
dne 28. 4. 2017).
PRAVILNIK
o strokovni usposobljenosti
izvršilnih železniških delavcev
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa:
1.
pogoje za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov za delovna
mesta izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na
industrijskih tirih;
2.
potrebno izobrazbo kandidata za pristop k teoretičnemu usposabljanju;
3.
programe strokovnega usposabljanja kandidatov za delovna mesta
izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških delavcev na
industrijskih tirih;
4.
pogoje in način teoretičnega usposabljanja ter preverjanja teoretične
usposobljenosti;
5.
pogoje in način praktičnega usposabljanja ter preverjanja praktične
usposobljenosti;
6.
pogoje in način strokovnega izpopolnjevanja;
7.
pogoje in način preverjanja strokovne usposobljenosti;
8.
pogoje za pridobitev, posodobitev, ohranjanje veljavnosti, obnavljanje
in odvzem dovoljenja za strojevodje in voznike progovnih vozil;
9.
pogoje za pridobitev, ohranjanje veljavnosti, posodobitev in odvzem
spričeval izvršilnim železniškim delavcem in izvršilnim železniškim delavcem na
industrijskih tirih.
2. člen
(področje uporabe)
(1) Ta pravilnik prenaša v slovenski pravni red določbe Direktive
2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji
spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem
omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51), zadnjič
spremenjene z Direktivo Komisije (EU) 2016/882 z dne 1. junija 2016 o
spremembi Direktive 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede jezikovnih
zahtev (UL L št. 146 z dne 3. 6. 2016, str. 22) v delu, ki se nanaša
na strojevodje.
(2) Ta pravilnik velja za delodajalca, ki
na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje ali na podlagi pogodbe najame delavca
na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca in/ali izvršilnega
železniškega delavca na industrijskih tirih.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku,
imajo naslednji pomen:
1.
»delodajalec« pomeni v tem pravilniku upravljavca, prevoznika ali
lastnika industrijskega tira, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje ali
na podlagi pogodbe najame delavca na delovnem mestu izvršilnega železniškega
delavca ali izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih;
2.
»delo pod nadzorom« pomeni, da delavec opravlja usposabljanje na
delovnem mestu za katerega se usposablja, pod nadzorom inštruktorja;
3.
»izvajalec« je fizična oseba, ki izvaja usposabljanje in izpopolnjevanje
strokovne usposobljenosti;
4.
»ocenjevalec« je fizična oseba, ki izvaja preverjanje splošnega
strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti;
5.
»operativni predpis« pomeni priročnik, navodilo, poslovnik, odredbo,
obvestilo, ali brzojavko, ki jih izda delodajalec v cilju zagotavljanja
varnosti;
6.
»poznavanje operativnih predpisov« pomeni, da je delavec usposobljen iz
operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja ali operativnih predpisov
navedenih v poslovnem redu industrijskega tira;
7.
»splošno strokovno znanje« je znanje, ki ga kandidat za strojevodjo in
kandidat za voznika progovnih vozil pridobi pri subjektu, in obsega znanja iz
8. člena tega pravilnika;
8.
»teoretično usposabljanje« je usposabljanje iz nacionalnih varnostnih
predpisov, ki ga izvaja subjekt.
(2) Drugi izrazi, ki niso navedeni v
prejšnjem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki
ureja varnost v železniškem prometu, zakonu, ki ureja železniški promet, in
drugih podzakonskih aktih, izdanih na njihovi podlagi.
II. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA
DELOVNA MESTA IZVRŠILNIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV
4. člen
(strokovno usposabljanje)
(1) Strokovno usposabljanje je sistematično
podajanje znanj, vedenj in spretnosti, ki jih mora obvladati kandidat za
opravljanje nalog na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca ali
izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih v normalnih,
poslabšanih in izrednih razmerah. Taka usposobljenost zajema strokovno znanje
in sposobnost uporabe tega znanja v praksi.
(2) Strokovno usposabljanje obsega
teoretično in praktično usposabljanje.
(3) Praktično usposabljanje je sestavljeno
iz poznavanja operativnih predpisov in dela pod nadzorom. Z delom pod nadzorom
se lahko prične po uspešno opravljenem preverjanju usposobljenosti iz varnosti
in zdravja pri delu ter požarne varnosti.
5. člen
(subjekti usposabljanja)
(1) Usposabljanje, preverjanje in
izpopolnjevanje kandidatov za delovna mesta izvršilnih železniških delavcev in
izvršilnih železniških delavcev na industrijskim tiru lahko izvajajo le
subjekti usposabljanja (v nadaljnjem besedilu subjekti) po posameznih programih
za:
1.
pridobitev in preverjanje usposobljenosti iz splošnega strokovnega
znanja;
2.
teoretičnega usposabljanja;
3.
teoretičnega izpopolnjevanja;
4.
preverjanja teoretične usposobljenosti delavcev.
(2) Subjekti zagotavljajo pravičen in
nediskriminatoren dostop do usposabljanja.
(3) Subjekti na podlagi programa
teoretičnega dela strokovnega usposabljanja, opredeljenega v 8. členu tega
pravilnika, izdelajo učni načrt, ki ga potrdi varnostni organ.
6. člen
(pogoji za opravljanje dejavnosti
subjekta)
(1) Odločitev varnostnega organa o
določitvi subjekta mora temeljiti na oceni predložene dokumentacije, na podlagi
katere se dokazuje usposobljenost subjekta za izvajanje enega ali več programov
ob upoštevanju meril o neodvisnosti, strokovnosti in nepristranskosti.
(2) Varnostni organ lahko na podlagi
javnega razpisa določi subjekt usposabljanja za največ 3 leta.
(3) Subjekt, ki izvaja programe iz prvega
odstavka predhodnega člena, mora izpolnjevati minimalne materialne, kadrovske
in organizacijske pogoje.
(4) Minimalni materialni pogoji so:
1.
ustrezen prostor, kjer se izvaja usposabljanje in preverjanje
usposobljenosti z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne
površine na kandidata in izvajalca, ustrezno opremo in tehnično opremo za
prikaz vsebine programa usposabljanja, ki se opredeli v razpisnih pogojih);
2.
dostop do ustreznih delovnih sredstev (tirna vozila, signalnovarnostne
in telekomunikacijske naprave, stabilne naprave električne vleke idr.) ali
simulatorji, ki ta delovna sredstva nadomestijo v cilju usposabljanja), če je v
teoretičnem delu usposabljanja predviden praktični pouk;
3.
subjekt mora omogočiti nabavo ali uporabo strokovne literature in
veljavnih predpisov v elektronski ali pisni obliki.
(5) Minimalni kadrovski pogoji so:
1.
izvajalec usposabljanja iz vsebin nacionalnih varnostnih predpisov in
vsebin za pridobitev splošnega strokovnega znanja mora imeti najmanj
višješolsko izobrazbo prometne, elektrotehniške, strojne ali gradbene smeri,
andragoško usposobljenost v obsegu najmanj 40 pedagoških ur in najmanj 5 let
delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerem mora poznati tudi vsebine, ki
so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidata usposablja;
2.
ocenjevalec za preverjanje teoretične usposobljenosti in usposobljenost
iz splošnega strokovnega znanja mora imeti najmanj višješolsko izobrazbo
prometne, elektrotehniške, strojne ali gradbene smeri, andragoško
usposobljenost v obsegu najmanj 40 pedagoških ur in v zadnjih 10 letih najmanj
5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerem mora poznati tudi
vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidata
preverja;
(6) Organizacijski pogoji so:
1.
stalen nadzor in hranjenje dokumentacije nad dejavnostmi, povezanimi z
usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preverjanjem;
2.
izvajanje neodvisnih ocenjevanj postopkov dejavnosti, povezanimi z
usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preverjanjem v časovnih presledkih, ki niso
daljši od dveh let, in ki ga opravijo kvalificirane osebe, ki same ne
opravljajo dejavnosti, ki so predmet ocenjevanja;
3.
hranjenje dokumentacije o rezultatih neodvisnega ocenjevanja in
dokumentiranje odprave pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri neodvisnem
ocenjevanju.
III. POTREBNA IZOBRAZBA ZA PRISTOP K TEORETIČNEMU
USPOSABLJANJU
7. člen
(pogoji za pristop k teoretičnem
usposabljanju)
Minimalni
pogoji za vključitev v teoretično usposabljanje za delovno mesto izvršilnega
železniškega delavca in za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca na
industrijskem tiru so:
Naziv
delovnega mesta
|
Minimalni
pogoj za pristop
|
PREMIKAČ
|
– uspešno zaključeno osnovnošolsko
izobraževanje ali
– uspešno zaključeno nižje poklicno
izobraževanje
|
VLAKOVODJA
|
– uspešno zaključeno srednje poklicno
izobraževanje
|
POMOČNIK
STROJEVODJE
|
– uspešno zaključeno srednje poklicno
izobraževanje
|
STROJEVODJA
|
– je uspešno opravil preverjanje
splošnega strokovnega znanja in
– je opravil splošno ali poklicno
maturo ali
– ima opravljen mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus
znanja splošno izobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno
maturo v srednjem strokovnem izobraževanju
|
PREGLEDNIK
VAGONOV
|
– je opravil splošno ali poklicno
maturo ali
– ima opravljen mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus
znanja splošno izobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno
maturo v srednjem strokovnem izobraževanju
|
VOZNIK
PROGOVNIH VOZIL
|
– je uspešno opravil preverjanje
splošnega strokovnega znanja in
– je opravil splošno ali poklicno
maturo ali,
– ima opravljen mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus
znanja splošno izobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno
maturo v srednjem strokovnem izobraževanju
|
KRETNIK
|
– uspešno zaključeno osnovnošolsko
izobraževanje ali
– uspešno zaključeno nižje poklicno
izobraževanje
|
ODJAVNIK
|
– uspešno zaključeno osnovnošolsko
izobraževanje ali
– uspešno zaključeno nižje poklicno
izobraževanje
|
PROMETNIK
|
– je opravil splošno ali poklicno
maturo,
– ima opravljen mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus
znanja splošno izobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno
maturo v srednjem strokovnem izobraževanju
|
PROGOVNI ČUVAJ
|
– uspešno zaključeno osnovnošolsko
izobraževanje ali
– uspešno zaključeno nižje poklicno
izobraževanje
|
VZDRŽEVALEC
PROG, OBJEKTOV IN OPREME PROGE
|
– uspešno zaključen izobraževalni
program tehniške gimnazije z izbirnim strokovnim predmetom gradbeništvo ali
opisna geometrija ali
– uspešno zaključen izobraževalni
program s področja gradbeništva, geodezije, elektrotehnike ali strojništva za
pridobitev srednje strokovne izobrazbe
|
VZDRŽEVALEC
SIGNALNOVARNOSTNIH
NAPRAV
|
– uspešno zaključen izobraževalni program
tehniške gimnazije z izbirnim strokovnim predmetom elektronika ali
– uspešno zaključen izobraževalni
program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi
moduli s področja elektronike
|
VZDRŽEVALEC
TELEKOMUNIKACIJSKIH
OMREŽIJ
IN OPREME
|
– uspešno zaključen izobraževalni
program tehniške gimnazije z izbirnim strokovnim predmetom elektronika ali
– uspešno zaključen izobraževalni
program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi
moduli s področja elektronike
|
VZDRŽEVALEC
STABILNIH NAPRAV ELEKTRIČNE VLEKE
|
– uspešno zaključen izobraževalni
program gimnazije ali
– uspešno zaključen izobraževalni
program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi
moduli s področja energetike
|
DISPEČER
STABILNIH NAPRAV ELEKTRIČNE VLEKE
|
– uspešno zaključen izobraževalni
program gimnazije ali
– uspešno zaključen izobraževalni
program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe Elektrotehnik s strokovnimi
moduli s področja energetike
|
SPREVODNIK
|
– uspešno končano srednje poklicno
izobraževanje ali
– je opravil splošno ali poklicno
maturo,
– ima opravljen mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus
znanja iz splošno izobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za
poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju
|
VODJA VLAKA
|
– je opravil splošno ali poklicno
maturo,
– ima opravljen mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in je opravil preizkus
znanja iz splošno izobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za
poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju
|
IV. PROGRAMI STROKOVNEGA USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA DELOVNA
MESTA IZVRŠILNIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV IN IZVRŠILNIH ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV NA
INDUSTRIJSKIH TIRIH
8. člen
(splošno strokovno znanje)
(1) Splošno strokovno znanje obsega
vsebine, katerih obvladovanje je nujno potrebno za opravljanje del na delovnem
mestu strojevodje ali voznika progovnih vozil. Vsebine splošnega strokovnega
znanja so določene v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika in ne
obsegajo znanj iz operativnih predpisov posameznih vrst tirnih vozil in
infrastrukture.
(2) Po uspešno zaključenem preverjanju
splošnega strokovnega znanja, subjekt izda kandidatu potrdilo o opravljenem
preverjanju splošnega strokovnega znanja.
9. člen
(usposabljanje za delovno mesto premikač)
(1) Usposabljanje za delovno mesto premikač
obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih;
-
natančno poznavanje določb signalov za zavarovanje tirnih poti;
-
natančno poznavanje določb signalov na kretnicah;
-
natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah
in progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost,
zavri«;
-
natančno poznavanje določb o signalnih znakih za preskus zavor;
-
natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
-
natančno poznavanje določb o zaustavnem signalu;
-
natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
-
natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«,
»meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
-
natančno poznavanje določb o območnem premikalnem signalu;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa;
-
splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
-
splošno poznavanje določb o postajnih napravah;
-
natančno poznavanje določb o tirih na postajah, kretnicah, njihovih
legah, zavarovanju in prerezu kretnice;
-
splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov
in drugih naprav;
-
natančno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri premiku, in sicer:
-
poznavanje načinov zaviranja pri premiku;
-
natančno poznavanje določb o zaviranju z ročno coklo;
-
natančno poznavanje določb o zaviranju z ročnimi in/ali pritrdilnimi
zavorami;
-
natančno poznavanje določb o uporabi samodejne zračne zavore pri
premiku;
-
natančno poznavanje določb o opravljanju delnih zavornih preskusov;
-
natančno poznavanje določb o priklopniku;
-
natančno poznavanje določb o zavarovanju proti samopremaknitvi in proti
uteku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za premikača.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj:
-
poznavanje postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
-
osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
-
osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot premikač samostojno opravljal ter spozna
postajo, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za premikača usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in
naloge na delovnem mestu premikač. Premikač sme samostojno opravljati delo na
delovnem mestu premikača, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil praktični
izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje, na kateri se je
usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za premikača, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti
premikaču delo na drugi, bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal
delo premikača najmanj tri mesece na postajah, kjer se je praktično
usposabljal. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti,
ko je delavec opravljal delo premikača najmanj dva meseca na postaji, kjer je
opravljal prvi praktični izpit.
(8) Premikač sme samostojno opravljati delo
na delovnem mestu premikača na postaji, na kateri se ni usposabljal ali je od
zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo
pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec
nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne
usposobljenosti glede postaj.
10. člen
(premikač na industrijskem tiru)
(1) Usposabljanje za delovno mesto premikač
na industrijskem tiru obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
poznavanje določb signalov za zavarovanje tirnih poti in mejnih tirnih
signalov;
-
natančno poznavanje določb signalov na kretnicah;
-
natančno poznavanje določb signalov na premikalnih lokomotivah;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost,
zavri«;
-
poznavanje določb o signalnih znakih za preskus zavor;
-
natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
-
poznavanje določb o zaustavnem signalu;
-
natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
-
natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«
in »sega v normalni svetli profil«;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa
na industrijskem tiru;
-
poznavanje določb o kretnicah, njihovih legah, o zavarovanju in prerezu
kretnice;
-
splošno poznavanje določb o označevanju tirov, kretnic, signalov in
drugih naprav;
-
natančno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri premiku, in sicer:
-
poznavanje načinov zaviranja pri premiku;
-
natančno poznavanje določb o zaviranju z ročno coklo;
-
natančno poznavanje določb o zaviranju z ročnimi in/ali pritrdilnimi zavorami;
-
natančno poznavanje določb o opravljanju delnih zavornih preskusov;
-
natančno poznavanje določb o zavarovanju proti samopremaknitvi in proti
uteku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za premikača.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov, ki obsega najmanj:
-
poznavanje poslovnega reda industrijskega tira;
-
osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
-
osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot premikač na industrijskem tiru
samostojno opravljal ter spozna industrijski tir in postajne tire na katerih bo
premikal, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo sestavljajo
predstavniki delodajalca in upravljavca in jo imenuje delodajalec.
(6) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja premikač na industrijskem tiru samo praktično usposabljanje z
opravljanjem praktičnega izpita preden opravlja premik tudi na postajnih tirih.
(7) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za premikača na industrijskem tiru usposobljen, da lahko
samostojno opravlja dela. Premikač na industrijskem tiru sme samostojno
opravljati delo na industrijskem tiru in postajnih tirih na katerih se je
usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje industrijskega tira
in postajnih tirov, na katerih se je usposabljal.
(8) Premikač na industrijskem tiru sme
samostojno opravljati delo na delovnem mestu premikača na industrijskem tiru,
na katerem se ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na industrijskem tiru
preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s
podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
industrijskega tira in/ali postaje.
11. člen
(usposabljanje za delovno mesto vodja
premika)
(1) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega
železniškega delavca vodja premika mora biti kandidat usposobljen za delo na
delovnem mestu premikač in dodatno uspešno opraviti praktični izpit za vodjo
premika, ki se izvaja po opravljenem praktičnem usposabljanju.
(2) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme premikač, ki ohranja usposobljenost in ima veljavno
potrdilo o izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev, pričeti pri
delodajalcu po najmanj dveh letih dela na delovnem mestu premikača.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj:
-
poznavanje postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
-
osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
-
osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
3.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vodja premika samostojno opravljal ter
spozna postaje z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
4.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(4) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za vodjo premika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela
in naloge na delovnem mestu vodja premika. Vodja premika sme samostojno opravljati
delo na delovnem mestu vodja premika, na postaji na kateri se je usposabljal in
opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje,
na kateri se je usposabljal.
(5) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za vodjo premika mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti vodji
premika delo na drugi, bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo
vodje premika najmanj tri mesece na postajah, kjer se je praktično usposabljal.
Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti, ko je delavec
opravljal delo vodje premika najmanj dva meseca na postaji, kjer je opravljal
prvi praktični izpit.
(6) Vodja premika sme samostojno opravljati
delo na delovnem mestu vodja premika na postaji, na kateri se ni usposabljal
ali je od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem
opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov.
Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil
dodatne usposobljenosti glede postaj.
12. člen
(vodja premika na industrijskem tiru)
(1) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega
železniškega delavca vodja premika na industrijskem tiru mora biti kandidat
usposobljen za delo na delovnem mestu premikač ali premikač na industrijskem
tiru in dodatno uspešno opraviti praktični izpit za vodjo premika na
industrijskem tiru, ki se izvaja po opravljenem praktičnem usposabljanju.
(2) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme premikač ali premikač na industrijskem tiru, ki ohranja
usposobljenost in ima veljavno potrdilo o izpolnjevanju predpisanih
zdravstvenih pogojev, pričeti pri delodajalcu po najmanj dveh letih dela na
delovnem mestu premikača ali premikača na industrijskem tiru.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
spoznavanje operativnih predpisov, ki obsega najmanj:
-
poznavanje poslovnega reda industrijskega tira;
-
osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
-
osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih;
3.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vodja premika na industrijskem tiru
samostojno opravljal ter spozna industrijski tir in postajne tire na katerih bo
premikal, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
4.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo sestavljajo
predstavniki delodajalca in upravljavca in jo imenuje delodajalec.
(4) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja vodja premika na industrijskem tiru samo praktično usposabljanje z
opravljanjem praktičnega izpita preden vodi premik tudi na postajnih tirih.
(5) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za vodjo premika na industrijskem tiru usposobljen, da lahko
samostojno opravlja dela. Vodja premika na industrijskem tiru sme samostojno
opravljati delo na industrijskem tiru in postajnih tirih, na katerih se je
usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje industrijskega tira
in postajnih tirov, na katerih se je usposabljal.
(6) Vodja premika na industrijskem tiru sme
samostojno opravljati delo na delovnem mestu vodje premika na industrijskem
tiru, na katerem se ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na industrijskem
tiru preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s
podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov na industrijskem tiru.
Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil
dodatne usposobljenosti glede industrijskega tira in/ali postaje.
13. člen
(usposabljanje za delovno mesto
vlakovodja)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
vlakovodja obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega;
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
določbe o zavorni razdalji;
-
določbe o organizaciji in opravljanju železniškega prometa;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa;
-
določbe o službenih mestih;
-
določbe o vrsti vlakov;
-
določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
-
splošno o vsebini postajnega poslovnega reda in poslovnika;
-
natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja
označevanje prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
-
poglavja ravnanja z vagoni, poglavja dela pri premiku, poglavja izredni
prevozi in izredne pošiljke, poglavja kodifikacija prog za kombiniran
transport;
-
poglavja označevanje vlakov, poglavja vozni red;
-
poglavja spremne listine vlakov, število in razpored delavcev pri vlakih
ter vožnja oseb s tovornimi vlaki in hitrosti vlakov;
-
poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO in
določbe o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika ali odjavnika;
-
določbe o rednih uvoznih tirih;
-
določbe o vozni poti vlaka;
-
določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
-
določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
-
določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
-
poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti
med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi
na postajah;
-
določbe poglavja posebne vrste prometa;
-
določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri vlaku in premiku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vlakovodjo.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela če bo delal na
postaji;
-
pogojev obratovanja vlečnih vozil;
-
tipov vlečenih vozil s pogoji obratovanja;
-
pomena številke vagona, serije, podserije in ostalih oznak in napisov na
vagonu;
-
vsebine in obsega pregleda vagonov v vlaku;
-
nalepnic na vagonih;
-
vrst kontejnerjev in o njihovem obeleževanju;
-
pravilnosti naklada na vozilih;
-
glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
-
kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov,
mehaničnih signalov in lokalne postavljalnice;
-
telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
-
naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem vozilu, če
bo spremljal vlak;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vlakovodja samostojno opravljal ter
spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri
ali je kandidat za vlakovodjo usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in
naloge na delovnem mestu vlakovodja. Vlakovodja sme samostojno opravljati delo
na delovnem mestu vlakovodja na postaji ali na progi na kateri se je
usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi
poznavanje postaje ali proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za
vlakovodjo sme delodajalec odrediti delo na drugi progi, delu proge ali bolj
zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo vlakovodje najmanj tri
mesece na postaji, drugi progi ali delu druge proge, kjer se je praktično
usposabljal. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti,
ko je delavec opravljal delo vlakovodje najmanj dva meseca na postaji, drugi
progi ali delu druge proge, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Vlakovodja sme samostojno opravljati
delo na delovnem mestu vlakovodje na postaji, progi ali delu proge, na kateri
se ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na postaji, progi ali delu proge
preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s
podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
postaj, proge ali dela proge.
14. člen
(usposabljanje za delovno mesto pomočnik
strojevodje)
(1) Usposabljanje za delovno mesto pomočnik
strojevodje obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega;
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
določbe o zavorni razdalji;
-
določbe o službenih mestih;
-
določbe o vrsti vlakov;
-
določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
-
natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja
označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav, spenjanje in
odpenjanje vozil;
-
osnovne določbe o označevanju vlakov, voznem redu, spremnih listinah
vlakov in o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika ali odjavnika;
-
določbe o vozni poti vlaka;
-
določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
-
določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
-
določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
-
poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti
med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi
in postajah;
-
določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
natančna strokovna znanja v zvezi z delnimi zavornimi preskusi pri vlaku
in premiku, zavarovanje vlečnih vozil in vlakov proti samopremaknitvi.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za pomočnika strojevodje.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
vrst vlečnih vozil;
-
tipov vlečenih vozil;
-
glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
-
kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov,
mehaničnih signalov in lokalne postavljalnice;
-
poznavanje telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
-
poznavanje naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem
vozilu;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot pomočnik strojevodje samostojno
opravljal ter spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so
vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za pomočnika strojevodje usposobljen, da lahko samostojno
opravlja dela in naloge na delovnem mestu pomočnik strojevodje. Pomočnik
strojevodje sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu pomočnika
strojevodje na vlečnem vozilu, progi ali delu proge, na kateri se je
usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi
poznavanje proge ali dela proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za pomočnika strojevodje, sme delodajalec odrediti pomočniku strojevodje
usposabljanje na vlečnem vozilu drugega sistema vleke ali progah, na katerih se
ni usposabljal šele, ko je delavec opravljal delo pomočnika strojevodje najmanj
tri mesece na vlečnem vozilu istega sistema vleke, na katerih se je praktično
usposabljal, in na progah, katerih poznavanje je podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja pomočnik strojevodje samo praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita pri prehodu iz dizelskih vlečnih vozil na elektrovlečna
vozila in obratno ter če je od zadnje vožnje na dizelskem ali elektrovlečnem
vozilu preteklo več kot tri leta. Pomočnik strojevodje:
1.
se teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami
in opremo, ki je vgrajena na vozilo;
2.
se pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno
v vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
3.
se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti
pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
4.
opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora opravljati pomočnik strojevodje:
1.
pri prehodu na progo ali del proge, za katero še nima spričevala;
2.
če je od zadnje vožnje po progi ali delu proge preteklo več kot eno
leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela
mora pomočnik strojevodje s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov na
postaji, progi ali delu proge.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
vlečnih vozil, prog ali delov prog.
15. člen
(usposabljanje za delovno mesto strojevodja)
(1) Pred usposabljanjem za delovno mesto
strojevodja, mora kandidat pridobiti potrdilo o opravljenem preverjanju
splošnega strokovnega znanja iz 8. člena tega pravilnika ali posedovati
dovoljenje za strojevodjo. Usposabljanje za delovno mesto strojevodje zajema
teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
natančno poznavanje poglavja splošne določbe;
-
poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov,
kretnic signalov in drugih naprav;
-
poglavja ravnanje z vagoni;
-
poglavja delo pri premiku, poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke,
poglavja kodifikacija prog za kombiniran transport;
-
poglavja označevanje vlakov;
-
določbe o voznem redu, določbe za uveljavitev voznega reda, določbe o
navodilu o progi, določbe o voznem redu posameznega vlaka, določbe o spremembah
operativnega voznega reda;
-
poglavja spremne listine vlakov, poglavja število in razpored delavcev
pri vlakih ter vožnja oseb s tovornimi vlaki, poglavja hitrosti vlakov,
poglavja promet vlakov;
-
poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO,
poglavja opravljanje dela na progi, kjer prekine delo prometnik, odjavnik ali
progovni čuvaj;
-
določitev rednih uvoznih tirov;
-
določbe o vozni poti vlaka;
-
ravnanje pri uvoznih signalih ob spremembi uvoznega tira ali uvozu vlaka
na zaseden ali slepi tir;
-
izjemna ustavitev vlaka;
-
neuporabnost ali neveljavnost glavnih signalov;
-
obveščanje strojevodje;
-
dovoljenje za vožnjo;
-
izjemen prevoz vlaka;
-
zavarovanje prometa na nivojskem prehodu in ravnanje ob okvarah;
-
poglavje delo osebja pri vlaku, poglavje izrednosti med vožnjo, poglavje
vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in postajah, poglavje
posebne določbe o elektrificiranih progah, poglavje posebne vrste prometa,
poglavje organizacija prometa v posebnih razmerah;
-
poznavanje obrazcev dovoljenje za premik, poročilo o izrednostih,
beležnica brzojavk in fonogramov, nalog za vožnjo vlaka in splošni nalog;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
znanja o določbah v zvezi z zaviranjem pri vlaku in premiku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala, sme strojevodja pričeti pri delodajalcu po pridobljenem
potrdilu o:
1.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za strojevodjo (potrdilo
ni potrebno, če je strojevodja lastnik dovoljenja) in
2.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
tipov, vrst in značilnosti železniških vozil s pogoji obratovanja;
-
zakonitosti dinamike vleke;
-
vsebine in obsega pregleda vlečnih vozil;
-
vsebine in obsega pregleda vagonov v vlaku;
-
nalepnic in označevanja vozil;
-
pravilnosti naklada na vozilih;
-
vrst kontejnerjev in o njihovem obeleževanju;
-
osnovnih elementih signalnovarnostnih naprav;
-
kretniških postavljalnih naprav in kretniških ključavnic;
-
telekomunikacijskih naprav;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot strojevodja samostojno opravljal ter
spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri
ali je kandidat za strojevodjo usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela
in naloge na delovnem mestu strojevodje. Strojevodja sme samostojno voziti
vlečno vozilo, na katerem je opravil praktični izpit, po progah ali delih prog,
na katerih se je usposabljal, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje
proge ali dela proge, na kateri se je usposabljal in da ima dovoljenje.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za strojevodjo, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti
strojevodji usposabljanje na lokomotivah drugega sistema vleke ali progah, na
katerih se ni usposabljal šele, ko je delavec opravljal delo strojevodje
najmanj šest mesecev na lokomotivah istega sistema vleke, na katerih se je
praktično usposabljal, in na progah, katerih poznavanje je podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja strojevodja samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega
izpita:
1.
pri prehodu z enega tipa vlečnega vozila na drugi tip vlečnega vozila
ali če je od zadnje vožnje na enem tipu vozila preteklo več kot tri leta se
strojevodja:
-
teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami in
opremo, ki je vgrajena na vozilo;
-
pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v
vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
-
se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in
zaščiti pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
-
opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec;
2.
pred pričetkom upravljanja vlečnih vozil za vožnjo vlakov, kadar je
strojevodja upravljal vlečno vozilo samo za premikalna dela se strojevodja:
-
teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila pri vleki vlakov;
-
pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v
vozilo pri vožnji vlaka na progi ali delu proge za katero se usposablja;
-
se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in
zaščiti pri delu glede na posebnosti proge ali dela proge;
-
opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora opravljati strojevodja:
1.
pri prehodu na progo ali del proge, za katero še nima spričevala;
2.
ki je usposobljen samo za premik na postaji, pri prehodu na postajo za
katero nima spričevala;
3.
če je od zadnje vožnje po postaji, progi ali delu proge preteklo več kot
eno leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela
mora strojevodja s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov na postaji,
progi ali delu proge.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
vlečnih vozil, postaj, prog ali delov prog.
16. člen
(usposabljanje za delo strojevodje na
industrijskem tiru)
(1) Usposabljanje za delo strojevodje na
industrijskem tiru obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
-
vrste signalov;
-
vrste signalnih znakov;
-
mejni tirni signali, signalni znaki mejnih tirnih signalov in njihov
pomen;
-
ravnanje ob okvarah mejnih tirnih signalov;
-
poglavja signali za zavarovanje tirnih poti;
-
poglavja signali na kretnicah;
-
signali na premikalnih lokomotivah;
-
ročni signalni znaki za preskus zavor;
-
signali premikalnega osebja;
-
namen in uporaba signalnih znakov premikalnega osebja;
-
določbe u zaustavnem signalu;
-
splošne določbe o signalnih oznakah;
-
označitev neveljavnih signalov;
-
oznaka za ločnico;
-
meja kontroliranega odseka;
-
progovni opozorilnik;
-
prenosni progovni opozorilnik;
-
signalna oznaka za predmete, ki segajo v normalni svetli profil in
-
splošno o območnem premikalnem signalu;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa, ki pride v poštev
na industrijskem tiru;
-
razpored, predaja in prevzem službe;
-
poslovni red na industrijskem tiru;
-
označbe ob progi;
-
kretnice in lege kretnic;
-
zavarovanje kretnic in hitrosti čez kretnice;
-
prerez kretnic;
-
splošno o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
-
označevanje kretnic;
-
označevanje mejnih tirnih in premikalnih signalov;
-
označevanje drugih naprav;
-
pogoji za obratovanje tirnih vozil; premik;
-
opravljanje premika;
-
oprema premikalnih delavcev;
-
mesta premikačev pri premiku;
-
obveznosti vodje premika;
-
hitrost vožnje pri premiku;
-
spenjanje in razpenjanje;
-
pripenjanje vozil;
-
zaporedje opravil pri spenjanju vozil;
-
zaporedje opravil pri razpenjanju;
-
odpenjanje vozil;
-
premikalna vozna pot;
-
prestavljanje kretnic pri premiku;
-
postavljanje premikalnih voznih poti in dajanje soglasja za premik;
-
premik prek več premikalnih območij;
-
preverjanje in opazovanje premikalnih voznih poti;
-
dajanje ukazov za premik;
-
dajanje signalnih znakov pri premiku;
-
premikalna vožnja;
-
premik z dvopotnim vozilom;
-
odbijanje vagonov;
-
premik s premikalno vrvjo;
-
ročni premik;
-
premik s cestnimi vozili;
-
premik s prenosnico ali obračalnico;
-
premik v vlečnih enotah in delavnicah;
-
posebni ukrepi pri premiku s posamičnimi vagoni;
-
previdnostni ukrepi po končanem premiku;
-
osebna varnost pri premiku;
-
poročilo o izrednosti;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
znanja o določbah pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi
železniških vozil, in sicer:
-
splošno o preskusih zavor;
-
priprava na preskuse zavor;
-
sporazumevanje pri preskusih zavor;
-
skupna določila o preskusih zavor pogonskih vozil;
-
preskušanje zavor lokomotiv;
-
ugotavljanje dejanske zavorne mase potniških in tovornih vagonov;
-
ugotavljanje dejanske zavorne mase pogonskih vozil;
-
znanja o določbah v zvezi z zaviranjem pri premiku;
-
ravnanje z merilniki na vozilih;
-
ravnanje ob okvarah merilnikov premikalne lokomotive;
-
določbe o budniku in
-
splošno o opremi vlečnih vozil.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za strojevodjo in
2.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov, ki obsega najmanj:
-
poznavanje poslovnega reda industrijskega tira;
-
osnovna znanja o značilnostih železniških vozil;
-
osnovna znanja o pravilnosti naklada na vozilih
-
poznavanje zakonitosti dinamike vleke;
-
način in obseg pregleda vozil;
-
poznavanje nalepnic in označevanja vozil;
-
poznavanja pravil nakladanja;
-
poznavanje osnovnih elementih signalnovarnostnih naprav;
-
poznavanje telekomunikacijskih naprav;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot strojevodja na industrijskem tiru
samostojno opravljal ter spozna industrijski tir in postajne tire na katerih bo
premikal, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo sestavljajo
predstavniki delodajalca in upravljavca in jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri
ali je kandidat za strojevodjo na industrijskem tiru usposobljen, da lahko
samostojno opravlja dela. Strojevodja na industrijskem tiru sme samostojno
voziti vlečno vozilo, na katerem je opravil praktični izpit, po industrijskem
tiru in postajnih tirih, na katerih se je usposabljal, pod pogojem, da s
podpisom potrdi poznavanje industrijskega tira in postajnih tirov, na katerih
se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za strojevodjo na industrijskem tiru, sme delodajalec odrediti strojevodji na
industrijskem tiru usposabljanje na vlečnem vozilu drugega tipa ali industrijskem
tiru in postajnih tirih, na katerih se ni usposabljal šele, ko je delavec
opravljal delo strojevodje na industrijskem tiru najmanj tri mesece na vlečnem
vozilu istega tipa, na katerih se je praktično usposabljal, in na industrijskem
tiru in postajnih tirih, katerih poznavanje je podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja strojevodja na industrijskem tiru samo praktično usposabljanje z
opravljanjem praktičnega izpita:
1.
pri prehodu z enega tipa vlečnega vozila na drugi tip vlečnega vozila
ali če je od zadnje vožnje na enem tipu vozila preteklo več kot tri leta se
strojevodja na industrijskem tiru:
-
teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami in
opremo, ki je vgrajena na vozilo;
-
pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v
vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
-
seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti
pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
-
opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki
delodajalca in upravljavca;
2.
pred pričetkom opravljanja premika na postajnih tirih, kadar je
strojevodja opravljal premik samo na industrijskem tiru:
-
teoretično usposobi o posebnostih postajnih tirov z vsemi napravami in
opremo;
-
pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo postajnih
tirov v praksi;
-
se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in
zaščiti pri delu glede na posebnosti postajnih tirov;
-
opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki
delodajalca in upravljavca.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora opravljati strojevodja na industrijskem tiru:
1.
pri prehodu na industrijski tir, za katerega še nima spričevala;
2.
če je od zadnje vožnje po industrijskem tiru ali postajnih tirih
preteklo več kot eno leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela
mora strojevodja na industrijskem tiru s podpisom potrditi poznavanje razmer in
postopkov na industrijskem tiru in postajnih tirih če bo na njih premikal.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
vlečnih vozil, industrijskega tira ali postajnih tirov.
17. člen
(usposabljanje za delovno mesto preglednik
vagonov)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
preglednik vagonov obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih;
-
osnovne pojme o signalih za zavarovanje tirnih poti;
-
osnovne pojme o signalih na kretnicah;
-
osnovne pojme o signalih za električno vleko;
-
natančno poznavanje določb signalov na vlakih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost,
zavri«;
-
natančno poznavanje določb o signalnih znakih za preskus zavor;
-
natančno poznavanje signalnih znakov premikalnega osebja;
-
natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«,
»meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
določbe o zavorni razdalji;
-
poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega prometa;
-
določbe o službenih mestih;
-
določbe o vrsti vlakov;
-
določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
-
splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
-
vrste tirov na postajah;
-
osnove poglavja o označevanju prog, tirov in kretnic;
-
poznavanje poglavja ravnanje z vagoni;
-
poznavanje poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke, poglavja
kodifikacija prog za kombiniran transport, osnove poglavja označevanje vlakov;
-
določbe o izpisku iz voznih redov za postajno osebje;
-
obveščanje osebja na postaji o spremembah v vlakovnem prometu;
-
določbe o spremnih listinah vlaka;
-
določbe o hitrosti vlaka;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri vlaku.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za preglednika vagonov.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje;
-
postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
-
pogojev obratovanja vlečnih vozil;
-
tipov vlečenih vozil s pogoji obratovanja in tehničnimi značilnostmi;
-
pomena številke vagona, serije, podserije in ostalih oznak in napisov na
vagonu;
-
poznavanje sestavnih delov železniških vozil in njihov vpliv na varno
odvijanje železniškega prometa;
-
vsebine in obsega pregleda vagonov;
-
nalepnic na vagonih;
-
vrst kontejnerjev in o njihovem obeleževanju;
-
pravilnosti naklada na vozilih;
-
telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot preglednik vagonov samostojno opravljal
ter spozna postaje z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za preglednika vagonov usposobljen, da lahko samostojno
opravlja dela in naloge na delovnem mestu preglednik vagonov. Preglednik
vagonov sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu preglednik vagonov, na
postaji na kateri se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da
s podpisom potrdi poznavanje postaje, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za
preglednika vagonov sme delodajalec odrediti delo na drugi postaji šele, ko je
delavec opravljal delo preglednika vagonov najmanj tri mesece na postaji, kjer
se je praktično usposabljal.
(8) Preglednik vagonov sme samostojno
opravljati delo na delovnem mestu preglednika vagonov na postaji na kateri se
ni usposabljal, ali je od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto,
če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje
razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik
spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede postaj.
18. člen
(usposabljanje za delovno mesto voznik
progovnih vozil)
(1) Pred usposabljanjem za delovno mesto
voznik progovnih vozil, mora kandidati pridobiti potrdilo o opravljenem
preverjanju splošnega strokovnega znanja iz 8. člena tega pravilnika ali
posedovati dovoljenje za strojevodjo. Usposabljanje za delovno mesto voznika
progovnih vozil zajema teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje o določbah signalnega pravilnika;
2.
znanje o določbah prometnega pravilnika, in sicer:
-
natančno poznavanje poglavja splošne določbe;
-
poglavja progovne in postajne naprave, poglavja označevanje prog, tirov,
kretnic signalov in drugih naprav;
-
poglavja ravnanja z vagoni, poglavja dela pri premiku;
-
splošno poznavanje določb o izrednih prevozih in izrednih pošiljkah ter
poglavja označevanje vlakov;
-
določbe o voznem redu, določbe za uveljavitev voznega reda, določbe o
navodilu o progi, določbe o voznem redu posameznega vlaka, določbe o spremembah
operativnega voznega reda;
-
poglavja spremne listine vlakov;
-
poglavja število in razpored delavcev pri vlakih ter vožnja oseb s
tovornimi vlaki, poglavja hitrost vlakov, poglavja promet vlakov, poglavja
vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO, poglavja opravljanje
dela na progi, kjer prekine delo prometnik, odjavnik ali progovni čuvaj;
-
določbe o počasnih vožnjah;
-
določitev rednih uvoznih tirov;
-
določbe o vozni poti vlaka;
-
ravnanje z uvoznimi signali ob spremembi uvoznega tira ali uvozu vlaka
na zaseden ali slepi tir;
-
izjemna ustavitev vlaka;
-
neuporabnost ali neveljavnost glavnih signalov;
-
obveščanje strojevodje;
-
dovoljenje za vožnjo;
-
izjemen prevoz vlaka;
-
zavarovanje prometa na nivojskem prehodu in ravnanje ob okvarah;
-
poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med vožnjo, poglavja
vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in postajah;
-
poglavja posebne določbe o elektrificiranih progah, poglavja posebne
vrste prometa, poglavja vožnja motornih vozil za poseben namene;
-
poglavja organizacija prometa v posebnih razmerah;
-
poznavanje obrazcev dovoljenje za premik, poročilo o izrednostih,
beležnica brzojavk in fonogramov, nalog za vožnjo vlaka in splošni nalog;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem, kjer je udeleženo
motorno progovno vozilo.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme voznik progovnih vozil pričeti pri delodajalcu po
pridobljenem potrdilu o:
1.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za strojevodjo (potrdilo
ni potrebno, če je voznik progovnih vozil lastnik dovoljenja) in
2.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
tipov, vrst in značilnosti železniških vozil s pogoji obratovanja;
-
zakonitosti dinamike vleke;
-
vsebine in obsega pregleda vozil;
-
označevanja vozil;
-
pravilnosti naklada na vozilih;
-
osnovnih elementih signalnovarnostnih naprav;
-
kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov in
mehaničnih signalov;
-
telekomunikacijskih naprav;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot voznik progovnih vozil samostojno
opravljal ter spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so
vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za voznika progovnih vozil usposobljen, da lahko samostojno
opravlja dela in naloge na delovnem mestu voznik progovnih vozil. Voznik
progovnih vozil sme samostojno voziti vlečno vozilo, na katerem je opravil
praktični izpit, po progah ali delih prog, na katerih se je usposabljal, pod
pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje proge ali dela proge, na kateri se je
usposabljal in ima dovoljenje.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za voznika progovnih vozil, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme
odrediti vozniku progovnih vozil usposabljanje na drugem motornem progovnem
vozilu za posebne namene drugega sistema vleke ali progah, na katerih se ni
usposabljal šele, ko je delavec opravljal delo voznika progovnih vozil najmanj
tri mesece na motornem progovnem vozilu za posebne namene istega sistema vleke,
na katerih se je praktično usposabljal, in na progah, katerih poznavanje je
podpisal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja voznik progovnih vozil samo praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita:
1.
pri prehodu z enega tipa vlečnega vozila na drugi tip vlečnega vozila
ali če je od zadnje vožnje na enem tipu vozila preteklo več kot tri leta se
voznik progovnih vozil:
-
teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila z vsemi napravami in
opremo, ki je vgrajena na vozilo;
-
pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v
vozilo ter posebnosti vlečnega vozila;
-
se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in
zaščiti pri delu glede na posebnosti vlečnega vozila;
-
opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec;
2.
pred pričetkom upravljanja motornih progovnih vozil za posebne namene za
vožnjo vlakov, kadar so k motornim progovnim vozilom za posebne namene pripeta
tirna vozila:
-
teoretično usposobi o posebnostih vlečnega vozila pri vleki vlakov;
-
pri delu pod nadzorom spozna in uporablja naprave in opremo vgrajeno v
vozilo pri vožnji vlaka na progi ali delu proge za katero se usposablja;
-
se seznani s postopki za izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti
pri delu glede na posebnosti proge ali dela proge;
-
opravi praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora opravljati voznik progovnih vozil:
1.
pri prehodu na progo ali del proge, za katero še nima spričevala;
2.
če je od zadnje vožnje po progi ali delu proge preteklo več kot eno
leto.
(10) Pred samostojnim opravljanjem dela
mora voznik progovnih vozil s podpisom potrditi poznavanje razmer in postopkov
na progi ali delu proge.
(11) Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
vlečnih vozil, vožnje motornega progovnega vozila za posebne namene s pripetimi
tirnimi vozili, prog ali delov prog.
19. člen
(usposabljanje za delovno mesto kretnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto kretnik
obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
-
osnovne pojme o signalnih znakih signalov za zavarovanje tirnih poti;
-
natančno poznavanje določb signalov na kretnicah in raztirnikih;
-
natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah
in progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi«, »Nevarnost, zavri«
in »Vlak se je ustavil, ločnica prosta«;
-
natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
-
natančno poznavanje določb o zaustavnem in preklicnem signalu;
-
natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
-
natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«,
»meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
-
natančno poznavanje določb o območnem premikalnem signalu;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa;
-
natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na
delo kretnika;
-
natančno poznavanje določb o postajnih napravah, s katerimi ravna
kretnik, tirov na postaji, kretnicah, njihovih legah, zavarovanju in prerezu
kretnice;
-
splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov
in drugih naprav;
-
natančno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
-
splošno o označevanju vlakov;
-
določbe o izpisku iz voznih redov za postajno osebje;
-
določbe o obveščanju osebja na postaji o vlakovnem prometu;
-
določbe o sporočilu o odhodu in predvidenem odhodu vlaka;
-
poglavje sprejemanje vlakov na postajo;
-
določbe o križanju vlakov;
-
zavarovanje prometa na nivojskem prehodu;
-
določbe o ravnanjih, kadar so naprave za zavarovanje prometa na
nivojskem prehodu pokvarjene;
-
poglavje vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in na
postajah;
-
splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
-
določbe o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
-
splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
-
določbe o vožnji progovnega vozila;
-
določbe o uteku vozil;
-
določbe o beležnici fonogramov za kretnike;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za kretnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj:
-
poznavanje postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela;
-
poznavanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot kretnik samostojno opravljal ter spozna
postajo, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za kretnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in
naloge na delovnem mestu kretnik. Kretnik sme samostojno opravljati delo na
delovnem mestu kretnika, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil
praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje in
naprav, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za kretnika, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti kretniku
delo na drugi, bolj zahtevni postaji šele, ko je delavec opravljal delo
kretnika najmanj tri mesece na postaji, kjer se je praktično usposabljal. Delo
na enako ali manj zahtevni postaji sme delodajalec odrediti, ko je delavec
opravljal delo kretnika najmanj dva meseca na postaji, kjer je opravljal prvi
praktični izpit.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja kretnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega
izpita:
1.
za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2.
pri prehodu s postaje dvotirne proge, na postajo enotirne proge;
3.
pri prehodu s postaje, ki ni na elektrificirani progi, na postajo, ki je
na elektrificirani progi, če še ni opravil praktičnega izpita na postaji, ki je
na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti signalnovarnostne naprave in postaje;
2.
delo pod nadzorom, kjer spozna posebnosti postaje in signalnovarnostne
naprave in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na
posebnosti, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora kretnik opravljati:
1.
za delo na drugi postaji, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej
predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na postaji preteklo več kot eno leto.
(11) Kretnik sme samostojno opravljati delo
na delovnem mestu kretnik na postaji, na kateri se ni usposabljal ali je od
zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo
pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec
nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne
usposobljenosti glede postaj in signalnovarnostnih naprav.
20. člen
(usposabljanje za delovno mesto odjavnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto odjavnik
obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
natančno poznavanje signalnih znakov »Stoj«, »Prosto«, »Pričakuj Prosto«
in »Pričakuj Stoj«;
-
osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
-
osnovne pojme o signalnih znakih signalov za zavarovanje tirnih poti;
-
osnovne pojme o signalnih znakih na kretnicah in raztirnikih;
-
natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah
in progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Nevarnost,
zavri«;
-
natančno poznavanje določb o signalnih znakih premikalnega osebja;
-
natančno poznavanje določb o zaustavnem signalu;
-
natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
-
natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«,
»meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
-
poznavanje signalnega znaka »Stoj, za vozila z dvignjenim odjemnikom
toka« in »Električna napetost vključena«;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa;
-
natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na
delo odjavnika;
-
natančno poznavanje določb o signalnovarnostnih napravah, s katerimi
ravna odjavnik, kretnicah, njihovih legah, zavarovanju in prerezu kretnice;
-
poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih
naprav;
-
splošno poznavanje določb, zajetih v poglavju o delu pri premiku;
-
splošno o označevanju vlakov;
-
določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
-
določbe o obveščanju progovnega osebja o vlakovnem prometu;
-
določbe o sporočilu o odhodu in predvidenem odhodu vlaka;
-
določbe o dovoljenju in odjavi;
-
natančno poznavanje določb za ravnanje s prostornimi signali odjavnice
in delo odjavnika, določb o neuporabnosti ali neveljavnosti glavnih signalov in
določb o ravnanju pri neuporabnih signalih;
-
določbe poglavja opravljanje dela na progi, kjer prekine delo prometnik,
odjavnik ali progovni čuvaj;
-
zavarovanje prometa na nivojskem prehodu;
-
določbe o ravnanjih, kadar so naprave za zavarovanje prometa na
nivojskem prehodu pokvarjene;
-
poglavje vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
-
splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
-
določbe o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
-
splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
-
določbe o uteku vozil in pretrganju vlaka;
-
določbe o vožnji progovnega vozila;
-
določbe o evidenci uporabe tipk na signalnovarnostni napravi, beležnici
brzojavk in fonogramov;
-
določbe o beležnici fonogramov;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za odjavnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj:
-
poznavanje postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na delo odjavnika;
-
poznavanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
-
poznavanje osnovnih značilnosti železniških vozil;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot odjavnik samostojno opravljal ter spozna
odjavnico, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za odjavnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in
naloge na delovnem mestu odjavnik. Odjavnik sme samostojno opravljati delo na
delovnem mestu odjavnik, na odjavnici na kateri se je usposabljal in opravil
praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje odjavnice in
naprav, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
za odjavnika, mu delodajalec izda spričevalo. Delodajalec sme odrediti
odjavniku delo na drugi odjavnici, ko je delavec opravljal delo odjavnika
najmanj dva mesece na odjavnici, kjer se je praktično usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja odjavnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega
izpita:
1.
za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2.
pri prehodu z odjavnice, ki ni na elektrificirani progi, na odjavnico,
ki je na elektrificirani progi, če še ni opravil praktičnega izpita na
odjavnici, ki je na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti na odjavnici, s katerimi odjavnik ni
bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer spozna posebnosti odjavnice in izvajanje
predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti, ki
izhajajo iz ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora odjavnik opravljati:
1.
za delo na drugi odjavnici, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej
predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na odjavnici preteklo več kot eno leto.
(11) Odjavnik sme samostojno opravljati
delo na delovnem mestu odjavnik na odjavnici, na kateri se ni usposabljal ali
je od zadnjega dela na odjavnici preteklo več kot eno leto, če je pred tem
opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov.
Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil
dodatne usposobljenosti glede odjavnice in signalnovarnostnih naprav.
21. člen
(usposabljanje za delovno mesto prometnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
prometnik obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
natančno poznavanje poglavja splošne določbe;
-
natančno poznavanje poglavja postajni poslovni red, tehnološki proces
dela in poslovni red na industrijskem tiru;
-
natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja
označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav;
-
splošno o poglavju ravnanje z vagoni;
-
osnovne pojme o premiku, določbe o premikalni vozni poti, določbe o
prestavljanju kretnic pri premiku, določbe o postavljanju premikalnih voznih
poti in dajanju soglasja za premik, premik preko več premikalnih območij,
določbe o premiku na glavnih tirih in odprti progi, določbe o previdnostnih
ukrepih, kadar se pričakuje vlak, določbe o previdnostnih ukrepih po končanem
premiku;
-
natančno poznavanje poglavja izredni prevozi in izredne pošiljke,
kodifikacija prog za kombiniran transport;
-
natančno poznavanje poglavja označevanje vlakov;
-
natančno poznavanje določb o voznem redu, določb o grafikonu prometa
vlakov, določb za uveljavitev voznega reda, določb o izpisku iz voznih redov za
postajno osebje, določb o spremembah operativnega voznega reda;
-
poglavje prometna operativa;
-
natančno poznavanje poglavja obveščanje o vlakovnem prometu;
-
natančno poznavanje določb o spremnih listinah vlakov, določb o nalogu
za vožnjo vlaka, določb o splošnem nalogu;
-
natančno poznavanje poglavja hitrosti vlakov, poglavja promet vlakov,
poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO, poglavja
opravljanje dela na progi, kjer prekine delo prometnik, odjavnik ali progovni
čuvaj;
-
natančno poznavanje poglavja sprejemanje vlakov na postajo, dajanje
dovoljenj za vožnjo, poglavja križanje vlakov, poglavja zavarovanje prometa s
progovnimi čuvaji, poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti med
vožnjo, vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi in postajah;
-
natančno poznavanje poglavja posebne določbe o elektrificiranih progah,
poglavja posebne vrste prometa, poglavja vožnja motornih vozil za posebne
namene, poglavja organizacija prometa v zimskem obdobju, poglavja organizacija
prometa v posebnih razmerah;
-
natančno poznavanje poglavja obrazci prometne službe;
3.
natančno poznavanje ravnanja ob resni nesreči, nesreči ali incidentu;
4.
osnovno poznavanje določil o opravljanju zavornih preskusov, zavarovanju
vozil zoper samopremaknitev.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za prometnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
postajnega poslovnega reda;
-
glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
-
telekomunikacijskih naprav in zvez;
-
poznavanje osnovnih značilnosti železniških vozil;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot prometnik samostojno opravljal ter
spozna postajo, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu prever,i
ali je kandidat za prometnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in
naloge na delovnem mestu prometnik. Prometnik sme samostojno opravljati delo na
delovnem mestu prometnik, na postaji na kateri se je usposabljal in opravil
praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje in
naprav, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
sme delodajalec odrediti prometniku delo na drugi bolj zahtevni postaji šele,
ko je delavec opravljal delo prometnika najmanj šest mesecev na postaji, kjer
je opravljal prvi praktični izpit. Delo na enako ali manj zahtevni postaji sme
delodajalec odrediti, ko je delavec opravljal delo prometnika najmanj tri
mesece na postaji, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja prometnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
1.
za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2.
pri prehodu s postaje na dvotirni progi na postajo na enotirni progi, če
na postaji enotirne proge še ni opravil praktičnega izpita;
3.
pri prehodu s postaje, ki ni na elektrificirani progi, na postajo, ki je
na elektrificirani progi, če še ni opravil praktičnega izpita na postaji na
elektrificirani progi;
4.
pri prehodu na cepno ali ranžirno postajo na glavni progi, če na tej
postaji še ni opravil praktičnega izpita;
5.
pri prehodu iz postaje s krajevnega vodenja na postajo s krajevnim in
daljinskim vodenjem prometa na sosednjih postajah.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti postaje in signalnovarnostne naprave,
s katerimi prometnik ni bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer prometnik spozna posebnosti postaje in izvajanje
predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti, ki
izhajajo iz ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora prometnik opravljati:
1.
za delo na drugi postaji, če opravljanje praktičnega izpita ni posebej
predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na postaji preteklo več kot eno leto.
(11) Prometnik sme samostojno opravljati
delo na delovnem mestu prometnik na postaji, na kateri se ni usposabljal ali je
od zadnjega dela na postaji preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil
delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov.
Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil
dodatne usposobljenosti glede postaj in signalnovarnostnih naprav.
(12) Prometnik je strokovno usposobljen za
krajevno vodenje prometa na sosednjih postajah, na katerih promet vodi
daljinsko.
22. člen
(usposabljanje za delovno mesto progovni
prometnik)
(1) Delavec je usposobljen za opravljanje
del na delovnem mestu progovni prometnik, ko opravi praktični izpit za
progovnega prometnika. Za opravljanje praktičnega izpita mora prometnik
opraviti praktično usposabljanje.
(2) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega
železniškega delavca progovni prometnik mora biti kandidat usposobljen za delo
na delovnem mestu prometnik in dodatno uspešno opraviti praktični izpit za
progovnega prometnika, ki se izvaja po opravljenem praktičnem usposabljanju.
(3) Na praktično usposabljanje se lahko
odredi prometnika, ki je:
1.
najmanj pet let opravljal delo prometnika na tehnično in tehnološko bolj
zahtevnih postajah. Tehnično in tehnološko bolj zahtevne postaje upravljavec
določi v sistemu varnega upravljanja;
2.
predložil potrdilo o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za progovnega
prometnika.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
poslovnika prometne operative;
-
odseka vodenja prometa;
-
glavnih elementov naprav za vodenje prometa;
-
telekomunikacijskih naprav in zvez;
3.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot progovni prometnik samostojno opravljal
ter spozna odsek vodenja prometa, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
4.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(5) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za progovnega prometnika usposobljen, da lahko samostojno
opravlja dela in naloge na delovnem mestu progovni prometnik. Progovni
prometnik sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu progovni prometnik,
na odseku na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem,
da s podpisom potrdi poznavanje odseka in naprav, na katerih se je usposabljal.
(6) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
sme delodajalec odrediti progovnemu prometniku delo na drugem odseku vodenja
in/ali drugi napravi šele, ko je delavec opravljal delo progovnega prometnika
najmanj šest mesecev na odseku ali napravi, kjer je opravljal prvi praktični
izpit.
(7) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja progovni prometnik samo praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita:
1.
za delo na drugi vrsti naprav za vodenje prometa;
2.
pri prehodu z odseka vodenja dvotirne proge na odsek vodenja enotirne
proge, če na odseku vodenja enotirne proge, še ni opravil praktičnega izpita;
3.
pri prehodu z odseka vodenja, ki ni na elektrificirani progi, na odsek
vodenja, ki je na elektrificirani progi, če na odseku vodenja elektrificirane
proge, še ni opravil praktičnega izpita;
4.
ob uvedbi daljinskega vodenja prometa na progi.
(8) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti naprav za vodenje prometa in odseka vodenja,
s katerimi progovni prometnik ni bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer progovni prometnik spozna posebnosti odseka
vodenja in izvajanje predpisov o osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na
posebnosti, ki izhajajo iz ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Ob uvedbi daljinskega vodenja prometa,
kjer dela pod nadzorom na tem odseku vodenja prometa ni možno zagotoviti, se
delo pod nadzorom lahko opravi na tehnično-tehnološko primerljivi progi, ali na
simulatorjih.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora progovni prometnik opravljati:
1.
za delo na drugem odseku vodenja prometa, če opravljanje praktičnega
izpita ni posebej predpisano v sedmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na odseku vodenja prometa preteklo več kot
eno leto.
(11) Progovni prometnik sme samostojno
opravljati delo na delovnem mestu progovni prometnik na odseku vodenja prometa,
na katerem se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na odseku vodenja prometa
preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s
podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
odseka vodenja prometa in naprav vodenja prometa.
(12) Progovni prometnik je strokovno
usposobljen za krajevno vodenje prometa vseh postaj, na katerih promet vodi
daljinsko.
23. člen
(usposabljanje za delovno mesto vlakovni
dispečer)
(1) Za zasedbo delovnega mesta izvršilnega
železniškega delavca vlakovni dispečer mora biti kandidat usposobljen za delo
na delovnem mestu prometnik in dodatno potrditi poznavanje razmer in postopkov.
(2) Za dela vlakovnega dispečerja lahko
delodajalec na praktično usposabljanje odredi prometnika, ki je najmanj pet let
opravljal delo prometnika na tehnično in tehnološko bolj zahtevnih postajah.
Tehnično in tehnološko bolj zahtevne postaje upravljavec določi v sistemu
varnega upravljanja.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja ter
ogled proge ali dela proge in postaj na odseku ali delu odseka, na katerem bo
opravljal delo;
2.
delo pod nadzorom;
3.
potrditev poznavanja razmer in postopkov.
(4) Za pridobitev naslednjega spričevala
mora vlakovni dispečer pred pričetkom samostojnega dela na drugi progi ali delu
proge, opraviti delo pod nadzorom ter s podpisom potrditi poznavanje razmer in
postopkov.
(5) Delo pod nadzorom in potrditev
poznavanja razmer in postopkov s podpisom je treba opraviti, če je od
samostojnega dela na progovnem odseku ali delu progovnega odseka preteklo več
kot eno leto.
(6) Ob uvedbi vodenja prometa po vlakovnem
dispečerju na progi, kjer ni mogoče opraviti dela pod nadzorom na tej progi, se
delo pod nadzorom lahko opravi na tehnično-tehnološko primerljivi progi.
Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil
dodatne usposobljenosti glede prog ali dela proge.
24. člen
(usposabljanje za delovno mesto progovni
čuvaj)
(1) Usposabljanje za delovno mesto progovni
čuvaj obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
-
osnovno poznavanje določb signalov na kretnicah in raztirnikih;
-
poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in
progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi«, »Nevarnost, zavri«
in »Stoj«;
-
natančno poznavanje določb o signalih progovnega osebja;
-
natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja gibanja
oseb na peronu«, »sega v normalni svetli profil« in »mesto dela na progi«;
-
natančno poznavanje določb o signalih javljalnika plazov;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa;
-
natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na
delo progovnega čuvaja;
-
natančno poznavanje določb o varnostnih napravah, s katerimi ravna
progovni čuvaj;
-
splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov
in drugih naprav;
-
splošno o označevanju vlakov;
-
določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
-
določbe o obveščanju progovnega osebja o vlakovnem prometu;
-
določbe o sporočilu o odhodu in predvidenem odhodu vlaka;
-
osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
-
splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
-
določbe o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
-
splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
-
določbe o vožnji progovnega vozila;
-
določbe o uteku vozil;
-
določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
-
poglavje zavarovanje prometa s progovnimi čuvaji;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za progovnega čuvaja.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
-
osnovnih elementov spodnjega in zgornjega ustroja železniške proge;
-
progovnega, požarnega in varovalnega pasu;
-
signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot progovni čuvaj samostojno opravljal ter
spozna postaje, progo ali dele prog, z vsemi napravami in opremo, ki so
vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za progovnega čuvaja usposobljen, da lahko samostojno opravlja
dela in naloge na delovnem mestu progovni čuvaj. Progovni čuvaj sme samostojno
opravljati delo, na postaji ali na progi na kateri se je usposabljal in opravil
praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje postaje ali
proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
sme delodajalec odrediti progovnega čuvaja na delo na drugo bolj zahtevno
postajo ali drugi odsek proge šele, ko je delavec opravljal delo progovnega
čuvaja najmanj tri mesece na delovnem mestu, na katerem je opravljal prvi praktični
izpit. Delo na enako ali manj zahtevni postaji ali odseku proge sme delodajalec
odrediti, ko je delavec opravljal delo progovnega čuvaja najmanj dva meseca na
postaji ali odseku proge, kjer je opravljal prvi praktični izpit.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja progovni čuvaj samo praktično usposabljanje z opravljanjem praktičnega
izpita:
1.
za delo na drugi vrsti signalnovarnostne naprave;
2.
za delo na postaji ali progi, kjer opravlja dela, povezana z
zavarovanjem prometa na nivojskih prehodih, če še ni opravil praktičnega izpita
na takšni postaji ali progi;
3.
pri prehodu z enotirne proge na dvotirno progo, če na dvotirni progi še
ni opravil praktičnega izpita;
4.
pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni
opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti na progi, nivojskem prehodu ali
signalnovarnostni napravi, s katerimi progovni čuvaj ni bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o
osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede na posebnosti postaj in proge, ki
izhajajo iz ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora progovni čuvaj opravljati:
1.
za delo na drugi postaji ali drugem delu proge, če opravljanje
praktičnega izpita ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na postaji ali delu proge preteklo več kot
eno leto.
(11) Progovni čuvaj sme samostojno
opravljati delo na delovnem mestu progovni čuvaj na postajah, progi, nivojskih
prehodih, na kateri se ni usposabljal ali je od zadnjega dela na njih preteklo
več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom
potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
nivojskih prehodov, postaj, prog ali delov prog in signalnovarnostnih naprav.
(12) Pogoje za zasedbo delovnega mesta
progovni čuvaj, ki jih določa ta pravilnik, morajo izpolnjevati tudi delavci,
ki so zaposleni pri pravnih ali fizičnih osebah, ki niso delodajalci po tem
pravilniku, v kolikor opravljajo dela in naloge izvršilnega železniškega
delavca. Praktično usposabljanje teh delavcev izvaja le delodajalec po tem
pravilniku.
(13) V primeru iz prejšnjega odstavka tega
člena delavcu izda spričevalo le delodajalec po tem pravilniku in zanj vodi
register spričeval. Iz spričevala mora izhajati vrsta del in čas v katerem
lahko takšen delavec opravlja dela in naloge izvršilnega železniškega delavca.
Pogoje za ohranjanje spričevala mora zagotoviti pravna ali fizična oseba, pri
kateri je delavec zaposlen. Delodajalca, ki je izdal spričevalo in vodi
register spričeval mora pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec
zaposlen, sprotno pisno obveščati o vseh dejstvih, pomembnih za ohranitev
veljavnosti spričevala.
25. člen
(usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec prog, objektov in opreme proge)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec prog, objektov in opreme proge, obsega teoretično in praktično
usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
-
poznavanje določb signala premikalni mejnik;
-
natančno poznavanje določb poglavja signalov za označitev največje
dovoljene progovne hitrosti;
-
natančno poznavanje določb o signalnih znakih na kretnicah in
raztirnikih;
-
poznavanje določb o signalu, ki kaže signalni znak začetek zavorne
razdalje pred nivojskim prehodom;
-
poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in
progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
-
natančno poznavanje določb poglavja signali progovnega osebja;
-
osnovne pojme o signalnih oznakah;
-
natančno poznavanje določb o prenosnem progovnem opozorilniku;
-
natančno poznavanje določb o oznakah za delo snežnega odmetalnika;
-
poznavanje določb signalov starega tipa za največjo dovoljeno progovno
hitrost;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
-
natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na
delo vzdrževalca prog, objektov in opreme proge;
-
natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
-
splošno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov
in drugih naprav;
-
splošno o označevanju vlakov;
-
določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
-
določbe o obveščanju progovnega osebja o vlakovnem prometu;
-
osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
-
splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
-
osnove o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
-
splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
-
splošno o vožnji progovnega vozila;
-
določbe o uteku vozil;
-
določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
-
poglavje zavarovanje prometa s progovnimi čuvaji;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca prog,
objektov in opreme proge.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
-
osnovnih elementov spodnjega in zgornjega ustroja železniške proge;
-
progovnega, požarnega in varovalnega pasu;
-
orodja in strojev za vzdrževanje;
-
osnovnih značilnosti opreme in stabilnih naprav električne vleke;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec prog, objektov in opreme
proge samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami in
opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za vzdrževalca prog, objektov in opreme proge usposobljen, da
lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vzdrževalec prog,
objektov in opreme proge. Vzdrževalec prog, objektov in opreme proge sme
samostojno opravljati delo, na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal
in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje
vzdrževalnega odseka na katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
sme delodajalec odrediti vzdrževalcu prog, objektov in opreme proge delo na
drugem vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca prog,
objektov in opreme proge najmanj tri mesece na vzdrževalnem odseku, na katerem
se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja vzdrževalec prog, objektov in opreme proge samo praktično
usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita:
-
pri prehodu z enotirne proge na dvotirno progo, če na dvotirni progi še
ni opravil praktičnega izpita;
-
pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni
opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti na vzdrževalnem odseku, s katerimi
doslej ni bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o
osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz
ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora vzdrževalec prog, objektov in opreme proge opravljati:
1.
za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita
ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno
leto.
(11) Vzdrževalec prog, objektov in opreme
proge sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalec prog,
objektov in opreme proge na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni usposabljal
ali je od zadnjega dela na njem preteklo več kot eno leto, če je pred tem
opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov.
Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil
dodatne usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov.
26. člen
(usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec signalnovarnostnih naprav)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec signalnovarnostnih naprav obsega teoretično in praktično
usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanja iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
natančno poznavanje določb poglavja splošne določbe, poglavja glavni
signali, predsignali, ponavljalniki predsignaliziranja in mejni tirni signali,
poglavja dopolnilni signali, poglavja signali za zavarovanje tirnih poti,
poglavja signali na kretnicah, poglavja signali za nivojske prehode, poglavja
signali progovnega osebja, poglavja signali starega tipa, ki se ne smejo več
vgrajevati;
-
poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in
progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
-
osnovne pojme o signalnih oznakah;
-
natančno poznavanje določb o prenosnem progovnem opozorilniku;
2.
znanja iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
-
natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na
delo vzdrževalca signalnovarnostnih naprav;
-
natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
-
natančno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov
in drugih naprav;
-
splošno o označevanju vlakov;
-
določbe o izpisku iz voznih redov za progovno osebje;
-
določbe o obveščanju osebja o vlakovnem prometu;
-
osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
-
splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
-
osnove o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
-
splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
-
splošno o vožnji progovnega vozila;
-
določbe o uteku vozil;
-
določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca
signalnovarnostnih naprav.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje;
-
osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
-
signalnovarnostnih naprav, za katere se usposablja;
-
orodij in strojev za vzdrževanje;
-
osnovnih značilnosti opreme in stabilnih naprav električne vleke.
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec signalnovarnostnih naprav
samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami in opremo,
ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za vzdrževalca signalnovarnostnih naprav usposobljen, da lahko
samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vzdrževalec
signalnovarnostnih naprav. Vzdrževalec signalnovarnostnih naprav sme samostojno
opravljati delo, na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal in opravil
praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje naprav na
vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
sme delodajalec odrediti vzdrževalcu signalnovarnostnih naprav delo na drugem
vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca
signalnovarnostnih naprav najmanj tri mesece na vzdrževalnem odseku, na katerem
se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja vzdrževalec signalnovarnostnih naprav samo praktično usposabljanje z
opravljanjem praktičnega izpita:
1.
za delo na vzdrževalnem odseku, ki je opremljen z drugimi
signalnovarnostnimi napravami;
2.
pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni
opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v prejšnjem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti s signalnovarnostnimi napravami na
vzdrževalnem odseku, s katerimi doslej ni bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o
osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz
ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora vzdrževalec signalnovarnostnih naprav opravljati:
1.
za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita
ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno
leto.
(11) Vzdrževalec signalnovarnostnih naprav
sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalca signalnovarnostnih
naprav na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni usposabljal ali je od zadnjega
dela na njem preteklo več kot eno leto, če je pred tem opravil delo pod
nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec
nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne
usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov in signalnovarnostnih naprav.
27. člen
(usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme obsega teoretično in
praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
-
poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in
progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
-
natančno poznavanje določb poglavja signali progovnega osebja;
-
osnovne pojme o signalni oznaki meja odseka, prenosnem progovnem
opozorilniku, oznaki za mejo gibanja oseb na peronu in signalni oznaki za
predmete, ki segajo v normalni svetli profil;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
-
natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na
delo vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme;
-
natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
-
osnove o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi;
-
splošno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
-
splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
-
splošno o vožnji progovnega vozila;
-
določbe o uteku vozil;
-
določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti, subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca
telekomunikacijskih omrežij in opreme.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
visokofrekvenčnih in radijskih naprav, telefonskih central, naprav in
aparatov, elektronskih naprav in opreme, naprav za registriranje posredovanih
ustnih in pisnih sporočil;
-
naprave za prenos podatkov in računalniška omrežja, naprave za
obveščanje potnikov, naprave za centralni nadzor in upravljanje
telekomunikacijskega sistema, opreme in naprav za medsebojno povezovanje;
-
videonadzornih sistemov ter naprave za zaščito telekomunikacijskih
sistemov;
-
orodij in strojev za vzdrževanje;
-
osnovnih značilnosti opreme in stabilnih naprav električne vleke;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij
in opreme samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami
in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme
usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu
vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme. Vzdrževalec
telekomunikacijskih omrežij in opreme sme samostojno opravljati delo, na
vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal in opravil praktični izpit,
pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje naprav na vzdrževalnem odseku na
katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
sme delodajalec odrediti vzdrževalcu telekomunikacijskih omrežij in opreme delo
na drugem vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca
telekomunikacijskih omrežij in opreme najmanj tri mesece na vzdrževalnem
odseku, na katerem se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja vzdrževalec signalnovarnostnih naprav samo praktično usposabljanje z
opravljanjem praktičnega izpita:
1.
za delo na vzdrževalnem odseku, ki je opremljen z drugimi
telekomunikacijskimi omrežji in opremo;
2.
pri prehodu z neelektrificirane proge na elektrificirano progo, če še ni
opravil praktičnega izpita na elektrificirani progi.
(9) Praktično usposabljanje z opravljanjem
praktičnega izpita predpisanega v predhodnem odstavku vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti telekomunikacijskih omrežij in opreme
na vzdrževalnem odseku, s katerimi doslej ni bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o
osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz
ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(10) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora vzdrževalec telekomunikacijskih omrežij in opreme opravljati:
1.
za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita
ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno
leto.
(11) Vzdrževalec telekomunikacijskih
omrežij in opreme sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalec
telekomunikacijskih omrežij in opreme na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni
usposabljal ali je od zadnjega dela na njem preteklo več kot eno leto, če je
pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in
postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala
pridobil dodatne usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov in
telekomunikacijskih omrežij in opreme.
28. člen
(usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke obsega teoretično in praktično
usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih in predsignalih;
-
poznavanje določb signala premikalni mejnik;
-
natančno poznavanje signalov za električno vleko;
-
poznavanje signalnih znakov na kretnicah in raztirnikih;
-
poznavanje signalnih znakov na vlakih, premikalnih lokomotivah in
progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb o signalnem znaku »Pazi« in »Stoj«;
-
natančno poznavanje določb poglavja signali progovnega osebja;
-
osnovne pojme o signalnih oznakah;
-
natančno poznavanje določb o prenosnem progovnem opozorilniku;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa, ki se nanašajo na delo pri vzdrževanju;
-
natančno poznavanje vsebine postajnega poslovnega reda, ki se nanaša na
delo vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke;
-
natančno poznavanje določb o napravah, ki jih vzdržuje;
-
natančno poznavanje določb o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov
in drugih naprav;
-
splošno o označevanju vlakov;
-
natančno poznavanje poglavja o vodenju prometa vlakov med vzdrževalnimi
deli na progi;
-
natančno poznavanje določb o elektrificiranih progah;
-
osnove o vožnji vlakov do določenega mesta na odprti progi;
-
splošne določbe o vožnji motornih progovnih vozil za posebne namene;
-
splošno o vožnji progovnega vozila;
-
določbe o uteku vozil;
-
določbe o beležnici brzojavk in fonogramov;
3.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vzdrževalca stabilnih
naprav električne vleke.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
osnovnih značilnosti in obratovanja železniških vozil;
-
različnih sistemov stabilnih naprav električne vleke;
-
železniških napajalnih daljnovodov, elektronapajalnih postaj, voznega
omrežja in naprav za daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke
sistema, za katerega se usposablja;
-
orodij in strojev za vzdrževanje;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vzdrževalec stabilnih naprav električne
vleke samostojno opravljal ter spozna vzdrževalni odsek z vsemi napravami in
opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke usposobljen,
da lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu vzdrževalec
stabilnih naprav električne vleke. Vzdrževalec stabilnih naprav električne
vleke sme samostojno opravljati delo, na vzdrževalnem odseku na katerem se je
usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi
poznavanje naprav na vzdrževalnem odseku na katerem se je usposabljal.
(7) Po opravljenem prvem praktičnem izpitu
sme delodajalec odrediti vzdrževalcu stabilnih naprav električne vleke delo na
drugem vzdrževalnem odseku šele, ko je delavec opravljal delo vzdrževalca
stabilnih naprav električne vleke najmanj tri mesece na vzdrževalnem odseku, na
katerem se je usposabljal.
(8) Za pridobitev naslednjega spričevala
opravlja vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke samo praktično
usposabljanje z opravljanjem praktičnega izpita za delo na vzdrževalnem odseku,
ki je opremljen z drugimi stabilnimi napravami električne vleke in vsebuje:
1.
teoretično spoznavanje posebnosti napravami električne vleke na
vzdrževalnem odseku, s katerimi doslej ni bil seznanjen;
2.
delo pod nadzorom, kjer spozna vse posebnosti in izvajanje predpisov o
osebni varnosti in zaščiti pri delu, glede vzdrževalnega odseka, ki izhajajo iz
ocene tveganja;
3.
praktični izpit pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(9) Praktično usposabljanje z delom pod
nadzorom brez opravljanja praktičnega izpita za pridobitev naslednjega
spričevala mora vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke opravljati:
1.
za delo na drugem vzdrževalnem odseku, če opravljanje praktičnega izpita
ni posebej predpisano v osmem odstavku tega člena;
2.
če je od samostojnega dela na vzdrževalnem odseku preteklo več kot eno
leto.
(10) Vzdrževalec stabilnih naprav
električne vleke sme samostojno opravljati delo na delovnem mestu vzdrževalec
stabilnih naprav električne vleke na vzdrževalnem odseku, na katerem se ni
usposabljal ali je od zadnjega dela na njem preteklo več kot eno leto, če je
pred tem opravil delo pod nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in
postopkov. Delodajalec nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala
pridobil dodatne usposobljenosti glede vzdrževalnih odsekov in naprav
električne vleke.
29. člen
(usposabljanje za delovno mesto dispečer
stabilnih naprav električne vleke)
(1) Delavec je usposobljen za opravljanje
dela na delovnem mestu dispečer stabilnih naprav električne vleke, ko opravi
praktično usposabljanje in s podpisom potrdi poznavanje razmer in postopkov.
(2) Za dela dispečerja stabilnih naprav
električne vleke lahko delodajalec na praktično usposabljanje odredi delavca,
ki je strokovno usposobljen za vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke.
(3) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem:
1.
spričevalu za vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke;
2.
potrdilu o izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za dispečerja
stabilnih naprav električne vleke.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega poznavanje železniških napajalnih daljnovodov, elektronapajalnih postaj,
voznega omrežja in naprav za daljinsko vodenje stabilnih naprav električne
vleke sistema, za katerega se usposablja;
2.
delo pod nadzorom kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi za
opravljanje vseh del, ki jih bo kot dispečer stabilnih naprav električne vleke
samostojno opravljal ter spozna območje z vsemi napravami in opremo, ki so
vgrajene;
3.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(5) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za dispečerja stabilnih naprav električne vleke usposobljen, da
lahko samostojno opravlja dela in naloge na delovnem mestu dispečer stabilnih
naprav električne vleke. Dispečer stabilnih naprav električne vleke sme
samostojno opravljati delo, na območju na katerem se je usposabljal in opravil
praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi poznavanje naprav na območju
na katerem se je usposabljal.
(6) Za pridobitev naslednjega spričevala
mora dispečer stabilnih naprav električne vleke pred pričetkom samostojnega
dela na drugem območju, opraviti delo pod nadzorom ter s podpisom potrditi
poznavanje razmer in postopkov.
(7) Delo pod nadzorom in potrditev
poznavanja razmer in postopkov s podpisom je treba opraviti, če je od
samostojnega dela na območju preteklo več kot eno leto.
(8) Delodajalec nemudoma posodobi
spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti glede
območij na katerih izvaja daljinsko krmiljenje.
30. člen
(usposabljanje za delovno mesto
sprevodnik)
(1) Usposabljanje za delovno mesto
sprevodnika obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o signalizaciji;
-
osnovne pojme o glavnih signalih;
-
natančno poznavanje določb signalov za zavarovanje tirnih poti;
-
natančno poznavanje določb signalov na kretnicah;
-
natančno poznavanje določb signalov na vlakih, premikalnih lokomotivah
in progovnih vozilih;
-
natančno poznavanje določb poglavja signali vlakovnega, progovnega in
postajnega osebja;
-
natančno poznavanje določb o označitvi neveljavnih signalov;
-
natančno poznavanje določb o signalnih oznakah »ločnica«, »meja odseka«,
»meja gibanja oseb na peronu« in »sega v normalni svetli profil«;
-
natančno poznavanje določb o območnem premikalnem signalu;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
določbe o organizaciji in opravljanju železniškega prometa;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa;
-
določbe o službenih mestih;
-
določbe o vrsti vlakov;
-
določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
-
splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
-
splošno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja
označevanje prog, tirov, kretnic signalov in drugih naprav, poglavja ravnanja z
vagoni, poglavja dela pri premiku, poglavja označevanje vlakov, poglavja vozni
red, določbe o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika;
-
določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
-
določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
-
določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
-
poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti
med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi
na postajah;
-
določbe poglavja posebne vrste prometa;
-
določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3.
natančna strokovna znanja v zvezi z opravljanjem delnih zavornih
preskusov pri vlaku in premiku;
4.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za sprevodnika.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
osnovnih tipov železniških vozil;
-
vsebine in obsega pregleda opreme potniških vagonov;
-
glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
-
kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov in
mehaničnih signalov;
-
telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
-
naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem vozilu, če
bo spremljal vlak;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot sprevodnik samostojno opravljal ter
spozna krajevne značilnosti postaj in postajališč za vstop in izstop potnikov;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za sprevodnika usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela
in naloge na delovnem mestu sprevodnik. Sprevodnik sme samostojno opravljati
delo na delovnem mestu sprevodnika, na postajah in na progi na kateri se je
usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi
poznavanje krajevnih značilnosti postaj in proge, na katerih se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za
sprevodnika sme delodajalec odrediti delo na drugi progi ali delu proge šele,
ko je delavec opravljal delo sprevodnika najmanj tri mesece na progi ali delu
proge, kjer se je praktično usposabljal.
(8) Sprevodnik sme samostojno opravljati
delo na drugi progi ali delu proge, na katerem se ni usposabljal ali je od
zadnje vožnje preteklo več kot leto dni, če je pred tem opravil delo pod
nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec
nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne usposobljenosti
glede proge ali dela proge.
31. člen
(usposabljanje za delovno mesto vodja
vlaka)
(1) Usposabljanje za delovno mesto vodja
vlaka obsega teoretično in praktično usposabljanje.
(2) Teoretično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala obsega:
1.
znanje iz določb signalnega pravilnika;
2.
znanje iz določb prometnega pravilnika, in sicer:
-
osnovne pojme o prometnih predpisih;
-
določbe o zavorni razdalji;
-
določbe o organizaciji in opravljanju železniškega prometa;
-
natančno poznavanje določb o sporazumevanju pri opravljanju železniškega
prometa;
-
določbe o službenih mestih;
-
določbe o vrsti vlakov;
-
določbe o razporedu, predaji in prevzemu službe;
-
splošno o vsebini postajnega poslovnega reda;
-
natančno poznavanje poglavja progovne in postajne naprave, poglavja
označevanje prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav;
-
poglavja ravnanja z vagoni, poglavja dela pri premiku, poglavja izredni
prevozi in izredne pošiljke, poglavja kodifikacija prog za kombiniran
transport;
-
poglavja označevanje vlakov;
-
poglavja vozni red, poglavja spremne listine vlakov, število in razpored
delavcev pri vlakih in hitrosti vlakov;
-
poglavja vodenje prometa vlakov v času motenj naprav APB ali MO in
določbe o vožnji vlakov med prekinitvijo dela prometnika ali odjavnika;
-
določbe o rednih uvoznih tirih;
-
določbe o vozni poti vlaka;
-
določbe o izjemni ustavitvi vlaka in izjemnem prevozu vlaka;
-
določbe o zavarovanju prometa na nivojskem prehodu;
-
določbe o ravnanju ob okvarah naprav za zavarovanje nivojskega prehoda;
-
poznavanje določb poglavja delo osebja pri vlaku, poglavja izrednosti
med vožnjo in poglavja vodenje prometa vlakov med vzdrževalnimi deli na progi
na postajah;
-
določbe poglavja posebne vrste prometa;
-
določbe o ravnanju pri uteku vozil ali pretrganju vlaka;
3.
natančna strokovna znanja v zvezi z zaviranjem pri vlaku in premiku;
4.
ravnanje ob resni nesreči, nesreči ali incidentu.
(3) Po končanem teoretičnem usposabljanju
in preverjanju teoretične usposobljenosti subjekt izda potrdilo o opravljenem
preverjanju teoretične usposobljenosti.
(4) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala sme kandidat pričeti pri delodajalcu po pridobljenem potrdilu
o:
1.
uspešno opravljenem teoretičnem usposabljanju;
2.
izpolnjevanju predpisanih zdravstvenih pogojev za vodjo vlaka.
(5) Praktično usposabljanje za pridobitev
prvega spričevala vsebuje:
1.
usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu, glede na oceno tveganja;
2.
usposabljanje iz požarne varnosti;
3.
spoznavanje operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja, ki
obsega najmanj poznavanje:
-
pogojev obratovanja vlečnih vozil;
-
tipov vlečenih vozil s pogoji obratovanja;
-
pomena številke vagona, serije, podserije in ostalih oznak in napisov na
vagonu;
-
vsebine in obsega pregleda vagonov v vlaku;
-
nalepnic na vagonih;
-
glavnih elementov signalnovarnostnih naprav;
-
kretniških postavljalnih naprav, kretniških ključavnic, raztirnikov,
mehaničnih signalov;
-
telekomunikacijskih zvez in njihove rabe;
-
naprav za izključitev pogona in zaustavitev vlaka na vlečnem vozilu;
-
postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela če bo delal na
postaji;
4.
delo pod nadzorom, kjer se kandidat pod nadzorom inštruktorja usposobi
za opravljanje vseh del, ki jih bo kot vodja vlaka samostojno opravljal ter
spozna postaje ali proge, z vsemi napravami in opremo, ki so vgrajene;
5.
opravljanje praktičnega izpita pred komisijo, ki jo imenuje delodajalec.
(6) Komisija na praktičnem izpitu preveri,
ali je kandidat za vodjo vlaka usposobljen, da lahko samostojno opravlja dela
in naloge na delovnem mestu vodja vlaka. Vodja vlaka sme samostojno opravljati
delo na delovnem mestu vodja vlaka, na postaji ali na progi na kateri se je
usposabljal in opravil praktični izpit, pod pogojem, da s podpisom potrdi
poznavanje postaje ali proge, na kateri se je usposabljal.
(7) Po opravljenem praktičnem izpitu za
vodjo vlaka sme delodajalec odrediti delo na drugi postaji, progi ali delu
proge šele, ko je delavec opravljal delo vodje vlaka najmanj tri mesece na
postaji, progi ali delu proge, kjer se je praktično usposabljal.
(8) Vodja vlaka sme samostojno opravljati
delo na drugi postaji, progi ali delu proge, na katerem se ni usposabljal ali
je od zadnje vožnje preteklo več kot leto dni, če je pred tem opravil delo pod
nadzorom in s podpisom potrdil poznavanje razmer in postopkov. Delodajalec
nemudoma posodobi spričevalo, če je imetnik spričevala pridobil dodatne
usposobljenosti glede postaj, proge ali dela proge.
V. POGOJI IN NAČIN PREVERJANJA SPLOŠNEGA STROKOVNEGA ZNANJA
IN TEORETIČNE USPOSOBLJENOSTI
32. člen
(preverjanje splošnega strokovnega znanja
in teoretične usposobljenosti)
Teoretično usposobljenost in usposobljenost
iz splošnega strokovnega znanja v času usposabljanja sprotno preverja izvajalec
posameznega predmeta, po končanem teoretičnem delu usposabljanja in
usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja pa izpitna komisija, ki jo
imenuje subjekt usposabljanja.
33. člen
(sprotno preverjanje)
(1) Izvajalec v povezavi z učnimi cilji
ugotavlja obseg in raven znanja, preverja in ocenjuje znanje pri pouku posameznega
predmeta, med ter ob koncu posredovanja učnih vsebin. Preverja in ocenjuje
ustne odgovore, pisne izdelke, vaje in seminarske naloge, ki morajo biti v
jeziku upravljavca.
(2) Pri preverjanju in ocenjevanju znanja
izvajalec:
1.
upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi;
2.
upošteva sposobnost uporabe znanja, analize, sinteze in interpretacije
ter druge sposobnosti in spretnosti;
3.
spoštuje osebnostno integriteto in različnost kandidata.
(3) Izvajalec mora pri ocenjevanju ustnih
odgovorov kandidatovo znanje oceniti takoj po končanem izpraševanju, pri
ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh po tem, ko
jih je kandidat oddal.
(4) Ocene izvajalec vpiše v predpisano
dokumentacijo takoj, ko kandidata oceni.
(5) Kandidatu je treba omogočiti vpogled v
ocenjene pisne in druge izdelke. V njih morajo biti ustrezno označene napake.
(6) Pozitivne ocene izvajalcev iz vseh
predmetov so pogoj za pristop h komisijskemu preverjanju teoretične
usposobljenosti in usposobljenosti iz splošnega strokovnega znanja.
34. člen
(preverjanje splošnega strokovnega znanja
in teoretične usposobljenosti)
(1) Preverjanje teoretične
usposobljenosti in usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja izvaja
komisija, ki jo imenuje subjekt. Preverjanje se opravlja v jeziku upravljavca.
Komisijo sestavljata predsednik in najmanj eden ocenjevalec. Za ocenjevalca je
lahko imenovan le tisti, ki ni sodeloval v postopku usposabljanja, kot
izvajalec. Članov v komisiji mora biti toliko, da so zastopani vsi predmeti iz izpitnega
kataloga.
(2) Komisija oceni ustne odgovore
takoj po končanem izpraševanju, pisne in druge izdelke pa najkasneje v sedmih
dneh po tem, ko jih je kandidat oddal.
(3) Preverjanje teoretične
usposobljenosti in usposobljenost iz splošnega strokovnega znanja se opravi v
skladu z izpitnim katalogom, ki ga za vsako delovno mesto izvršilnega
železniškega delavca izdela subjekt, in h kateremu da soglasje varnostni organ.
V izpitnem katalogu morajo biti tudi merila za ocenjevanje.
(4) Kandidat ima pravico v roku treh
dni po prejemu rezultata o preverjanju usposobljenosti, vložiti ugovor zoper
rezultat. Subjekt v roku treh dni imenuje novo komisijo, ki jo sestavljajo
drugi ocenjevalci, ki niso sodelovali pri preverjanju. Komisija mora najkasneje
v treh dneh od dneva imenovanja, ponovno oceniti znanje kandidata, ki je vložil
ugovor. Ocena te komisije je dokončna.
35. člen
(potrdilo o opravljenem izpitu iz
splošnega strokovnega znanja in teoretične usposobljenosti)
(1) Kandidatu, ki je uspešno opravil
preverjanje teoretične usposobljenosti ali usposobljenost iz splošnega
strokovnega znanja iz prejšnjega člena, subjekt, pri katerem je opravil izpit,
izda potrdilo.
(2) Potrdilo mora vsebovati:
1.
naziv subjekta, ki je izdal potrdilo;
2.
številko potrdila;
3.
datum opravljanja izpita;
4.
osebno ime in rojstne podatke kandidata, ki je opravil izpit;
5.
naziv programa strokovnega usposabljanja, iz katerega je kandidat
opravil izpit;
6.
datum izdaje potrdila, žig in podpis odgovorne osebe subjekta.
(3) Številka potrdila in datum izdaje
potrdila se morata ujemati z vpisom v evidenco izdanih potrdil o uspešno
končanem izpitu, ki jo vodi subjekt.
(4) Če je potrdilo uničeno ali izgubljeno,
se izda dvojnik. Na dvojniku mora biti razvidno, da gre za dvojnik.
36. člen
(dovoljenje za strojevodjo)
(1) Po uspešno zaključenem usposabljanju iz
splošnega strokovnega znanja, izda varnostni organ prosilcu dovoljenje za
strojevodjo. Oblika, vsebina in lastnosti dovoljenja za strojevodjo morajo
izpolnjevati zahteve, ki so navedene v prilogi I Uredbe Komisije (EU) št.
36/2010 z dne 3. decembra 2009 o vzorcih dovoljenj Skupnosti za strojevodje,
dopolnilnih spričeval, overjenih kopij dopolnilnih spričeval in obrazcev vlog
za dovoljenja za strojevodje v skladu z Direktivo 2007/59/ES Evropskega parlamenta
in Sveta (UL L št. 13 z dne 19. 1. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: uredba
Komisije EU).
(2) Vlogo za pridobitev dovoljenja,
posodobitev podatkov v dovoljenju, obnovitev ali izdajo dvojnika lahko vloži
prosilec ali njegov pooblaščenec pri varnostnem organu. Vloga za izdajo
dovoljenja za strojevodjo mora izpolnjevati zahteve, ki so navedene v prilogi 1
tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
(3) Dovoljenje velja deset let ob
izpolnjevanju zahtev iz sedmega odstavka tega člena.
(4) Dovoljenje se izda v enem izvirniku.
Varnostni organ lahko na podlagi ustreznega zahtevka izda dvojnik dovoljenja.
(5) Lastnik dovoljenja za strojevodjo je
tisti na katerega ime je dovoljenje izdano. Varnostni organ izda dovoljenje v
slovenskem jeziku.
(6) Dokazila o usposobljenosti strojevodij
in voznikov progovnih vozil sosednje države, ki delujejo izključno v mejnih
območjih Republike Slovenije, lahko varnostni organ prizna v skladu z
dvostranskimi dogovori.
(7) Za ohranitev veljavnosti dovoljenja
mora biti strojevodja ali voznik progovnih vozil duševno in telesno zmožen, kot
je navedeno v pravilniku, ki ureja postopke preverjanja duševne in telesne
zmožnosti izvršilnih železniških delavcev.
(8) Če strojevodja ali voznik progovnega
vozila ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena več kot tri
mesece, mora delodajalec o tem nemudoma obvestiti varnostni organ.
(9) Pri obnovi dovoljenja varnostni organ
preveri, ali strojevodja izpolnjuje zahteve za ohranitev dovoljenja.
(10) Če strojevodja ali voznik progovnih
vozil preneha delati za delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti varnostni
organ. Dovoljenje strojevodje ali voznika progovnih vozil ostane veljavno,
dokler so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka tega člena.
(11) Kolikor inšpektor ugotovi, da
strojevodja ne izpolnjuje enega ali več pogojev za dovoljenje za strojevodjo o
tem obvesti varnostni organ. Varnostni organ o neizpolnjevanju pogojev obvesti
izdajatelja dovoljenja za strojevodjo.
(12) Varnostni organ mora varnostnemu
organu drugih držav članic Evropske skupnosti, Evropski železniški agenciji ali
delodajalcu strojevodje, na utemeljeno zahtevo, posredovati informacije o
statusu dovoljenj za strojevodjo.
(13) V kolikor varnostni organ prejme
utemeljeno zahtevo varnostnega organa druge države članice Evropske skupnosti
za dodatno kontrolo ali odvzem dovoljenja za strojevodjo, na podlagi prejete
zahteve najkasneje v roku štirih tednov preveri zahtevo in o sprejeti odločitvi
obvesti varnostni organ, ki je posredoval zahtevo ter Evropsko komisijo. V
primeru, da se varnostni organ ne strinja z odločitvijo varnostnega organa
druge države članice, sproži postopek pred Evropsko komisijo.
(14) Varnostni organ lahko prepove
delovanje strojevodjem, dokler ne prejme obvestila o odločitvi varnostnega organa
iz predhodnega odstavka.
(15) Varnostni organ lastniku dovoljenja za
strojevodjo zagotavlja dostop do podatkov, ki ga zadevajo, in so shranjeni v
registru dovoljenj. Dostop do podatkov se imetniku zagotovi z izdajo izpisa iz
registra dovoljenj ali z vpogledom.
(16) Upravljavec in prevoznik morata v
svojem sistemu varnega upravljanja preverjati veljavnost dovoljenj za
strojevodje, ki so pri njih zaposleni ali so v pogodbenem razmerju.
37. člen
(pogoji za ohranjanje strokovne
usposobljenosti)
(1) Izvršilni železniški delavec in
izvršilni železniški delavec na industrijskem tiru ohranjata strokovno
usposobljenost ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
1.
da je delavec uspešno opravil redno preverjanje strokovne
usposobljenosti;
2.
da je uspešno opravil redni zdravstveni pregled;
3.
da je po potrebi uspešno opravil izredno preverjanje strokovne
usposobljenosti;
4.
da je po potrebi uspešno opravil izredni zdravstveni pregled;
5.
da se strokovno izpopolnjuje.
(2) Delavcu, ki je strokovno usposobljen za
eno od delovnih mest izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega
železniškega delavca na industrijskem tiru, se ob vključitvi v strokovno
usposabljanje za drugo delovno mesto izvršilnega železniškega delavca ali
izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru priznajo teoretična in
praktična usposobljenost za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca, za
katerega je strokovno usposobljen. Strokovno usposabljanje se opravi samo iz
razlike, ki izhaja iz programov med delovnim mestom, za katerega je delavec strokovno
usposobljen, in delovnim mestom, za katerega se vključuje v strokovno
usposabljanje.
VI. POGOJI IN NAČIN PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA TER PREVERJANJA
PRAKTIČNE USPOSOBLJENOSTI
38. člen
(mentor in inštruktor)
(1) Delodajalec mora za praktično usposabljanje
imenovati mentorja praktičnega usposabljanja.
(2) Naloge mentorja so zlasti v tem, da:
1.
vodi in koordinira delo inštruktorjev;
2.
spremlja uspešnost dela kandidata;
3.
predlaga kandidata za opravljanje praktičnega izpita.
(3) Za mentorja se lahko imenuje oseba, ki
ima najmanj VI/1 stopnjo izobrazbe ustrezne smeri.
(4) Delodajalec mora za delo pod nadzorom
imenovati za vsakega kandidata inštruktorja.
(5) Naloga inštruktorja je usposobiti
kandidata za dela na tistem delovnem mestu, na katerem kandidata usposablja. V
času usposabljanja odgovarja za varnost prometa inštruktor.
(6) Za inštruktorja se lahko imenuje
izvršilni železniški delavec, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na
delovnem mestu, za katerega se kandidat usposablja. Inštruktor je moral pred
imenovanjem opravljati delo najmanj šest mesecev na istem delovnem mestu, na
katerem kandidata usposablja.
(7) Minimalni materialni pogoji za
usposabljanje iz operativnih predpisov in strokovnega znanja o tirnih vozilih
in napravah so:
1.
dostop do ustreznih delovnih sredstev (tirna vozila, signalnovarnostne
in telekomunikacijske naprave, stabilne naprave električne vleke, idr), ali
simulatorji in druga tehnična sredstva, s katero se lahko dopolnjujejo delovna
sredstva v cilju usposabljanja;
2.
ustrezen prostor, kjer se izvaja usposabljanje iz operativnih predpisov,
z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne površine na
udeleženca in izvajalca, opremo za izvajanje strokovnega usposabljanja).
(8) Minimalni kadrovski pogoji za
usposabljanje strokovnega znanja iz operativnih predpisov, tirnih vozilih in
napravah:
1.
izvajalci strokovnega usposabljanja morajo imeti najmanj srednjo
strokovno ali splošno izobrazbo ustrezne smeri, andragoško usposobljenost, pet
let delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerem morajo poznati tudi
vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidata
usposabljajo, in opravljeno preverjanje znanja v skladu z določbami četrtega
odstavka 52. člena tega pravilnika;
2.
šteje se, da so izvajalci iz prejšnje točke tega odstavka andragoško
usposobljeni, v kolikor takšno usposobljenost izkažejo s potrdilom o
opravljenem usposabljanju s področja osnovnih andragoških znanj v obsegu
najmanj 24 pedagoških ur po programu, ki ga kot ustreznega potrdi Ministrstvo
za delo, družino in socialne zadeve.
(9) Kadar se na določenem delovnem mestu
zaradi napredka tehnologije uvaja naprava, ki še ni bila v obratovanju na tem
delovnem mestu, se mora usposabljanje izvršilnih železniških delavcev
definirati s pogodbo o dobavi in vgradnji nove naprave. Usposobiti je treba
toliko izvršilnih železniških delavcev, da se lahko delo v času do izpolnitve
zahtev za inštruktorja opravlja nemoteno.
(10) Če se z izvršilnim železniškim
delavcem zasede začasno službeno mesto in na tem službenem mestu ni mogoče
zagotoviti praktičnega usposabljanja, se praktično usposabljanje opravi na
tehnično in tehnološko primerljivem delovnem mestu, delo pod nadzorom pa se
nadomesti s seznanitvijo delavca s krajevnimi razmerami. Seznanitev s krajevnimi
razmerami delavec potrdi s podpisom.
39. člen
(trajanje praktičnega usposabljanja)
(1) Minimalni
čas praktičnega usposabljanja po uspešno opravljenem usposabljanju iz varnosti
in zdravja pri delu ter požarne varnosti je prikazan v naslednji preglednici:
Naziv delovnega mesta
|
Minimalni čas praktičnega
usposabljanja za pridobitev prvega spričevala (ur)
|
Minimalni čas praktičnega
usposabljanja za drugo vrsto naprave, drugi tip vozila, drugo postajo,
službeno mesto ali progo (del proge)
|
PREMIKAČ
|
168
|
1. 32 ur za bolj zahtevne postaje s
stalno zasedbo premikalne skupine,
2. dvakratno opravljanje premikalnih
del na postajah in službenih mestih
|
PREMIKAČ NA
INDUSTRIJSKEM TIRU
|
40
|
10 ur
|
VODJA PREMIKA
|
96
|
1. 32 ur za bolj zahtevno postajo s
stalno zasedbo premikalne skupine,
2. dvakratno opravljanje premikalnih
del na postajah in službenih mestih
|
VODJA PREMIKA
NA INDUSTRIJSKEM TIRU
|
24
|
10 ur
|
VLAKOVODJA
|
1. 328 ur,
2. dvakratno vožnja po progi ali delu
proge v obe smeri z opravljanjem premikalnih del na postajah in službenih
mestih, če bo spremljal vlak.
|
1. 32 ur za delo vlakovodje na
postaji,
2. dvakratna vožnja v obe smeri za
drugo progo
|
POMOČNIK
STROJEVODJE
|
120
|
1. prvo spoznavanje proge in
spoznavanje proge v primeru, da več kot eno leto ni opravljal službe na
določeni progi, z enkratno vožnjo v obeh smereh,
2. 24 ur na drugem tipu vozila istega
ali drugega sistema vleke.
|
STROJEVODJA
|
1. 172 ur za strojevodjo, ki bo
opravljal dela na premikalni lokomotivi,
2. 522 ur pri pripravi vlakov ter
vožnji vlakov z vlečnim vozilom, za katerega se praktično usposablja, ali
najmanj 5000 km.
|
1a. prvo spoznavanje proge z dvakratno
vožnjo podnevi in dvakratno vožnjo ponoči v obe smeri.
1b. prvo spoznavanje postaje opravi z
opravljanjem premika pod nadzorom v eni dnevni in eni nočni izmeni.
1c. v primeru da strojevodja ne
opravlja vožnje po določeni progi več kot 1 leto, opravi spoznavanje z
enkratno vožnjo v obe smeri.
1d. če strojevodja na določeni postaji
ni opravljal premika več kot 1 leto, obnovi poznavanje razmer na postaji z
delom pod nadzorom v eni dnevni izmeni.
2. 60 ur na drugem tipu vlečnega
vozila istega sistema vleke,
3. 160 ur na drugem tipu vlečnega
vozila drugega sistema vleke.
|
STROJEVODJA NA
INDUSTRIJSKEM TIRU
|
48 ur
|
1. 8 ur na drugem industrijskem tiru,
2. 10 ur na drugem tipu vlečnega
vozila istega sistema vleke, 3. 16 ur na drugem tipu vlečnega vozila drugega
sistema vleke.
|
PREGLEDNIK
VAGONOV
|
340
|
24 ur za drugo postajo
|
VOZNIK
PROGOVNIH VOZIL
|
352 ur pri pripravi in vožnji motornega progovnega vozila za
posebne namene, za katerega se praktično usposablja.
|
1a. v primeru da ne opravlja vožnje po
določeni progi več kot 1 leto, opravi spoznavanje z enkratno vožnjo v obe
smeri.
1b. prvo spoznavanje proge z dvakratno
vožnjo v obe smeri.
2. 60 ur na drugem motornem progovnem
vozilu.
|
KRETNIK
|
168
|
48 ur
|
ODJAVNIK
|
168
|
24 ur
|
PROMETNIK
|
1. 24 ur za kretnika na postaji, kjer
je kretnik,
2. 510 ur.
|
1. 24 ur za kretnika, če se za
kretnika še ni praktično usposabljal,
2. 24 ur za delo na drugi postaji ali
odseku vodenja prometa, z isto vrsto signalnovarnostne naprave,
3. 48 ur pri prehodu iz postaje s
krajevnim vodenjem na postajo s krajevnim in daljinskim vodenjem,
4. 60 ur za delo na drugi vrsti
signalnovarnostne naprave na postaji ali odseku vodenja prometa, za delo na
elektrificirani progi ali enotirni progi,
5. 160 ur za delo na ranžirni ali
cepni postaji na glavni progi.
|
PROGOVNI
PROMETNIK
|
96
|
1. 48 ur za delo na drugem odseku
vodenja prometa z isto vrsto signalnovarnostne naprave,
2. 160 ur za delo na drugi vrsti
signalnovarnostne naprave.
|
VLAKOVNI
DISPEČER
|
96
|
48 ur
|
PROGOVNI ČUVAJ
|
1. 96 ur in
2. 72 ur za progovnega čuvaja, ki
ravna z napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih.
|
1. 36 ur za progovnega čuvaja, ki
ravna z napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih,
2. 16 ur za čuvaja obhodnika ali
čuvaja skupine.
|
VZDRŽEVALEC
PROG, OBJEKTOV IN OPREME PROGE
|
320
|
16 ur
|
VZDRŽEVALEC
SIGNALNOVARNOSTNIH NAPRAV
|
510
|
1. 80 ur za drugo vrsto
signalnovarnostne naprave, 2. 8 ur za drugi vzdrževalni odsek.
|
VZDRŽEVALEC
TELEKOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ IN OPREME
|
360
|
1. 80 ur za drugo vrsto
telekomunikacijske naprave,
2. 8 ur za drugi vzdrževalni odsek.
|
VZDRŽEVALEC
STABILNIH NAPRAV ELEKTRIČNE VLEKE
|
1. 24 ur pri vzdrževanju
elektronapajalne postaje in
2. 340 ur.
|
1. 96 ur za drugi sistem stabilnih
naprav električne vleke,
2. 24 ur na drugem vzdrževalnem
odseku.
|
DISPEČER
STABILNIH NAPRAV ELEKTRIČNE VLEKE
|
1. 24 ur pri vzdrževanju stabilnih
naprav električne vleke,
2. 300 ur pri delu dispečerja
stabilnih naprav električne vleke.
|
1. 72 ur na drugem sistemu stabilnih
naprav električne vleke,
2. 24 ur na drugem odseku vodenja.
|
SPREVODNIK
|
1. 24 ur na delovnem mestu premikača
in
2. 160 na delovnem mestu sprevodnika.
|
enkratna vožnja
v obe smeri za drugo progo
|
VODJA VLAKA
|
1. 328 ur
2. dvakratno vožnja po progi ali delu
proge v obe smeri z opravljanjem premikalnih del na postajah in službenih
mestih
|
1. 24 ur za delo vodje vlaka na
postaji,
2. enkratna vožnja v obe smeri za
drugo progo
|
(2) Praktično
usposabljanje se opravlja v enakih časovnih izmenah, kot se opravlja delo
izvršilnega železniškega delavca, za katerega se delavec usposablja.
(3) Delodajalec lahko za potrebe
praktičnega usposabljanja uporablja simulatorje in druga tehnična sredstva s
katerimi lahko nadomesti največ polovico minimalnega časa praktičnega
usposabljanja.
(4) Kandidat za delo na delovnem mestu
izvršilnega železniškega delavca lahko pristopi k praktičnem usposabljanju, če
čas, od preverjanja teoretične usposobljenosti do pričetka praktičnega
usposabljanja, ni daljši od enega leta.
40. člen
(komisijsko preverjanje praktične
usposobljenosti)
(1) Preverjanje praktične usposobljenosti
poteka na praktičnem izpitu.
(2) Preverjanje praktične usposobljenosti
izvaja komisija, ki jo imenuje delodajalec, pri katerem se bo opravljalo
praktično usposabljanje. Komisija mora imeti predsednika in najmanj enega
člana.
(3) Predsednika komisije imenuje
delodajalec. Predsednik komisije mora imeti vsaj za eno stopnjo višjo
izobrazbo, kot je predvidena za delovno mesto, za katerega se praktični izpit
opravlja. Ostali člani komisije morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
imeti morajo vsaj pet let delovnih izkušenj;
2.
veljaven praktični izpit za delovno mesto, za katero se opravlja
praktični izpit, ali izpit za delovno mesto, na katerem morajo poznati tudi
vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidat
opravlja praktični izpit.
(4) Kandidat za izvršilnega železniškega
delavca opravlja praktični izpit pod nadzorom inštruktorja, pri katerem je
opravljal delo pod nadzorom, in na istem delovnem mestu, na katerem se je
kandidat usposabljal. V primeru, da opravljanje praktičnega izpita pri
inštruktorju, pri katerem se je kandidat praktično usposabljal, iz
opravičljivega razloga ni mogoče zagotoviti, se lahko praktični izpit opravi
pri drugem inštruktorju, ki opravlja delo na istem delovnem mestu izvršilnega
železniškega delavca, na katerem bo opravljen praktični izpit.
(5) Za varnost železniškega prometa v času
praktičnega izpita je odgovoren izvršilni železniški delavec – inštruktor na
delovnem mestu, kjer se izpit opravlja.
(6) Komisija mora na praktičnem izpitu
preveriti takšen obseg dela, da lahko ugotovi, če je kandidat sposoben
samostojno opravljati delo, in ga mora o tem ustno seznaniti.
(7) Komisija na praktičnem izpitu ocenjuje
praktično opravljanje dela kandidata in usposobljenost, predpisano za delovno
mesto, za katerega opravlja praktični izpit.
(8) Če komisija ugotovi, da je kandidat sposoben
samostojno opravljati delo na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca,
od kandidata pridobi pisno izjavo, da se le-ta čuti sposobnega samostojno
opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je opravljal praktični izpit.
(9) Kandidatu, ki je uspešno opravil
komisijsko preverjanje praktične usposobljenosti in podal pisno izjavo,
delodajalec izda spričevalo.
(10) Kandidat ima pravico v roku treh dni
po prejemu rezultata o preverjanju usposobljenosti, vložiti ugovor zoper
rezultat. Delodajalec v roku treh dni imenuje novo komisijo, v katero imenuje
izvajalce usposabljanja, ki niso sodelovali pri preverjanju. Komisija mora
najkasneje v treh dneh od dneva imenovanja, ponovno oceniti znanje kandidata,
ki je vložil ugovor. Ocena te komisije je dokončna.
41. člen
(jezikovna usposobljenost)
(1) Izvršilni železniški delavci in
izvršilni železniški delavci na industrijskem tiru se pri opravljanju
železniškega prometa sporazumevajo v jeziku, ki ga določi upravljavec. V
Republiki Sloveniji je jezik upravljavca slovenski jezik. Izvršilni železniški
delavec in izvršilni železniški delavci na industrijskem tiru se morajo aktivno
in učinkovito sporazumevati v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah z
upravljavcem infrastrukture, ter biti sposobni uporabljati sporočila in
komunikacijske metode, opredeljene v nacionalnih varnostnih in operativnih
predpisih. Sposobnost sporazumevanja mora zagotavljati najmanj:
1.
sposobnost obvladovanja praktičnih situacij z nepredvidljivim
dejavnikom;
2.
sposobnost opisovanja;
3.
sposobnost nadaljevanja preprostega pogovora.
(2) Šteje se, da je izvršilni železniški
delavec in izvršilni železniški delavci na industrijskem tiru razen strojevodje in voznika progovnih
vozil, kateremu je jezik upravljavca tuj, jezikovno usposobljen, ko je uspešno
opravil teoretično usposabljanje in preverjanje teoretične usposobljenosti iz
nacionalnih varnostnih predpisov v jeziku upravljavca.
(3) Strojevodja in voznik progovnega vozila
kateremu je jezik upravljavca tuj, mora biti sposoben slušnega in bralnega
razumevanja ter ustnega in pisnega sporočanja na stopnji B1 Skupnega evropskega
referenčnega okvira za jezike, ki ga je oblikoval Svet Evrope.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko
upravljavec strojevodjem in voznikom progovnih vozil, ki opravljajo vožnje
vlakov na mejnih progah in mejnih postajah, dovoli odstopanje, če:
1.
prevoznik zaprosi upravljavca za takšno odstopanje za zadevne
strojevodje, pri čemer zaradi zagotovitve poštene in enakopravne obravnave
takšnih vlog upravljavec uporabi isti postopek, ki ga mora objaviti v programu
omrežja;
2.
upravljavec odobri odstopanje od pogoja, če lahko prevoznik dokaže, ali
je uvedel ustrezne ukrepe za zagotovitev aktivne in učinkovite komunikacije med
strojevodji in osebjem upravljavca v normalnih, poslabšanih in izrednih
razmerah;
3.
prevozniki in upravljavec zagotovijo, da je zadevno osebje seznanjeno in
v okviru lastnih sistemov varnega upravljanja usposobljeno zagotoviti aktivne
in učinkovite komunikacije na mejnih progah in mejnih postajah.
42. člen
(spričevalo)
(1) Spričevalo je dokument, iz katerega je
razvidna praktična usposobljenost izvršilnega železniškega delavca za posamezno
delovno mesto, glede na kraj dela (postaja, odjavnica, službeno mesto, proga
ali del proge, industrijski tir) in vrsto naprave oziroma tirnega vozila. Vsak
izvršilni železniški delavec mora imeti eno ali več spričeval.
(2) Spričevalo, izdano izvršilnemu
železniškemu delavcu, ki ne dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega
delavca strojevodje ali voznika progovnih vozil, mora biti izdano v obliki in
vsebini, ki je določena v prilogi 2 tega pravilnika in je njegov sestavni del.
(3) Spričevalo, izdano izvršilnemu
železniškemu delavcu, ki dela na delovnem mestu izvršilnega železniškega
delavca strojevodje ali voznika progovnih vozil, mora biti izdano v obliki in
vsebini, ki je določena v prilogi II uredbe Komisije EU.
(4) S spričevalom strojevodja in voznik
progovnih vozil izkazujeta usposobljenost za eno ali več naslednjih kategorij:
1.
kategorija A za vožnjo premikalnih lokomotiv, delovnih vlakov, vozil za
opravljanje vzdrževalnih del in vseh drugih vrst lokomotiv, kadar so le-te
uporabljene za premik;
2.
kategorija B za prevoz potniških in/ali tovornih vlakov.
(5) Po uspešno opravljenem praktičnem
izpitu iz 40. člena tega pravilnika, izda delodajalec izvršilnemu železniškemu
delavcu spričevalo. Lastnik spričevala je delodajalec, ki ga je izdal. Ne glede
na to, lahko delodajalec izvršilnemu železniškemu delavcu izda overjeno kopijo
spričevala, če zanjo zaprosi ali mu preneha pogodba o zaposlitvi. Pri izdaji
spričevala lahko delodajalec upošteva usposobljenost izvršilnega železniškega
delavca, ki ga izvršilni železniški delavec dokazuje z overjeno kopijo
spričevala prejšnjega delodajalca.
(6) Spričevalo postane neveljavno, ko delavec
ne opravlja več dela izvršilnega železniškega delavca pri delodajalcu, ki mu je
spričevalo izdal.
(7) Delodajalci morajo zagotoviti in
preverjati izpolnjevanje pogojev za ohranjanje usposobljenosti izvršilnih
železniških delavcev in/ali izvršilnih železniških delavcev na industrijskem
tiru.
(8) Kolikor varnostni organ prejme
utemeljeno zahtevo varnostnega organa druge države članice Evropske skupnosti
za dodatno kontrolo ali odvzem spričevala za strojevodjo, posreduje to zahtevo
delodajalcu, ki na podlagi prejete zahteve najkasneje v roku štirih tednov
preveri zahtevo in o sprejeti odločitvi obvesti varnostni organ. Varnostni
organ o odločitvi obvesti varnostni organ, ki je posredoval zahtevo ter
Komisijo EU. V primeru, da se varnostni organ ne strinja z odločitvijo
varnostnega organa druge države članice, sproži postopek pred Komisijo EU.
(9) Varnostni organ lahko prepove delovanje
strojevodjem, dokler ne prejme obvestila o odločitvi varnostnega organa ali
delodajalca iz prejšnjega odstavka.
43. člen
(izjemni primeri)
(1) Spričevalo za določeni del železniške
infrastrukture ni potrebno, kadar pri upravljanju vlečnega vozila sodeluje
strojevodja spremljevalec, ki ima veljavno spričevalo za zadevno progo ali del
proge in so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
če upravljavec železniške infrastrukture oceni, da je zaradi motenj v
železniškem prometu potrebna preusmeritev vlakov ali pa so na tirih vzdrževalna
dela;
2.
za opravljanje vzdrževalnih ali preskusnih voženj;
3.
za enkratne posebne vožnje z muzejskimi vlaki;
4.
za enkratne posebne vožnje v tovornem prometu, če s tem soglaša
upravljavec železniške infrastrukture;
5.
za dobavo ali predstavitev novega vlaka ali vlečnega vozila ali
6.
za namene usposabljanja in preverjanja usposobljenosti strojevodij ali
voznikov progovnih vozil.
(2) O uporabi izjemnih primerov, določenih
v prejšnjem odstavku tega člena, odloči prevoznik v železniškem prometu. Kadar
pri upravljanju vlečnega vozila sodeluje strojevodja spremljevalec, mora
prevoznik o tem predhodno obvestiti upravljavca.
44. člen
(preverjanje veljavnosti spričeval
izvršilnih železniških delavcev)
(1) Upravljavec in prevoznik morata v
svojem sistemu varnega upravljanja zagotoviti in preverjati veljavnost
spričeval izvršilnih železniških delavcev, ki so pri njih zaposleni ali so v
pogodbenem razmerju.
(2) Lastnik industrijskega tira, ki
zaposluje izvršilne železniške delavce na industrijskih tirih, v poslovnem redu
industrijskega tira določi postopke preverjanja in zagotavljanja veljavnosti
spričeval izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru.
45. člen
(nezmožnost zagotavljanja pogojev
praktičnega usposabljanja in preverjanja)
(1) Delodajalec lahko v skladu s postopkom,
določenim v svojem sistemu varnega upravljanja oziroma poslovnem redu
industrijskega tira, za izvedbo praktičnega usposabljanja ter preverjanja
praktične usposobljenosti v skladu z določbami tega pravilnika, najame
pogodbenika – podizvajalca. Pogodbenik – podizvajalec mora za izvedbo nalog
mentorja, inštruktorja oziroma člana komisije izpolnjevati pogoje predpisane s
tem pravilnikom za njihovo imenovanje iz 38. in 40. člena, glede na
naloge, ki jih opravlja po pogodbi. Delodajalec lahko pooblasti pogodbenika –
podizvajalca, da po uspešno opravljenem praktičnem izpitu iz 40. člena tega
pravilnika, izda v imenu delodajalca izvršilnemu železniškemu delavcu
spričevalo. Postopek izdaje in posodobitve spričevala delodajalec opredeli v
sistemu varnega upravljanja oziroma v poslovnem redu industrijskega tira.
(2) Praktično usposabljanje ter preverjanje
praktične usposobljenosti mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka za
posamezno delovno mesto izvedeno v podobnem delovnem okolju, kot ga bo imel
delavec na delovnem mestu pri svojem delodajalcu.
VII. POGOJI IN NAČIN STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA
46. člen
(strokovno izpopolnjevanje)
(1) Upravljavec in prevoznik morata v
sistemu varnega upravljanja zagotoviti izvajanje strokovnega izpopolnjevanja, s
katerim se ohrani usposobljenost osebja in preveri usposobljenosti izvršilnih
železniških delavcev, ter določi delovna mesta, na katerih se opravljajo dela,
povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega prometa, in postopke za
ohranjanje usposobljenosti delavcev na teh delovnih mestih. Lastnik
industrijskega tira v poslovnem redu prepiše postopke za izpopolnjevanje in
ohranjanje usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev na industrijskem
tiru.
(2) Strokovno izpopolnjevanje obsega
izpopolnjevanja iz nacionalnih varnostnih predpisov, operativnih predpisov in
znanja o tirnih vozilih in napravah.
(3) Strokovno izpopolnjevanje iz
nacionalnih varnostnih predpisov izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih
železniških delavcev na industrijskem tiru izvajajo subjekti.
(4) Strokovno izpopolnjevanje iz
operativnih predpisov in znanja o tirnih vozilih ter napravah izvaja
delodajalec.
(5) Izvajanje strokovnega izpopolnjevanja
mora biti izvedeno tako, da zagotavlja pravičen in nediskriminatoren dostop
vsem delavcem in njihovim delodajalcem.
(6) Minimalni materialni pogoji za
strokovno izpopolnjevanje iz operativnih predpisov in strokovnega znanja o
tirnih vozilih in napravah so:
1.
dostop do ustreznih delovnih sredstev (tirnih vozil, signalnovarnostnih
in telekomunikacijskih naprav, stabilnih naprav električne vleke …);
2.
ustrezen prostor, kjer se izvaja izpopolnjevanje iz operativnih
predpisov, z zagotovljenimi minimalnimi pogoji za delo (1,5 m² delovne površine
na udeleženca in izvajalca, opremo za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja),
če izvaja tudi teoretično izpopolnjevanje.
(7) Minimalni kadrovski pogoji za strokovno
izpopolnjevanje strokovnega znanja iz operativnih predpisov, tirnih vozilih in
napravah so:
1.
izvajalci strokovnega izpopolnjevanja morajo imeti najmanj srednjo
strokovno ali splošno izobrazbo ustrezne smeri, andragoško usposobljenost, pet
let delovnih izkušenj na delovnem mestu, na katerem morajo poznati tudi
vsebine, ki so potrebne za delo na delovnem mestu, za katerega kandidata
usposabljajo, in opravljeno preverjanje znanja v skladu z določbami četrtega
odstavka 53. člena tega pravilnika. Šteje se, da so izvajalci strokovnega
izpopolnjevanja andragoško usposobljeni, kolikor takšno usposobljenost izkažejo
s potrdilom o opravljenem usposabljanju s področja osnovnih andragoških znanj v
obsegu najmanj 24 pedagoških ur po programu, ki ga kot ustreznega potrdi
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
(8) Izvršilni železniški delavci in
delavci, ki opravljajo dela, povezana z varnostjo in urejenostjo železniškega
prometa, morajo stalno izpopolnjevati svoje strokovno znanje s
samoizobraževanjem, rednim strokovnim izpopolnjevanjem in izrednim strokovnim
izpopolnjevanjem.
47. člen
(redno strokovno izpopolnjevanje)
(1) Redno
strokovno izpopolnjevanje morata subjekt in delodajalec izvajati za posamezna
delovna mesta izvršilnih železniških delavcev. Minimalno letno število ur
rednega strokovnega izpopolnjevanja za posamezno delovno mesto je določeno v
naslednji preglednici:
Naziv delovnega mesta
|
Minimalno letno število ur
|
|
Vsebine, ki se nanašajo na nacionalne
varnostne predpise
|
Vsebine, ki se nanašajo na operativne
predpise in znanje o tirnih vozilih, napravah
|
PREMIKAČ
|
6
|
10
|
PREMIKAČ NA
INDUSTRIJSKEM TIRU
|
3
|
5
|
VODJA PREMIKA
|
6
|
10
|
VODJA PREMIKA
NA INDUSTRIJSKEM TIRU
|
3
|
5
|
VLAKOVODJA
|
12
|
20
|
POMOČNIK
STROJEVODJE
|
6
|
10
|
STROJEVODJA
|
10
|
22
|
STROJEVODJA NA
INDUSTRIJSKEM TIRU
|
4
|
8
|
PREGLEDNIK
VAGONOV
|
8
|
16
|
VOZNIK
PROGOVNIH VOZIL
|
12
|
20
|
KRETNIK
|
6
|
10
|
ODJAVNIK
|
6
|
10
|
PROMETNIK
|
16
|
16
|
PROGOVNI
PROMETNIK
|
12
|
20
|
VLAKOVNI
DISPEČER
|
10
|
8
|
PROGOVNI ČUVAJ
|
6
|
10
|
VZDRŽEVALEC
PROG, OBJEKTOV IN OPREME PROGE
|
6
|
12
|
VZDRŽEVALEC
SIGNALNOVARNOSTNIH NAPRAV
|
6
|
12
|
VZDRŽEVALEC
TELEKOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ IN OPREME
|
6
|
12
|
VZDRŽEVALEC
STABILNIH NAPRAV ELEKTRIČNE VLEKE
|
6
|
12
|
DISPEČER
STABILNIH NAPRAV ELEKTRIČNE VLEKE
|
6
|
12
|
SPREVODNIK
|
6
|
10
|
VODJA VLAKA
|
14
|
18
|
(2) Predvideno
minimalno letno število ur mora biti enakomerno porazdeljeno po celotnem
koledarskem letu.
(3) V minimalnem letnem številu ur
strokovnega izpopolnjevanja niso zajete ure rednega ali izrednega preverjanja
strokovne usposobljenosti.
(4) Delodajalec lahko za potrebe
praktičnega izpopolnjevanja uporablja tudi simulatorje in druga tehnična
sredstva.
48. člen
(izredno strokovno izpopolnjevanje)
(1) Izredno strokovno izpopolnjevanje
obsega vsebine, ki se nanašajo na nacionalne varnostne predpise, operativne
predpise in strokovno znanje o tirnih vozilih ter napravah.
(2) Izredno strokovno izpopolnjevanje mora
zagotoviti delodajalec ob:
1.
pomembnejših tehničnih in tehnoloških spremembah na tirnih vozilih,
napravah ali infrastrukturi;
2.
izdaji novih predpisov ali bistveni spremembi obstoječih;
3.
sumu, da delavci niso dovolj usposobljeni.
49. člen
(udeležba na rednem in izrednem strokovnem
izpopolnjevanju)
(1) Udeležba na rednem in izrednem
strokovnem izpopolnjevanju je za delavce na delovnih mestih izvršilnih
železniških delavcev in izvršilne železniške delavce na industrijskih tirih
obvezna.
(2) Odgovorno osebo delodajalca o
neudeležbi na teoretičnem izpopolnjevanju obvešča subjekt, o neudeležbi na
strokovnem izpopolnjevanju strokovnega znanja o operativnih predpisih, tirnih
vozilih in napravah pa izvajalec delodajalca.
50. člen
(nezmožnost zagotavljanja pogojev
strokovnega izpopolnjevanja)
(1) Delodajalec lahko v skladu s postopkom,
določenim v svojem sistemu varnega upravljanja oziroma poslovnem redu
industrijskega tira, za izvedbo strokovnega izpolnjevanja o operativnih
predpisih, tirnih vozilih in napravah v skladu z določbami tega pravilnika,
najame pogodbenika – podizvajalca. Pogodbenik – podizvajalec mora za izvedbo
nalog izpolnjevati pogoje iz sedmega odstavka 46. člena tega pravilnika.
(2) Strokovno izpopolnjevanje mora biti v
primeru iz prejšnjega odstavka za posamezno delovno mesto izvedeno v podobnem
delovnem okolju, kot ga bo imel delavec pri svojem delodajalcu.
VIII. POGOJI IN NAČIN PREVERJANJA STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI
51. člen
(izvajalci rednega in izrednega
preverjanja)
(1) Redno in izredno preverjanje poznavanja
nacionalnih varnostnih predpisov posameznega izvršilnega železniškega delavca
in posameznega izvršilnega železniškega delavca na industrijskih tirih izvajajo
subjekti.
(2) Redno in izredno preverjanje strokovne
usposobljenosti iz operativnih predpisov, tirnih vozilih in napravah izvaja
delodajalec.
(3) Subjekti morajo pod tržnimi pogoji
zagotavljati vsem delodajalcem pravičen in nediskriminatoren dostop do rednega
in izrednega preverjanja strokovne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih
izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih delavcev na industrijskih tirih.
(4) Delavci, ki opravljajo dela pri
izdelavi in razlagi operativnih predpisov, usposabljanju in izpopolnjevanju
izvršilnih železniških delavcev in pri organizaciji in nadzoru nad delom
izvršilnih železniških delavcev, morajo pred opravljanjem teh del opraviti
izredno preverjanje teoretične usposobljenosti znanja iz vsebin, ki jih morajo
obvladati izvršilni železniški delavci, na katere se bo njihovo delo nanašalo,
razen če je delavec opravil redno ali izredno preverjanje v roku, krajšem od
treh let.
52. člen
(redno in izredno preverjanje strokovne
usposobljenosti)
(1) Strokovno usposobljenost delavcev na
delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev in izvršilnih železniških
delavcev na industrijskem tiru se mora preverjati v jeziku upravljavca redno
najmanj vsaka tri leta iz:
1.
poznavanja nacionalnih varnostnih predpisov,
2.
operativnih predpisov iz sistema varnega upravljanja ter poznavanja
tirnih vozil in naprav.
(2) Izredno preverjanje strokovne
usposobljenosti se mora opraviti:
1.
pred nastopom dela, če je odsotnost z dela trajala dlje od enega leta,
iz poznavanja nacionalnih varnostnih predpisov in operativnih predpisov iz
sistema varnega upravljanja;
2.
če bi delavec zaradi nepoznavanja predpisov lahko ogrozil varnost
železniškega prometa ali če ne izpolnjuje predpisanih obveznosti glede
strokovnega izpopolnjevanja;
3.
ob izdaji novih nacionalnih varnostnih in nacionalnih tehničnih
predpisov ali ob njihovi bistveni spremembi, če je to zahtevano v posameznem
nacionalnem varnostnem ali nacionalnem tehničnem predpisu;
4.
ob izdaji novih ali spremembi obstoječih operativnih predpisov, ki jih
je izdal delodajalec, v kolikor spremembe vplivajo na varnost železniškega
prometa;
5.
ob pomembnejših tehničnih in tehnoloških spremembah na vozilih in/ali
napravah.
(3) V primeru izostanka ali negativnega
rezultata rednega in/ali izrednega preverjanja delodajalec delavcu na delovnem
mestu izvršilnega železniškega delavca in/ali izvršilnega železniškega delavca
na industrijskem tiru ne dovoli nadaljnjega dela in ga napoti na izredno
preverjanje strokovne usposobljenosti.
(4) Teoretično usposobljenost delavcev, ki
opravljajo dela pri izdelavi in razlagi operativnih predpisov, usposabljanju in
izpopolnjevanju izvršilnih železniških delavcev in/ali izvršilnih železniških
delavcev na industrijskem tiru in pri organizaciji in nadzoru nad delom
izvršilnih železniških delavcev in/ali izvršilnih železniških delavcev na
industrijskem tiru, se mora redno preverjati vsaka tri leta, ob spremembi
obstoječih predpisov, v kolikor spremembe vplivajo na varnost železniškega
prometa, pa tudi izredno, pred komisijo subjekta.
(5) Rednega preverjanja strokovne
usposobljenosti izvršilnega železniškega delavca ni potrebno ponovno
opravljati, v kolikor je bil le-ta uspešno preverjen v okviru celotnega
programa usposabljanja za izvršilnega železniškega delavca in od preverjanja ni
minilo več kot tri leta.
(6) Vsako preverjanje strokovne
usposobljenosti mora biti evidentirano v spričevalu in registeru izdanih
spričeval.
Priloga
1: Vloga za dovoljenje za strojevodjo
Priloga
2: Vzorec spričevala za izvršilne železniške delavce (razen za delovno mesto
strojevodja in voznik progovnih vozil)
Priloga
3:Vsebine splošnega strokovnega znanja
Pravilnik o strokovni usposobljenosti
izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS, št. 44/11) vsebuje naslednje prehodne in
končni določbi:
»IX. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
53. člen
(veljavnost
strokovne usposobljenosti)
(1) Izvajalec vsebin iz nacionalnih
varnostnih predpisov in vsebin za pridobitev splošnega strokovnega znanja pri
subjektu mora pogoje glede pedagoško andragoške usposobljenosti izpolniti
najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega pravilnika.
(2) Izvajalec praktičnega izpopolnjevanja,
ki ima za eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane, lahko to delo opravlja še
največ tri leta od uveljavitve tega pravilnika.
54. člen
(izdaja
dovoljenj za strojevodjo)
(1) Dovoljenja za strojevodjo se voznikom
progovnih vozil izdajajo pod enakimi pogoji kot strojevodjem.
(2) Šteje se, da strojevodje in vozniki
progovni vozil, ki so svojo usposobljenost pridobili po določbah predpisov, ki
so urejali usposabljanje izvršilnih železniških delavcev do uveljavitve tega
pravilnika, izpolnjujejo pogoje glede splošne strokovne usposobljenosti.
55. člen
(minimalni
pogoji za vključitev v strokovno usposabljanje)
Vsi delavci, ki so na dan uveljavitve tega
pravilnika zaposleni pri delodajalcu najmanj 5 let na delovnem mestu
izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na
industrijskem tiru, se lahko vključijo v strokovno usposabljanje za delovno mesto
izvršilnega železniškega delavca ali izvršilnega železniškega delavca na
industrijskem tiru z izobrazbo, ki je za eno stopnjo nižja od minimalnih
pogojev za vključitev v strokovno usposabljanje, kot jih določa 7. člen tega
pravilnika.
56. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika
preneha veljati Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških
delavcev (Uradni list RS, št. 2/09 in 32/09), ki se uporablja do dneva začetka
uporabe tega pravilnika.
(2) Kandidati, ki so pričeli z
usposabljanjem ali preverjanjem usposobljenosti pred dnevom uporabe tega
pravilnika, zaključijo usposabljanje in preverjanje usposobljenosti v skladu z
določbami predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega pravilnika.
(3) Subjekti morajo do 31. maja 2011
pripraviti in varnostnem organu posredovati v potrditev učne načrte in izpitne
kataloge.
57. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija
2011.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika
o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS,
št. 29/16) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika
o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev (Uradni list RS,
št. 22/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.