Poslovnik Vlade Republike Slovenije ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Poslovnika Vlade Republike Slovenije obsega:

-       Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01 z dne 31. 5. 2001),

-       Popravek poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 23/02 z dne 15. 3. 2002),

-       Dopolnitev poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/03 z dne 6. 6. 2003),

-       Spremembo poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/03 z dne 24. 10. 2003),

-       Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 114/04 z dne 22. 10. 2004),

-       Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 26/06 z dne 10. 3. 2006,

-       Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 21/07 z dne 9. 3. 2007),

-       Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 32/10 z dne 19. 4. 2010),

-       Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 73/10 z dne 17. 9. 2010),

-       Spremembo Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/11 z dne 25. 11. 2011),

-       Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 64/12 z dne 24. 8. 2012),

-       Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/14 z dne 7. 2. 2014),

-       Dopolnitev Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 164/20 z dne 13. 11. 2020),

-       Spremembo Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21 z dne 11. 3. 2021),

-       Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 51/21 z dne 2. 4. 2021),

-       Dopolnitev Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 114/21 z dne 15. 7. 2021).

POSLOVNIK

Vlade Republike Slovenije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)

1. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(predmet urejanja)

S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

2. člen

(predsednik vlade)

Predsednik Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik vlade) v skladu z ustavo, zakoni in tem poslovnikom vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. V ta namen sklicuje in vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami državne oblasti, se udeležuje mednarodnih in drugih srečanj ter zastopa stališča vlade v medijih.

Predsednik vlade lahko generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) izdaja obvezna navodila o izvajanju njegovih pristojnosti po tem poslovniku.

2. ORGANIZACIJA DELA VLADE

3. člen

(seje vlade)

Vlada dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na rednih in dopisnih sejah vlade.

Na rednih sejah predsednik vlade in ministri (v nadaljnjem besedilu: člani vlade) sodelujejo in odločajo neposredno.

Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem vlade).

4. člen

(delovna telesa vlade)

Za predhodno obravnavo posameznih zadev iz svoje pristojnosti ter za dokončno obravnavo gradiv, ki obravnavajo posamezna ožja in manj pomembna vprašanja, ustanovi vlada odbore in komisije (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa).

S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa vlada določi:

-       naloge in delovno področje delovnega telesa;

-       vrste odločitev, za katere so ministri, ki so člani delovnega telesa, pooblaščeni, da jih v imenu vlade dokončno obravnavajo;

-       ministre in direktorje vladnih služb, ki so po funkciji predsednik, namestnik in člani delovnega telesa. Minister oziroma direktor, ki je član več delovnih teles, lahko za posamezno delovno telo s pisnim pooblastilom določi funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki ga pri delu delovnega telesa stalno zastopa. Glede njegovih pravic in dolžnosti se uporablja 30. člen tega poslovnika.

Strokovno-administrativna dela za posamezno delovno telo opravlja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretariat) ali druga vladna služba, podrejena generalnemu sekretarju, ki jo določi generalni sekretar, če vlada ne odloči drugače. Generalni sekretar lahko za posamezno delovno telo imenuje sekretarja delovnega telesa.

5. člen

(sveti vlade)

Z namenom vzpostavitve dialoga z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.

S sklepom o (so)ustanovitvi sveta se določijo:

-       naloge in delovno področje sveta;

-       organizacije civilne družbe, nevladne strokovne institucije, ministrstva in vladne službe, katerih predstavniki so člani sveta. Svoje predstavnike določijo organizacije civilne družbe in strokovne institucije same. Predstavniki ministrstev in vladnih služb so lahko ministri, direktorji, drugi funkcionarji in javni uslužbenci;

-       povračilo stroškov in višino sejnin za člane, ki niso predstavniki vladnih organov oziroma služb;

-       organ, služba oziroma oseba, ki za svet opravlja strokovno-administrativne naloge;

-       organ oziroma služba, ki krije stroške delovanja sveta. Če se v sklepu to ne določi, krije stroške predlagatelj vladnega gradiva, s katerim je bil svet ustanovljen.

6. člen

(delovna skupina vlade)

Za izpolnitev nalog, ki jih vlada naloži več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino vlade.

S sklepom o ustanovitvi delovne skupine vlada določi:

-       nalogo delovne skupine in rok za njeno izpolnitev;

-       vodjo skupine in člane delovne skupine.

Delovna skupina preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po preteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine nemudoma predloži vladi poročilo o izpolnitvi naloge.

3. GRADIVO VLADE

7. člen

(pooblaščeni predlagatelji gradiva vlade)

Gradivo vlade lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb, predsednik strateškega sveta, ustanovljenega pri predsedniku vlade, in drugi pooblaščeni predlagatelji (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).

7.a člen

(gradivo nepooblaščenih predlagateljev)

Gradivo, ki ga na vlado naslovi nepooblaščeni predlagatelj, generalni sekretar pošlje v reševanje pristojnemu ministrstvu ali pristojni vladni službi, ki mora nepooblaščenemu predlagatelju odgovoriti najkasneje v 15 dneh od dneva prejema gradiva in odgovor posredovati v vednost generalnemu sekretarju.

Če gradivo nepooblaščenega predlagatelja obravnava vprašanja, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, predloži ministrstvo ali vladna služba iz prejšnjega odstavka vladi ustrezno gradivo vlade, ki vsebuje tudi predlog odgovora nepooblaščenemu predlagatelju, najkasneje v roku 20 dni od dneva prejema gradiva.

Gradiva iz prvega odstavka tega člena, za katera ni pristojna vlada, ministrstva ali vladne službe, generalni sekretar odstopi pristojnemu organu najkasneje v roku 10 dni od dneva prejema gradiva.

8. člen

(gradivo vlade)

Gradivo vlade je skupek dokumentov s predlogi vladnih odločitev, ki jih predlagatelj predloži vladi v obravnavo.

Gradivo mora predlagatelj predložiti jezikovno in nomotehnično urejeno. Lektorirani morajo biti predlogi predpisov in drugih splošnih aktov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, predlogi programskih in strateških dokumentov vlade ter predlogi dokumentov, ki jih vlada pošlje Ustavnemu sodišču in Računskemu sodišču. Lekturo opravi Sektor za prevajanje generalnega sekretariata. Kadar gradivo pregleda Stalna koordinacijska skupina za redakcijo slovenskih besedil mednarodnih aktov, ki se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije, lektura iz prejšnjega stavka ni potrebna. Predlagatelj gradiva pošlje gradivo v lekturo, še preden ga pošlje vladni službi, pristojni za zakonodajo, in v vladni postopek obravnave. Pri tem predlagatelj upošteva čas, ki je glede na obsežnost in zahtevnost besedila potreben za pregled in lekturo vladnega gradiva.

Gradivo vlade sestavljata spremni dopis in jedro gradiva.

Spremni dopis, ki ga podpiše predstojnik predlagatelja, se naslovi na generalni sekretariat in vsebuje:

-       podatke, ki se nanašajo na identifikacijo gradiva,

-       podatek o fizični ali pravni osebi, kadar je kot zunanji strokovnjak sodelovala pri pripravi dela ali celotnega gradiva, in s tem povezanih stroških, ki bremenijo javnofinančna sredstva,

-       predlog sklepov, ki naj jih vlada sprejme v zvezi z gradivom, predlaganim v jedru gradiva,

-       postopek obravnave gradiva vlade,

-       povzetek podatkov z zagotovilom predlagatelja o opravljenih aktivnostih in opredelitvijo posledic, ki jih prinaša gradivo,

-       kratek povzetek gradiva, če gradivo obsega več kot pet strani,

-       druge podatke, pomembne za odločanje vlade.

Jedro gradiva vsebuje predlog zakona, podzakonskega predpisa ali akta in drugih odločitev vlade.

Sestavne dele spremnega dopisa in jedra gradiva podrobneje določi generalni sekretar v sodelovanju z vladno službo, pristojno za zakonodajo.

Spremni dopis in jedro gradiva, ki vsebuje predpis ali drug akt z določeno enotno identifikacijsko oznako EVA, se pripravita v informacijskem sistemu za vodenje podatkov o predpisih in pripravo elektronskih dokumentov v postopku sprejemanja predpisov, ki ga upravlja, vodi in koordinira vladna služba, pristojna za zakonodajo, ter se generalnemu sekretariatu pošljeta po informacijskem sistemu za pripravo predpisov.

Predlagatelj gradiva odgovarja za točnost podatkov in korektno predstavitev posledic predlaganih rešitev ter za strokovno pripravo gradiva.

Posamezna ministrstva in vladne službe spremljajo ustreznost tistega dela gradiva, ki spada v njihovo pristojnost oziroma se dotika njihovega delovnega področja.

8.a člen

(predlogi sklepov)

Predlogi sklepov morajo biti oblikovani jasno in jedrnato. Vsebovati morajo pravno podlago, nosilce nalog in realne roke za njihovo izvedbo.

S predlogi sklepov se posameznemu organu ali službi ne smejo nalagati naloge, katerih opravljanje nalaga že zakon oziroma drug splošni predpis, in naloge, za katere organ ali služba po veljavnih predpisih ni pristojna.

8.b člen

(sestavine predloga zakona)

Predlog zakona vsebuje:

-       naslov,

-       uvod,

-       besedilo členov,

-       obrazložitev posameznega člena ali zaokroženih vsebinskih sklopov členov,

-       besedilo členov, za katere se predlaga sprememba,

-       druge sestavine in podatke, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora.

Predlogu zakona se predložijo tudi osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona. Sestavne dele teh osnutkov in način njihove priprave določi generalni sekretar v sodelovanju z vladno službo, pristojno za zakonodajo.

Uvod predloga zakona vsebuje sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora, in presojo posledic na posamezna področja ter povzetek o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona.

Presoja posledic iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:

-       presojo finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva z načinom zagotovitve,

-       presojo administrativnih posledic, ki vključuje tudi informacijske vidike,

-       presojo posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij,

-       presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike,

-       presojo posledic na socialnem področju,

-       presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja.

Ne glede na tretji odstavek tega člena uvod predloga zakona, ki se predlaga za obravnavo in sprejem po nujnem postopku, in uvod predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe vsebujeta kot obvezne le sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora.

Predlagatelj predpisa po dvoletnem izvajanju zakona, sprejetega po nujnem postopku, pripravi poročilo o stanju na področju, ki je bilo predmet urejanja s tem zakonom, in ga pošlje v obravnavo vladi.

Generalni sekretariat na podlagi poročil iz prejšnjega odstavka enkrat letno pripravi zbirno poročilo in ga pošlje v vednost Državnemu zboru.

Presojo posledic na posamezna področja pri predlogu zakona, katerega predlagatelj ni vlada, pripravi pristojno ministrstvo ali vladna služba v mnenju, s katerim vlada podpre obravnavo in sprejem predloga zakona.

8.c člen

(sestavine predloga podzakonskega predpisa vlade)

Predlog podzakonskega predpisa vlade vsebuje:

-       preambulo,

-       naslov,

-       besedilo členov,

-       obrazložitev.

Obrazložitev predloga iz prejšnjega odstavka vsebuje predstavitev pravne podlage, vsebinsko obrazložitev predlaganih rešitev in presojo posledic po posameznih področjih iz četrtega odstavka prejšnjega člena, če te niso mogle biti celovito predstavljene v predlogu zakona.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za ratifikacijo oziroma potrditev mednarodnih pogodb z aktom vlade.

8.č člen

(sestavine predloga akta ali druge odločitve vlade)

Predlog akta ali druge odločitve vlade, če zakon ne določa drugače, vsebuje:

-       preambulo,

-       naslov,

-       besedilo,

-       obrazložitev.

a8.č člen

(uradno prečiščeno besedilo)

Predlagatelj, ki predloži vladi v sprejem novelo podzakonskega predpisa, v roku treh dni po objavi tega predpisa v Uradnem listu Republike Slovenije predloži vladi v potrditev predlog uradnega prečiščenega besedila podzakonskega predpisa.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za spremembo podzakonskega predpisa, ki zgolj podaljšuje njegovo veljavnost.

8.d člen

(sestavine predloga podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila)

Za predlog podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila se priporoča smiselna uporaba določb šestega odstavka 8. člena, 8.c člena, 9. člena, 9.a člena in 10. člena tega poslovnika v delu, v katerem se določajo roki za medresorsko usklajevanje.

9. člen

(sodelovanje javnosti)

Predlogi in mnenja, ki jih strokovna in druga javnost naslavlja na vlado, pristojno ministrstvo ali vladno službo, se proučijo in po možnosti upoštevajo ob naslednji pripravi predpisa.

Predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh.

Predlagatelj predpisa lahko tudi izpostavi posamezna vprašanja, ki jih z vabilom k sodelovanju, kateremu je priložen osnutek predpisa, naslovi na konkretno organizacijo, civilno-družbeno osebo ali posameznega strokovnjaka.

Rok za odziv javnosti iz drugega odstavka tega člena, ki ga določi predlagatelj, je 30 do 60 dni od objave na spletnih straneh oziroma v skladu z dogovorom za sodelovanje po prejšnjem odstavku.

Predlagatelj predpisa s povzetkom o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisa najpozneje ob posredovanju predloga predpisa v obravnavo vladi pisno seznani strokovno ali drugo javnost iz drugega odstavka tega člena o bistvenih predlogih ali mnenjih, ki niso bili upoštevani, skupaj z obrazložitvijo razlogov.

Javnosti se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti).

Javnost se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predloga državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna, predloga poslovnika vlade, predloga odloka, predloga resolucije z izjemo predloga resolucije o nacionalnem programu na posameznem področju, predloga dokumentov razvojnega načrtovanja in izvajanja razvojnih politik, predloga deklaracije, predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in predloga sklepa.

Določbe drugega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov ureja zakon.

9.a člen

(objava na spletnih staneh)

Gradivo iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki se objavi na spletnih straneh, vsebuje:

-       osnutek predpisa,

-       povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje,

-       čas trajanja javne predstavitve, v katerem je mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe,

-       datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja in

-       uradni elektronski naslov in telefon predlagatelja.

10. člen

(predhodno medresorsko usklajevanje)

Gradiva vlade morajo biti pred predložitvijo vladi v obravnavo medresorsko usklajevana z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo.

Posamezna ministrstva in vladne službe morajo v vseh fazah priprave in obravnave gradiva vlade spremljati ustreznost tistega dela zagotovil in rešitev iz predloga gradiva, ki sodi v njihovo pristojnost.

Predlogi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade morajo biti vedno predhodno usklajeni z ministrstvom, pristojnim za finance, in vladno službo, pristojno za zakonodajo, ki o usklajenosti podata pisno mnenje.

Gradiva v zvezi z dokumenti razvojnega načrtovanja morajo biti predhodno usklajena z ministrstvom, pristojnim za razvoj.

Gradiva v zvezi s sklepanjem mednarodnih pogodb in nepogodbenih mednarodnih aktov morajo biti v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, predhodno usklajena z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve.

V predhodnem medresorskem usklajevanju mora vsako zaprošeno ministrstvo in vladna služba dati svoje mnenje k pripravljenemu gradivu najpozneje v 14 dneh po njegovem prejemu oziroma predlagatelju in generalnemu sekretarju sporočiti, da zaradi obsega ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo mnenja. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 30 dni od prejema gradiva.

Če se v postopku predhodnega medresorskega usklajevanja gradivo naknadno spremeni, je ob pripravi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade treba ponovno pridobiti mnenje vladne službe, pristojne za zakonodajo, mnenje ministrstva za finance pa samo, če se naknadno bistveno spremeni obseg predvidenih javnofinančnih izdatkov. Ob ponovnem zaprosilu za mnenje predlagatelj opozori na naknadne spremembe gradiva. Ponovno mnenje oziroma sporočilo, da zaradi obsega sprememb ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo ponovnega mnenja, mora biti podano najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu spremenjenega gradiva. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 15 dni od prejema spremenjenega gradiva.

11. člen

(obravnava neusklajenega gradiva)

Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo:

-       če uskladitve po opravljenem predhodnem medresorskem usklajevanju z zaprošenimi ministrstvi in vladnimi službami ni bilo mogoče doseči ali

-       če zaradi nujnosti obravnave gradiva predhodnega medresorskega usklajevanja ni bilo mogoče izvesti.

V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede ministrstvo ali vladno službo, s katerim uskladitve ni bilo mogoče doseči, neusklajena vprašanja in argumente za svojo odločitev ali razloge za nujnost obravnave gradiva brez predhodnega medresorskega usklajevanja.

V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.

Mnenja ministrstev in vladnih služb, s katerimi predlagatelj vladnega gradiva ni dosegel predhodne uskladitve, so priloga k vladnemu gradivu, ki je v postopku izdelave in je še predmet medresorskega posvetovanja.

11.a člen

(obravnava gradiva brez sodelovanja javnosti)

Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo, če zaradi nujnosti obravnave gradiva sodelovanja z javnostjo ni bilo mogoče izvesti.

V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede razloge za nujnost obravnave gradiva brez sodelovanja javnosti.

V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.

12. člen

(oblika gradiva vlade in drugih dokumentov)

Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Gradivo vlade mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja ali na drug način, ki ga določi generalni sekretar in iz katerega je nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj.

Celotno gradivo vlade z vsemi sestavnimi deli mora biti poslano v eni datoteki, z izjemo podatkov o izvedbi notranjih postopkov pred odločitvijo na seji vlade, ki se pošljejo v ločeni datoteki. Izjemoma je mogoče gradivo vlade poslati tudi v več ločenih datotekah, če posameznih delov gradiva iz tehničnih razlogov ali zaradi stopnje tajnosti določenih delov gradiva ni mogoče združiti.

Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.

Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za vse druge dokumente, ki jih ministrstva in vladne službe pošljejo generalnemu sekretariatu.

13. člen

(zavrnitev gradiva vlade)

Če gradivo vlade ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, generalni sekretar to sporoči predlagatelju skupaj s pojasnilom, kako naj ga dopolni oziroma popravi. V informacijskem sistemu vlade se objavi samo popravljeno gradivo, zavrnjeno pa le, če tako odloči generalni sekretar po posvetovanju s predlagateljem gradiva, kadar je zaradi obsežnosti ali nujnosti gradiva to smotrno.

Če gradivo obravnava vprašanja, ki spadajo v delovno področje ustanovljenih svetov vlade ali delovnih skupin in ti gradiva še niso obravnavali, generalni sekretar pozove predlagatelja, da gradivo predloži pristojnemu telesu v predhodno obravnavo.

Gradivo, ki ne obravnava vprašanj, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, je pa pomembno za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade v vednost. Takšnega gradiva vlada ne obravnava.

Predlagatelj gradiva, ki se z zavrnitvijo ne strinja, lahko poda zahtevo iz prvega odstavka 53. člena tega poslovnika.

4. DELO VLADE

4.1 Splošne določbe

14. člen

(objavljanje gradiva v informacijskem sistemu vlade)

Generalni sekretar gradivo vlade, ki ni zavrnjeno na podlagi 13. člena tega poslovnika, sklice sej, zapisnike sej in druge dokumente, povezane s sejo vlade in njenih delovnih teles, objavi v informacijskem sistemu vlade.

Dostop do informacijskega sistema vlade imajo člani vlade, generalni sekretar, vodja Kabineta predsednika vlade, direktorji vladnih služb in njihovi pooblaščenci.

Generalni sekretar lahko odloči, da imajo dostop do informacijskega sistema vlade tudi drugi predstojniki organov in organizacij oziroma pooblaščeni predstavniki parlamentarnih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo. O odobrenih dostopih obvesti predsednika vlade.

Z objavo gradiva in drugih dokumentov v informacijskem sistemu vlade se šteje, da je bilo gradivo poslano članom vlade in drugim pooblaščencem.

Naslovniki gradiv morajo generalnemu sekretarju takoj sporočiti morebitne tehnične okvare, zaradi katerih imajo moten dostop do informacijskega sistema vlade. V tem primeru generalni sekretar pošlje gradivo prejemniku na drug primeren način (telefaks, kurirji, elektronska pošta...).

15. člen

(pripombe k objavljenemu gradivu)

Člani vlade lahko v treh delovnih dneh po objavi vladnega gradiva dajo k njemu svoje pripombe oziroma lahko nasprotujejo njegovi obravnavi. V navedenem roku lahko ministrstva, pristojna za finance, pravosodje in upravo, ter služba vlade, pristojna za zakonodajo, zahtevajo podaljšanje roka na devet delovnih dni, če gre za obsežnejše gradivo, in če njegovo sprejetje pomeni velike finančne posledice, dodatne obremenitve sodišč ali javne uprave oziroma nove pravnosistemske rešitve.

Direktorji vladnih služb, ki so neposredno podrejene predsedniku vlade, lahko h gradivom, ki posegajo na njihovo delovno področje, sami dajo pripombe, generalni sekretar pa lahko daje pripombe k vsem vladnim gradivom. Postopek obravnave takšnih gradiv se lahko nadaljuje, ko se predlagatelj gradiva opredeli do pripomb.

Če so člani vlade k objavljenemu vladnemu gradivu dali pripombe, se postopek obravnave nadaljuje:

-       po prejemu obvestila o njegovi uskladitvi. Hkrati s tem obvestilom predlagatelj predloži besedilo sprememb oziroma dopolnitev osnovnega gradiva. Če to zaradi obsežnosti sprememb ni smotrno, predlagatelj predloži novo gradivo. Za besedilo sprememb oziroma novo gradivo se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 14. člena tega poslovnika, prvega in drugega odstavka tega člena ter prvega odstavka 16. člena;

-       po prejemu obvestila predlagatelja o opravljenem, a neuspešnem usklajevanju, in njegove zahteve, da se gradivo obravnava kljub neusklajenosti.

Neusklajeno gradivo, glede katerega v roku enega meseca od dneva objave ni bila prejeta opredelitev iz drugega odstavka oziroma obvestilo ali zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje za umaknjeno iz vladnega postopka. Takšno gradivo generalni sekretar odstrani iz informacijskega sistema vlade.

16. člen

(določanje postopka obravnave)

Če k vladnemu gradivu niso bile dane pripombe, generalni sekretar po poteku najmanj treh delovnih dni od njegove objave določi postopek njegove obravnave.

Če so bile k objavljenemu vladnemu gradivu dane pripombe, lahko generalni sekretar določi postopek njegove obravnave takoj po prejemu opredelitve iz drugega odstavka oziroma zahteve iz tretjega odstavka prejšnjega člena, vendar ne pred potekom treh delovnih dni od objave vladnega gradiva.

Gradivo vlade se lahko obravnava:

-       na redni ali dopisni seji vlade po predhodni obravnavi na pristojnih delovnih telesih;

-       na redni ali dopisni seji vlade brez predhodne obravnave na pristojnih delovnih telesih;

-       na pristojnem delovnem telesu, ki gradivo dokončno obravnava.

Pri določitvi postopka generalni sekretar upošteva vsebino in obseg vladnega gradiva, stopnjo njegove pripravljenosti in usklajenosti, morebiten predlog predlagatelja gradiva, poročilo delovnega telesa, če je vladno gradivo predhodno obravnavalo, ter določila tega poslovnika. Vladno gradivo, ki ga je pristojno delovno telo zavrnilo, se ne sme uvrstiti na sejo vlade.

Na rednih sejah vlade se obravnavajo zahtevnejša vladna gradiva, s katerimi se predlaga sprejem pomembnih odločitev in političnih ali ekonomskih usmeritev, s tem povezani predlogi odločitev Državnega zbora, neusklajena gradiva, gradiva, ki so bila na podlagi zahtev iz drugega odstavka 25. člena tega poslovnika umaknjena z dnevnega reda dopisne seje vlade, ter vsa druga gradiva, razen tistih, ki so bila dokončno obravnavana na pristojnem delovnem telesu ali sprejeta na dopisni seji vlade.

17. člen

(roki obravnave gradiva)

Gradivo vlade je mogoče obravnavati na dopisni ali redni seji vlade po preteku najmanj štirih delovnih dni od njegove objave.

Gradivo vlade, ki ga je obravnavalo delovno telo in h kateremu niso bile dane pripombe, se predloži v obravnavo vladi praviloma še v istem tednu.

Generalni sekretar lahko roke iz tega člena ter roke iz 15. in 16. člena tega poslovnika izjemoma na podlagi pisno obrazloženega predloga skrajša. Kadar je gradivo obsežnejše in zahtevnejše, lahko navedene roke tudi podaljša.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena generalni sekretar praviloma skrajša roke, ki se nanašajo na dopolnjena gradiva iz prve alinee tretjega odstavka 15. člena tega poslovnika.

Generalni sekretar spremembo roka navede ob objavi gradiva.

18. člen

(gradivo s tajnimi podatki)

Gradivo vlade s tajnimi podatki se obravnava z uporabo zakonsko predpisanih varnostnih ukrepov. Pri obravnavi gradiva s tajnimi podatki se lahko komuniciranje z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev omeji ali izključi.

4.2 Redne seje vlade

19. člen

(sklic redne seje)

Seje vlade sklicuje predsednik vlade na stalno določen dan v tednu. Predlog dnevnega reda določi na predlog generalnega sekretarja vlade.

Generalni sekretar objavi sklic v informacijskem sistemu vlade najkasneje dva delovna dneva pred sejo vlade ter o njem na primeren način (elektronska pošta, sporočila po mobilni telefoniji...) obvesti člane vlade ter direktorje vladnih služb. Izjemoma, ko mora vlada na redni seji odločati o neodložljivem vprašanju, lahko predsednik vlade skrajša navedeni rok.

20. člen

(potek redne seje)

Sejo vlade vodi predsednik vlade, če je odsoten, pa podpredsednik vlade ali minister, ki ga določi predsednik vlade.

Seja vlade se začne z določitvijo dnevnega reda. Podlaga za razpravo o dnevnem redu je predlog dnevnega reda.

Na predlog predlagatelja lahko vlada v nujnih primerih razširi predlog dnevnega reda z obravnavo še neobjavljenega vladnega gradiva.

Po določitvi dnevnega reda se sprejme zapisnik prejšnje seje ter pregleda uresničevanje sklepov prejšnjih sej vlade. Člani vlade imajo pravico dati pripombe k zapisniku pisno pred sejo ali ustno na sami seji. O pripombah k zapisniku odloči vlada.

Obravnava posamezne točke dnevnega reda se začne s kratko predlagateljevo obrazložitvijo vladnega gradiva, če je to po mnenju predsednika vlade potrebno oziroma če to predlagatelj izrecno zahteva. Predsednik vlade lahko ustno obrazložitev časovno omeji. Po dani obrazložitvi se lahko začne razprava, v kateri dajo sodelujoči na seji morebitne pripombe h gradivu in ustrezna dodatna pojasnila.

Po končani obravnavi vlada sprejme sklepe, s katerimi gradivo in predlagane rešitve sprejme v predlaganem ali spremenjenem besedilu, oziroma sklepe, s katerimi zavrne gradivo. Vlada lahko odloži sklepanje, naloži predlagatelju, da gradivo dopolni ali pa v skladu s 6. členom tega poslovnika ustanovi delovno skupino vlade, ki predloženo gradivo ustrezno dopolni.

Predsednik vlade lahko med sejo prekine delo vlade, če so potrebna posvetovanja; če je na podlagi razprave na seji treba pripraviti dopolnjene predloge sklepov; če se na zahtevo posameznega člana vlade ugotovi, da seja ni več sklepčna, in v drugih primerih, kadar tako sklene vlada.

Če vlada gradivo in predlagane rešitve sprejme v spremenjenem besedilu, predlagatelj gradiva ustrezno spremeni oziroma dopolni gradivo in pripravi čistopis gradiva.

21. člen

(sodelovanje na redni seji)

Na seji vlade sodelujejo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar, vodja Kabineta predsednika vlade, direktor službe vlade za zakonodajo, službe vlade za komuniciranje in vabljeni.

Na predlog ministra in s soglasjem predsednika vlade lahko na seji poleg ministra sodelujejo tudi državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ali oseba, odgovorna za pripravo vladnega gradiva, vendar le pri točki, pri kateri je njegovo sodelovanje potrebno.

Minister mora pravočasno obvestiti generalnega sekretarja, da se ne bo udeležil seje vlade zaradi službene poti, bolezni in drugih upravičenih razlogov ter o državnem sekretarju, ki bo sodeloval na seji namesto njega. Državni sekretar nima pravice glasovati.

Na seji so lahko navzoči tudi delavci, ki skrbijo za izvedbo seje, z dovoljenjem generalnega sekretarja pa tudi drugi delavci. Spremljanje seje se jim lahko omogoči tudi z neposrednim avdio-vizualnim prenosom seje.

22. člen

(sklepčnost in glasovanje na redni seji)

Sklepčnost vlade se ugotavlja na zahtevo posameznega člana vlade. Če je bila vlada sklepčna pri določanju dnevnega reda in če med sejo ugotavljanje sklepčnosti ni bilo zahtevano, se šteje, da je bila vlada sklepčna ves čas seje.

Na sejah vlade glasujejo člani vlade z dvigom rok, s posamičnim izrekanjem ali na drug tehnično izvedljiv način.

Glede glasovanja članov vlade se smiselno uporablja določba drugega odstavka 40.a člena tega poslovnika.

4.3 Dopisne seje vlade

23. člen

(sklic dopisne seje)

Generalni sekretar skladno z navodili predsednika vlade v informacijskem sistemu vlade objavi sklic in gradiva za dopisno sejo s poročili delovnih teles oziroma stališči svetov vlade, če so bila vladna gradiva predhodno že obravnavana. O sklicu dopisne seje se člani vlade, vodja Kabineta predsednika vlade ter direktorji vladnih služb še dodatno na primeren način obvestijo (elektronska pošta, sporočila preko mobilne telefonije…).

V sklicu se navede, kako in do kdaj lahko osebe iz 15. člena tega poslovnika pošljejo svoja sporočila med dopisno sejo. Rok za pošiljanje sporočil, ki se lahko določi za vsako točko dnevnega reda posebej, ne sme biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni. Če se dopisna seja skliče tik pred končanjem delovnega dne ali po njem, se ne sme končati pred 10. uro naslednjega delovnega dne, razen v primeru iz tretjega odstavka 28. člena tega poslovnika.

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za morebitno širitev dnevnega reda dopisne seje, ki že poteka.

Predsednik vlade lahko kadar koli prekine obravnavo določenega vladnega gradiva na dopisni seji, prekine dopisno sejo ter odloči o nadaljnjem načinu obravnave teh gradiv.

Predsednik vlade lahko izjemoma dovoli generalnemu sekretarju, da skrajša roke iz tega člena.

24. člen

(sporočila med dopisno sejo)

Glasovi za sprejem gradiva vlade in proti njemu, stališča in pojasnila, umiki glasu proti, zahteve za predhodno obravnavo vladnega gradiva ter zahteve za obravnavo gradiva na redni seji vlade se vnašajo v za to pripravljene obrazce v informacijskem sistemu vlade.

Za sporočila med dopisno sejo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja določba drugega odstavka 40.a člena tega poslovnika.

Če sodobna informacijsko-telekomunikacijska oprema ne deluje ali deluje nepravilno, generalni sekretar določi drug primeren način komunikacije (telefaks, kurirji, telefoni...).

Generalni sekretar lahko določi, da se za dopisne seje uporabljajo tudi druga komunikacijska sredstva.

Izbrana komunikacijska sredstva morajo omogočiti trajen zapis in arhiviranje poslanih sporočil, njihovo spreminjanje med potekom dopisne seje ter onemogočiti oddajanje sporočil po izteku roka iz drugega odstavka 23. člena tega poslovnika.

25. člen

(umik točke z dnevnega reda dopisne seje)

Član vlade lahko zahteva, da se pred dokončno odločitvijo gradivo predhodno obravnava na pristojnem delovnem telesu. Če postavijo takšno zahtevo trije ali več članov vlade, se šteje, da je bilo vladno gradivo umaknjeno z dnevnega reda dopisne seje. Takšno vladno gradivo obravnava pristojno delovno telo na svoji prvi naslednji seji.

Član vlade lahko zahteva, da se gradivo obravnava na redni seji vlade. Če postavijo takšno zahtevo trije ali več članov vlade, se šteje, da je bilo vladno gradivo umaknjeno z dnevnega reda dopisne seje. Takšno vladno gradivo obravnava vlada na svoji prvi naslednji redni seji.

Če sprejetje gradiva prinaša bistveno obremenitev državnega proračuna, povečanje obsega dela sodišč in javne uprave ali nove pravnosistemske rešitve, se gradivo v skladu s prejšnjima odstavkoma umakne z dnevnega reda dopisne seje že na podlagi zahteve ministra, pristojnega za finance, za pravosodje, za upravo ali direktorja službe vlade, pristojne za zakonodajo.

Predsednik vlade lahko ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena zahteva takojšnjo odločitev vlade na dopisni seji.

26. člen

(glasovanje proti sprejemu gradiva vlade ter stališča in pojasnila)

Glas proti mora biti obrazložen. Če je gradivo mogoče sprejeti brez njegovega posameznega dela, lahko član vlade glasuje samo proti posameznemu delu gradiva. V navedenem primeru mora biti sporni del gradiva opredeljen tako določno, da se lahko iz vladnega gradiva izključi brez dodatnih pojasnil.

Direktorji vladnih služb iz 15. člena tega poslovnika ter generalni sekretar lahko podajajo stališča in pojasnila. Stališča in pojasnila lahko podajo najkasneje eno uro pred iztekom roka iz drugega odstavka 23. člena tega poslovnika, če pa so predlagatelji obravnavanega gradiva, jih lahko podajajo do izteka navedenega roka. Tovrstna stališča in pojasnila lahko podajajo tudi člani vlade, ki ne želijo izrecno glasovati, oziroma ki so že glasovali, in sicer do izteka roka iz drugega odstavka 23. člena tega poslovnika.

27. člen

(postopek s sporočili med dopisno sejo)

Sporočila, prejeta med dopisno sejo, se takoj objavijo v informacijskem sistemu vlade.

Navedena sporočila, razen izjeme iz drugega odstavka prejšnjega člena, je mogoče pošiljati do izteka roka, določenega na podlagi drugega odstavka 23. člena tega poslovnika.

Če sporočilo ni dano v obliki in na način, ki ga predpisuje ta poslovnik, ga generalni sekretar zavrne in pozove člana vlade, da ga v določenem roku dopolni. Če sporočilo v tem roku ni dopolnjeno, se šteje, da je umaknjeno.

28. člen

(sprejem gradiva vlade na dopisni seji)

Gradivo s predlaganimi sklepi je sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ali proti sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade. Če je število članov vlade sodo in če je glasovanje izenačeno, odloči glas predsednika vlade.

Če je več kot polovica članov vlade glasovala proti sprejemu samo posameznega dela vladnega gradiva, je gradivo ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejeto, in sicer brez spornega dela. Če je število članov vlade sodo in če je proti sprejemu samo posameznega dela vladnega gradiva glasovala polovica članov vlade, odloči glas predsednika vlade.

Glasovanje in obravnava posameznega vladnega gradiva se končata predčasno, če je pred iztekom postavljenega roka za sprejem vladnega gradiva glasovala več kot polovica članov vlade. Če je število članov vlade sodo je odločitev sprejeta, če za glasuje polovica članov vlade, med katerimi je tudi predsednik vlade. Če se član vlade izrecno ne opredeli do gradiva s predlaganimi sklepi, se šteje, da je glasoval za sprejem gradiva s predlaganimi sklepi.

Član vlade, ki je glasoval za sprejem gradiva, ne more več dajati pripomb ali glasovati proti sprejemu gradiva, lahko pa sporoča svoja stališča in pojasnila h gradivu ter k sporočilom, ki jih med dopisno sejo pošljejo drugi.

Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena vladno gradivo ni sprejeto, dokler predlagatelj gradiva ne poda stališča in pojasnila do morebitnega nasprotovanja gradivu s strani generalnega sekretarja in direktorjev vladnih služb iz 15. člena tega poslovnika.

4.4 Seje delovnih teles vlade

29. člen

(dokončna obravnava)

Generalni sekretar na podlagi pooblastil iz 4. in 16. člena tega poslovnika posamezno vladno gradivo dodeli delovnemu telesu v dokončno obravnavo.

Gradivo, ki je dodeljeno delovnim telesom v dokončno obravnavo, se označi na predlogu dnevnega reda delovnega telesa, ki se pošlje vsem ministrom in direktorjem vladnih služb.

Če za sprejem gradiva s predlaganimi sklepi glasujejo oziroma jim ne nasprotujejo navzoči ministri, ki so člani delovnega telesa vlade, in če noben član vlade ne zahteva obravnave vladnega gradiva na seji vlade, se šteje, da je gradivo oziroma sklepe po obravnavi na seji delovnega telesa sprejela vlada.

Na način iz prejšnjega odstavka se ne more sprejeti sklepov, ki se bistveno razlikujejo od objavljenih v informacijskem sistemu vlade.

30. člen

(nadomeščanje članov delovnih teles)

Če je minister odsoten, ga na podlagi njegovega pooblastila nadomešča državni sekretar, če pa v ministrstvu ni državnega sekretarja, javni uslužbenec, ki prevzame vse pravice in dolžnosti člana delovnega telesa, razen pravice iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za direktorja vladne službe, ki je član delovnega telesa.

31. člen

(poročilo delovnega telesa)

O vladnem gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, izda delovno telo kratko poročilo, če pa je delovno telo gradivo dokončno obravnavalo, se izda tudi sklep kot sklep vlade.

Poročilo ne vsebuje zapisa razprav, temveč vsebuje le:

-       povzetek ali sklicevanje na pisno poslane ter na seji izražene pripombe, ki jih je delovno telo podprlo, in tiste, ki jih je zavrnilo;

-       sklep delovnega telesa, s katerim se vladno gradivo podpre, zavrne ali se zahteva dopolnitev gradiva;

-       predlog odločitve vlade, če delovno telo gradiva ni dokončno obravnavalo ali ga ni zavrnilo.

Ob upoštevanju poročila generalni sekretar na podlagi 16. člena tega poslovnika določi nadaljnji postopek obravnave vladnega gradiva.

V sklepu iz prvega odstavka tega člena se zapiše besedilo, ki se vsebinsko ne sme razlikovati od besedila, ki ga je predložil predlagatelj. Predloženo besedilo se lahko spremeni le v primeru iz 8.a člena tega poslovnika.

Poročila in sprejeti sklepi se objavijo v informacijskem sistemu vlade.

32. člen

(smiselna uporaba določb)

Za seje delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo seje vlade, če v ustanovitvenem aktu delovnega telesa ali v tem razdelku ni drugače določeno.

4.5 Dokumenti vlade in dobesedni zapisi sej vlade

33. člen

(dokumenti vlade)

Dokumenti vlade so:

-       zapisniki sej vlade in delovnih teles;

-       sprejeti sklepi in akti vlade in delovnih teles.

Za izvirnik dokumenta vlade se šteje v informacijskem sistemu vlade objavljeno besedilo ter njegove elektronske kopije.

Izvirniki dokumentov vlade se hranijo v arhivu generalnega sekretariata v skladu s predpisi, ki določajo način hranjenja dokumentarnega gradiva.

34. člen

(zapisnik redne seje)

O redni seji vlade se piše zapisnik. Zapisnik obsega navedbo številke in vrste seje vlade, datum in uro začetka seje, navedbo, kdo je vodil sejo, imena navzočih in odsotnih članov vlade, imena drugih navzočih na seji, navedbo o potrditvi oziroma spremembi zapisnika prejšnje seje, sprejeti dnevni red seje ter stališča in sklepe, ki jih je sprejela vlada k posameznim točkam dnevnega reda. Pri odloženih točkah se navede, na čigav predlog je bila točka odložena.

Zapisnik seje se objavi v informacijskem sistemu vlade. Deli zapisnika, označeni s stopnjo tajnosti, se objavijo ločeno.

Pri zapisu sprejetih sklepov lahko generalni sekretar izvrši redakcijske popravke.

O upravičenosti morebitnih pripomb k objavljenemu zapisniku, v informacijskem sistemu vlade objavljenim sklepom vlade ter morebitnim pisnim odpravkom sklepov do potrditve zapisnika odloča generalni sekretar na podlagi obravnavanega vladnega gradiva in dobesednega zapisa seje vlade. Morebitne popravke objavi v informacijskem sistemu vlade, jih vključi v zapisnik, o njem posebej obvesti predlagatelja gradiva ter izvede druge ukrepe, potrebne zaradi popravka. Če generalni sekretar ne upošteva dane pripombe, o njej odloči vlada pri potrditvi zapisnika.

Predsednik vlade lahko tudi po potrditvi zapisnika zadrži odločitev vlade, če ugotovi, da bi njena izpolnitev utegnila imeti škodljive posledice in takoj, najpozneje pa na naslednji redni seji vlade, zahteva, da vlada ponovno obravnava svojo odločitev.

Zapisnik podpiše ali na drug zanesljiv način overi generalni sekretar skupaj s strokovnimi delavci, ki so ga sestavili.

35. člen

(zapisnik dopisne seje)

Za zapisnik dopisne seje se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

36. člen

(črtan)

37. člen

(podpisovanje uradnih aktov vlade)

Predpis in drugi akt vlade, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, podpiše predsednik vlade ali podpredsednik ali minister, ki je na podlagi pooblastila predsednika vlade vodil sejo vlade, na kateri je bil predpis ali akt sprejet. Vse druge akte, sklepe in pogodbe vlade podpisuje ali na drug zanesljiv način overi generalni sekretar, če si podpisovanja ne pridrži predsednik vlade.

Vlada lahko za podpis posamezne pogodbe ali dogovora, ki ga sklene vlada, pooblasti ministra ali drugega funkcionarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe ali načelnika upravne enote.

Za podpis pogodb, ki se nanašajo na državno stvarno premoženje, ki ga uporabljajo javna podjetja, javni zavodi, javne agencije ali javni skladi, lahko vlada pooblasti direktorje teh organizacij.

38. člen

(pregled sprejetih aktov)

Sprejete akte vlade, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, in predloge aktov, ki jih vlada predloži v sprejetje Državnemu zboru, pošlje generalni sekretar v pregled vladni službi, pristojni za zakonodajo, ki lahko opravi končno redakcijo besedila akta, razen v delu, ki vsebuje besedilo mednarodnega akta. Če vladna služba, pristojna za zakonodajo, opravi končno redakcijo besedila akta, o tem obvesti predlagatelja gradiva.

39. člen

(popravki objavljenega besedila)

Generalni sekretar na podlagi vladnega gradiva, sprejetega zapisnika in dobesednega zapisa seje vlade, da popravke morebitnih napak v besedilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.

40. člen

(izvajanje sprejetih sklepov)

Za pravočasno in pravilno izvedbo sklepov so odgovorni ministri, direktorji vladnih služb ter predstojniki drugih organov skladno z danimi nalogami in pristojnostmi. Generalni sekretar spremlja in usklajuje izvajanje sklepov vlade ter dalj časa neizvedene sklepe objavi v informacijskem sistemu vlade.

Pristojni organ oziroma služba posebej obvesti generalnega sekretarja o izvedbi sklepa, ki se ne nanaša na predložitev določenega gradiva vladi.

40.a člen

(dobesedni zapisi sej vlade)

O delu na redni seji vlade se lahko pišejo dobesedni zapisi, ki so prepisi magnetofonskega, video ali drugega posnetka. Dobesedne zapise generalni sekretar uporablja za pripravo odpravkov sklepov vlade in zapisnika seje vlade.

Dobesedni zapisi niso dostopni javnosti.

Vpogled v dobesedne zapise imajo osebe iz prvega odstavka 21. člena tega poslovnika, razen vabljenih. Vpogled v dobesedne zapise imajo lahko tudi strokovni sodelavci, ki jih določi generalni sekretar. Na podlagi pisne prošnje lahko generalni sekretar dovoli vpogled v dobesedne zapise tudi vabljenim na sejo, toda le tistega dela seje, na katerem so sodelovali.

Generalni sekretariat vlade vodi arhiv in evidenco vpogledov dobesednih zapisov na način, ki omogoča identifikacijo oseb, ki so se seznanile z dobesednim zapisom. Osebe, ki so se seznanile z vsebino dobesednih zapisov, morajo zagotoviti, da se z zapisi ne seznanijo tretje osebe.

5. NAČRTOVANJE DELA VLADE

41. člen

(program dela vlade)

Vlada določi svoje prednostne naloge s programom dela vlade.

Program dela vlade lahko obsega proračunske dokumente, okvirni načrt normativne dejavnosti iz 42. člena tega poslovnika in druge dokumente, s katerimi vlada opredeli področja, katerim se bo prednostno posvečala.

Podrobnejša navodila za pripravo in spremljanje programa dela vlade določi generalni sekretar v sodelovanju z vladno službo, pristojno za zakonodajo.

42. člen

(okvirni načrt normativne dejavnosti)

V okvirnem načrtu normativne dejavnosti se navedejo najmanj predlogi zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Državnega zbora ter predlogi podzakonskih predpisov vlade in ministrstev, ki jih je treba sprejeti na podlagi mednarodnih in nacionalnih normativnih obveznosti.

Seznam predlogov zakonov in drugih aktov iz pristojnosti Državnega zbora, ki so vključeni v okvirni načrt normativne dejavnosti iz prejšnjega odstavka, se pošlje v vednost Državnemu zboru.

Okvirni načrt normativne dejavnosti pripravi in spremlja generalni sekretariat v sodelovanju z vladno službo, pristojno za zakonodajo.

43. člen

(statistično poročilo o delu vlade)

Generalni sekretariat mesečno vodi statistično poročilo o delu vlade in ga objavi v informacijskem sistemu vlade.

6. RAZMERJA VLADE

6.1 Razmerja do Državnega zbora

44. člen

(urejanje razmerij)

Vlada uresničuje svoja razmerja do Državnega zbora v skladu z ustavo in zakonom tako, kot določata poslovnik Državnega zbora in ta poslovnik.

45. člen

(predstavnik vlade)

Kot svoje predstavnike pri obravnavi posameznega gradiva v Državnem zboru vlada določi pristojnega ministra in državnega sekretarja ali direktorja vladne službe. Pri delu delovnih teles Državnega zbora lahko poleg predstavnikov, navedenih v prejšnjem stavku, določi še generalnega direktorja direktorata v ministrstvu. Drugi javni uslužbenci in zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi obravnavanih gradiv, so lahko navzoči kot strokovna pomoč predstavnikom vlade.

Generalni sekretar za vsako sejo Državnega zbora predlaga ministra, da vlado predstavlja pri delu Državnega zbora (dežurni član vlade).

Če se minister iz upravičenih razlogov ne more udeležiti seje Državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, o tem takoj obvesti generalnega sekretarja, da na predlog odsotnega ministra zagotovi udeležbo drugega predstavnika vlade.

46. člen

(izražanje stališč vlade)

Predstavnik vlade sme na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles ter na drugih predstavitvah izražati stališča do obravnavanega gradiva in sklepov samo v okviru načelnih stališč, ki jih je vlada sprejela pri določanju predloga zakona ali drugega predpisa, oziroma v okviru izrecnih pooblastil vlade.

Vlada lahko pooblasti generalnega sekretarja, da v njenem imenu vlaga uskladitvene amandmaje k predlogom aktov, ki jih sprejema Državni zbor.

Generalni sekretar skrbi, da je predstavnikom vlade na razpolago vse potrebno gradivo.

Ko vlada določi besedilo predloga akta, ki ga sprejema Državni zbor, in mu ga pošlje v obravnavo, lahko ministrstvo na vloženo besedilo predlaga vložitev amandmaja le ob soglasju vlade.

47. člen

(pošiljanje gradiva)

Gradiva Državnega zbora, ki nalagajo vladi določene naloge ali pripravo mnenj ali stališč, pošlje generalni sekretar pristojnim ministrstvom in vladnim službam ter jim določi rok za predložitev vladnega gradiva.

Če je k predlogu zakona, drugega predpisa ali drugega splošnega akta predlagan amandma, pošlje generalni sekretar predlog amandmaja pristojnemu ministrstvu.

6.2 Sodelovanje s predsednikom republike

48. člen

(predsednik republike)

Vlada sodeluje s predsednikom republike pri vprašanjih iz njegove pristojnosti in ga seznanja z vprašanji, pomembnimi za njegovo delo.

6.3 Sodelovanje z drugimi organi in organizacijami

49. člen

(drugi organi in organizacije)

Vlada sodeluje z drugimi državnimi organi, s strokovnimi združenji, zbornicami, sindikati, lokalnimi skupnostmi in drugimi subjekti praviloma preko pristojnih ministrstev. Pri tem zlasti obravnava njihova mnenja in pobude, oblikuje do njih stališča, jih obvešča o svojih stališčih in ukrepih, če je potrebno, vabi njihove predstavnike na seje svojih delovnih teles, ustanovi svete vlade in organizira druge oblike sodelovanja.

6.4 Razmerja do institucij Evropske unije

49.a člen

(splošne določbe)

Obravnava in sprejemanje odločitev Republike Slovenije, ki jih v zadevah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: zadeve EU) sprejema ali določa vlada, poteka po določbah tega podpoglavja. Glede vprašanj, ki niso urejena v tem podpoglavju, se smiselno uporabljajo druge določbe tega poslovnika.

Pri poslovanju z zadevami EU se v zvezi z omejitvami dostopnosti upoštevajo predpisi Evropske unije in predpisi Republike Slovenije o varovanju tajnih podatkov.

Generalni sekretar izda navodilo za izvajanje določb tega podpoglavja v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za evropske zadeve, in vladno službo, pristojno za zakonodajo.

49.b člen

(zadeve EU)

Zadeve EU po tem poslovniku so dokumenti, ki jih institucije Evropske unije predložijo Republiki Sloveniji v obravnavo in sprejem odločitve, in sicer:

-       predlogi zakonodajnih aktov Evropske unije;

-       predlogi odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah Evropske unije ali so predmet medvladnega sodelovanja v okviru Evropske unije;

-       predlogi aktov Evropske unije, ki niso zakonodajne narave;

-       uradni opomini in obrazložena mnenja Evropske komisije v predsodnih postopkih;

-       sodna pisanja, ki jih Sodišča Evropske unije posredujejo v sodnih postopkih.

49.c člen

(odločitve Republike Slovenije)

Odločitve Republike Slovenije v zadevah EU (v nadaljnjem besedilu: odločitve Republike Slovenije) so naslednje:

1.     Stališča Republike Slovenije do predlogov zakonodajnih aktov Evropske unije in predlogov odločitev politične narave, o katerih odločajo predstavniki vlad držav članic v institucijah Evropske unije ali so predmet medvladnega sodelovanja v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Stališča Republike Slovenije);

2.     Usmeritve Republike Slovenije do predlogov aktov Evropske unije, ki niso zakonodajne narave (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve Republike Slovenije);

3.     Izhodišča Republike Slovenije za delovanje predstavnikov Republike Slovenije v Svetu Evropske unije na ravni ministrov držav članic Evropske unije in v Evropskem svetu (v nadaljnjem besedilu: Izhodišča Republike Slovenije);

4.     Odgovori Republike Slovenije v postopkih, sproženih za ugotavljanje domnevne kršitve pravnega reda Evropske unije s strani Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Odgovori Republike Slovenije v predsodnih postopkih) zaradi:

-      nenotifikacije predpisov za prenos direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije,

-      neizvajanja ali nepravilnega izvajanja ter nepravilnega prenosa pravnih aktov Evropske unije,

-      drugih primerov kršitev;

5.     Opredelitve Republike Slovenije v postopkih pred Sodišči Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Opredelitve Republike Slovenije v sodnih postopkih).

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi v primerih, ko Republika Slovenija predlaga začetek postopka ali začne postopek pred institucijami Evropske unije.

Predlogi odločitev Republike Slovenije se v obravnavo in sprejem posredujejo na enem ali več obrazcih, ki jih z navodilom iz tretjega odstavka 49.a člena tega poslovnika določi generalni sekretar. Obrazec v prvem delu vsebuje podatke o zadevi EU, o postopku obravnave in sprejemanja, organih, odgovornih za pripravo in sprejem, v drugem delu pa predlog sklepa o odločitvi Republike Slovenije s potrebnimi obrazložitvami in predstavnike Republike Slovenije, ki te odločitve zastopajo v postopkih v institucijah Evropske unije.

49.č člen

(predstavniki Republike Slovenije)

Odločitve Republike Slovenije v zadevah EU v postopku v institucijah Evropske unije zastopajo član vlade, državni sekretar, vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, njegov namestnik, predstojnik vladne službe, uslužbenec ministrstva ali vladne službe in državni odvetnik v skladu s predpisi o državnem odvetništvu (v nadaljnjem besedilu: predstavniki Republike Slovenije).

49.d člen

(EU portal)

Za prejemanje, evidentiranje, razvrščanje in objavljanje zadev EU ter za pripravo, usklajevanje in, kadar je tako določeno v tem podpoglavju, za sprejemanje odločitev Republike Slovenije se uporablja EU portal, ki je del informacijskega sistema vlade, če v tem podpoglavju ni določeno drugače.

Ne glede na prejšnji odstavek se za zadeve EU, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, uporablja informacijski sistem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

Evidenca zadev EU in shranjevanje dokumentarnega gradiva se vodi v elektronski obliki.

Ministrstvo za zunanje zadeve zagotavlja delovanje EU portala in EU portala za obravnavanje dokumentov do stopnje tajnosti INTERNO (I-EUP) na vsebinski in aplikativni ravni ter upravljanje uporabnikov. Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije zagotavlja strežniško infrastrukturo za delovanje aplikacij EU portala in I-EUP, in sicer do vzpostavitve ustrezne strežniške infrastrukture na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Ministrstvo, pristojno za evropske zadeve, uvrsti in objavi zadevo EU na EU portalu, pri čemer:

-       evidentira zadevo EU;

-       doda prevod naslova zadeve EU;

-       opredeli ministrstvo oziroma vladno službo, ki je pristojna za obravnavo zadeve EU, ter organe, ki morajo biti o njej obveščeni;

-       opredeli delovno skupino vlade, organizirano za posamezna področja zadev EU s posebnim sklepom vlade;

-       doda morebitne druge informacije, ki jih je prejela v zvezi z zadevo EU.

Pri zadevah EU, ki terjajo odločitve Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za evropske zadeve, dodatno:

-       opredeli rok za odziv Republike Slovenije;

-       opredeli rok, do katerega ministrstvo oziroma vladna služba pripravi predlog odločitve Republike Slovenije;

-       opredeli rok za predhodno medresorsko usklajevanje, če roki iz 10. člena in 15. člena tega poslovnika ne ustrezajo.

Po prejemu predloga odločitve Republike Slovenije ministrstvo, pristojno za evropske zadeve, preveri njegovo formalno ustreznost, ga objavi na EU portalu in posreduje v nadaljnjo obravnavo oziroma zavrne v primeru formalne neustreznosti ob smiselni uporabi 13. člena tega poslovnika.

Z objavo zadev EU na EU portalu se šteje, da je gradivo poslano vsem ministrstvom in vladnim službam.

Za gradiva, usklajena na EU portalu, se šteje, da so usklajena skladno s 15. členom tega poslovnika.

EU portal se uporablja tudi za pošiljanje predlogov Stališč Republike Slovenije v obravnavo in sprejem Državnemu zboru ter obveščanje Državnega zbora v skladu s predpisi o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah EU.

49.e člen

(spor o pristojnosti v zadevah EU)

Vlada odloči o sporu glede pristojnosti v zadevah EU med ministrstvi in vladnimi službami na predlog organa, ki se izreče za nepristojnega.

Organ posreduje predlog iz prejšnjega odstavka najkasneje v roku sedmih dni od dneva opredelitve pristojnosti v zadevi EU, sicer se šteje, da z opredelitvijo pristojnosti soglaša.

Ob smiselni uporabi prejšnjih odstavkov ravna organ, ki ni bil opredeljen kot pristojen, če meni, da je pristojen.

49.f člen

(roki)

Odločitev Republike Slovenije se sprejme v roku, ki ga predvideva postopek v institucijah Evropske unije.

Ministrstvo, pristojno za evropske zadeve, opredeli roke iz petega odstavka 49.d člena tega poslovnika, pri čemer upošteva rok iz prejšnjega odstavka, roke iz drugih določb tega poslovnika in predpisov o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah EU ter roke iz predpisov o državnem odvetništvu in zunanjih zadevah. Na podlagi obrazloženega predloga predlagatelja lahko generalni sekretar spremeni opredeljene roke in obvesti ministrstvo, pristojno za evropske zadeve.

49.g člen

(priprava odločitev Republike Slovenije)

Predlog odločitev Republike Slovenije v zadevah EU pripravi ministrstvo ali vladna služba v medresorskem usklajevanju z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo. V medresorskem usklajevanju sodelujejo ministrstvo, pristojno za evropske zadeve, in vladna služba, pristojna za zakonodajo, v skladu z določbami tega podpoglavja ter Državno odvetništvo v skladu s predpisi o državnem odvetništvu.

Ministrstvo ali vladna služba lahko za pripravo predlogov odločitev Republike Slovenije skliče delovno skupino vlade, organizirano za posamezna področja zadev EU s posebnim sklepom vlade, mora pa jo sklicati na zahtevo ministra ali predstojnika vladne službe, ki je član posamezne delovne skupine.

49.h člen

(Stališča Republike Slovenije)

Stališča Republike Slovenije se sprejmejo na začetku postopka obravnave zadev EU in se v nadaljevanju postopka lahko spreminjajo in dopolnjujejo.

Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Stališča Republike Slovenije, ki ga obravnava in sprejme vlada.

Če je za sprejem Stališča Republike Slovenije v skladu s predpisi o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah EU pristojen Državni zbor, vlada določi besedilo predloga Stališča Republike Slovenije in ga skupaj s predlogom zadeve EU predloži v obravnavo in sprejem Državnemu zboru.

K zadevi EU, za katero v skladu s predpisi o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah EU za sprejem odločitve Republike Slovenije ni pristojen Državni zbor, lahko vlada na lastno pobudo ali na zahtevo Državnega zbora pripravi Stališče Republike Slovenije, ki ga skupaj s predlogom zadeve EU predloži v mnenje Državnemu zboru.

Stališče Republike Slovenije lahko vsebuje pridržek zaradi vsebinskih, postopkovnih, jezikovnih in drugih določenih razlogov. Vrsta pridržka in razlog zanj morata biti opredeljena in obrazložena.

49.i člen

(spreminjanje in dopolnjevanje Stališč Republike Slovenije)

Predlog spremembe ali dopolnitve Stališča Republike Slovenije pripravi ministrstvo ali vladna služba, če pride v postopku do bistvene spremembe ali dopolnitve zadeve EU ali če to terjajo druge nove okoliščine. Spremembe ali dopolnitve Stališča Republike Slovenije se sprejmejo po enakem postopku kot osnovno stališče.

49.j člen

(Usmeritve Republike Slovenije)

Usmeritve Republike Slovenije se sprejmejo na začetku postopka obravnave zadev EU in se v nadaljevanju postopka lahko spreminjajo in dopolnjujejo.

Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Usmeritve Republike Slovenije, ki se obravnava in sprejme na EU por­talu. Šteje se, da je vlada Usmeritve Republike Slovenije sprejela na dan poteka roka za usklajevanje, če je bilo usklajevanje uspešno oziroma če ni bila podana zahteva predlagatelja ali drugega člana vlade za obravnavo in sprejem na seji vlade.

Predlog spremembe ali dopolnitve Usmeritve Republike Slovenije pripravi ministrstvo ali vladna služba, če pride v postopku do bistvene spremembe ali dopolnitve predloga zadeve EU ali če to terjajo druge nove okoliščine. Sprememba ali dopolnitev Usmeritve Republike Slovenije se sprejme po enakem postopku kot osnovna usmeritev.

49.k člen

(Izhodišča Republike Slovenije)

Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Izhodišč Republike Slovenije za delovanje predstavnikov Republike Slovenije, ki jih obravnava in sprejme vlada, z njimi pa se seznani tudi Državni zbor.

Izhodišča Republike Slovenije vsebujejo kratko predstavitev zadev EU in že sprejete odločitve Republike Slovenije v teh zadevah.

49.l člen

(Izjave)

Če ministrstvo ali vladna služba oceni, da zadeva EU ne terja sprejema odločitve Republike Slovenije oziroma sprememb ali dopolnitev že sprejetih odločitev Republike Slovenije, posreduje na EU portal predlog Izjave, da sprejem odločitev Republike Slovenije oziroma njenih sprememb ali dopolnitev ni potrebna, in navede razloge za to.

Član vlade, ki s predlogom Izjave iz prejšnjega odstavka ne soglaša, lahko zahteva, da predlog Izjave, skupaj z zadevo EU, obravnava vlada.

Šteje se, da je vlada predlog Izjave sprejela na dan poteka roka za usklajevanje, če ni podana zahteva iz prejšnjega odstavka.

49.m člen

(predsodni postopki)

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji in vsak drug organ, ki prejme dokumente Evropske ­komisije v predsodnem postopku, sproženem proti Republiki Sloveniji zaradi domnevne kršitve pravnega reda Evropske unije (uradni opomini in obrazložena mnenja), te nemudoma posreduje vladni službi, pristojni za zakonodajo, ki opredeli ministrstvo ali vladno službo, ki je pristojna za pripravo predloga Odgovora Republike Slovenije v predsodnem postopku.

V predsodnem postopku vlada obravnava in sprejme:

-       Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije in

-       v nadaljnjem postopku Odgovor Republike Slovenije na obrazloženo mnenje Evropske komisije.

Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Odgovora Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za evropske zadeve, in vladno službo, pristojno za zakonodajo.

Odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku posreduje Evropski komisiji vladna služba, pristojna za zakonodajo, preko elektronske baze Evropske komisije za postopke ugotavljanja kršitev (v nadaljnjem besedilu: baza THEMIS/INF).

Vladna služba, pristojna za zakonodajo, opravlja naloge centralnega nacionalnega upravitelja baze THEMIS/INF in lahko v ta namen izda tehnično navodilo.

49.n člen

(sodni postopki)

Za potrebe sodnih postopkov pred Sodišči Evropske unije vlada obravnava in sprejme Opredelitve Republike Slovenije v sodnih postopkih, s katerimi poda usmeritvena navodila Državnemu odvetništvu za zastopanje.

Državno odvetništvo, ki od Sodišč Evropske unije prejme sodna pisanja, jih posreduje ministrstvu ali vladni službi in določi rok za sprejem Opredelitve Republike Slovenije v sodnem postopku.

Ministrstvo ali vladna služba pripravi predlog Opredelitve Republike Slovenije v sodnem postopku v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za evropske zadeve, in vladno službo, pristojno za zakonodajo, ter Državnim odvetništvom v skladu s predpisi o državnem odvetništvu.

Zadeve v zvezi s sodnimi postopki se vodijo v informacijskem sistemu Državnega odvetništva.

49.o člen

(odločanje)

Na seji vlade in njenih odborih se obravnava in spre­jema:

-       predlog Stališča Republike Slovenije,

-       predlog Usmeritve Republike Slovenije, če je bilo usklajevanje neuspešno oziroma na zahtevo predlagatelja oziroma drugega člana vlade,

-       predlog Izhodišč Republike Slovenije,

-       predlog Izjave na zahtevo člana vlade,

-       predlog Odgovora Republike Slovenije v predsodnem postopku,

-       predlog Opredelitve Republike Slovenije v sodnem postopku,

-       poročilo z zasedanja Evropskega sveta in Sveta Evropske unije na ravni ministrov.

Odločitve Republike Slovenije posredujejo institucijam Evropske unije predstavniki Republike Slovenije neposredno ali preko Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji, če v tem podpoglavju ni drugače določeno.

49.p člen

(vezanost predstavnikov Republike Slovenije na odločitve Republike Slovenije)

Predstavniki Republike Slovenije so vezani na odločitve Republike Slovenije, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.

Če član vlade, državni sekretar, vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji ali njegov namestnik pri uveljavljanju odločitve Republike Slovenije v postopku obravnave zadeve EU na podlagi odločilnih dejstev, ki niso bila znana v času sprejema odločitve Republike Slovenije, oceni, da njihova uveljavitev ali popolna uveljavitev ni izvedljiva ali ne bi bila v korist Republike Slovenije, predlaga pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi spremembo ali dopolnitev odločitve Republike Slovenije ter o tem obvesti vlado.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko član vlade, državni sekretar, vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji ali njegov namestnik, ki oceni, da zaradi časovnih ali drugih bistvenih omejitev ni mogoče sprejeti sprememb ali dopolnitev odločitve Republike Slovenije, sam odloči drugače. O svoji odločitvi obvesti vlado in navede okoliščine, ki so utemeljevale tako ravnanje.

Če postopek obravnave zadeve EU predvideva možnost potrditve spremenjene ali dopolnjene odločitve Republike Slovenije, predstavnik Republike Slovenije v tem postopku napove, da mora pridobiti potrditev pristojnega organa Republike Slovenije.

49.r člen

(poročanje)

Predstavniki Republike Slovenije poročajo o vsebini zasedanj in uveljavljanju odločitev Republike Slovenije v institucijah Evropske unije. Poročila z zasedanj Evropskega sveta in Sveta Evropske unije na ravni ministrov obravnava vlada, z njimi pa se seznani tudi Državni zbor. Poročila s sej delovnih teles Sveta se praviloma dodajajo k sklicem sej. Za pomembnejše predloge aktov pa se izseki poročila dodajo k aktom. Ostala poročila se objavijo na EU portalu v treh dneh po koncu zasedanja.

Ne glede na prejšnji odstavek se poročila, ki se nanašajo na zadeve skupne zunanje in varnostne politike ter na poročanje s sej Odbora stalnih predstavnikov za točke, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, ne objavljajo na EU portalu.

49.s člen

(postopek notifikacije)

Republika Slovenija uradno obvešča Evropsko komisijo o predpisih, sprejetih za prenos direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: postopek notifikacije) preko elektronske baze Evropske komisije za notifikacijo nacionalnih izvedbenih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: baza THEMIS/INF).

Postopek notifikacije izvede vladna služba, pristojna za zakonodajo, na podlagi notifikacijske izjave, ki jo v informacijskem sistemu za vodenje podatkov o predpisih in pripravo elektronskih dokumentov v postopku sprejemanja predpisov pripravi ministrstvo ali vladna služba, pristojna za prenos direktive Evropske unije.

Naloge centralnega nacionalnega upravitelja baze THEMIS/INF opravlja vladna služba, pristojna za zakonodajo, ki lahko v ta namen izda tehnično navodilo.

49.š člen

(zamuda pri prenosu ali izvajanju prava EU)

Po sprejemu Odgovora Republike Slovenije na obrazloženo mnenje Evropske komisije do zaključka predsodnega oziroma sodnega postopka pristojno ministrstvo ali vladna služba vladi mesečno poroča o stanju zadeve, v zvezi s katero je bil odgovor sprejet.

V poročilu ministrstvo ali vladna služba navede razloge za zamudo, ukrepe, ki so bili izvedeni za odpravo kršitve pravnega reda Evropske unije, in ukrepe, ki so še potrebni, da se kršitev dokončno odpravi.

7. JAVNOST DELA VLADE

50. člen

(javnost dela)

Delo vlade je javno, razen načina glasovanja članov vlade na sejah vlade (22. člen), sporočil med dopisno sejo (24. člen), dobesednih zapisov sej vlade (40.a člen) ter razprav članov in drugih udeleženih na sejah vlade (52. člen).

Javnost dela vlade se zagotavlja z novinarskimi konferencami, objavami na svetovnem spletu, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja ter sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih.

Vlada in predsednik vlade odgovarjata na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma preko ministrstev in vladnih služb.

51. člen

(zagotavljanje javnosti dela)

Za zagotavljanje javnosti dela vlade in ministrstev skrbita služba vlade, pristojna za komuniciranje, in vladni predstavnik za odnose z javnostmi.

Vlada lahko na predlog generalnega sekretarja odloči, da se posamezne podatkovne in dokumentne baze informacijskega sistema vlade tudi javno objavijo na spletnih straneh vlade.

Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo javnost o delu in sprejetih odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade, ki spadajo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko o sprejetih odločitvah s svojega delovnega področja obveščajo javnost tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb.

Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih v javnosti izražati in predstavljati stališča vlade. Sprejeto odločitev vlade mora v javnosti zagovarjati tudi član vlade, ki je glasoval proti oziroma se je glasovanja vzdržal.

52. člen

(javnost sej vlade)

Seje vlade so zaprte za javnost, razen če vlada odloči drugače.

Dnevni red seje vlade se objavi na svetovnem spletu, razen točk dnevnega reda, ki so označene s stopnjo tajnosti.

8. URESNIČEVANJE POSLOVNIKA

53. člen

(uresničevanje poslovnika)

Za uresničevanje tega poslovnika skrbi generalni sekretar, ki je pristojen tudi za razlago njegovih posameznih določb. Če se član vlade s posamično odločitvijo ali razlago generalnega sekretarja ne strinja, lahko zahteva, da o njej odloči vlada.

Za uresničevanje posameznih določb poslovnika lahko generalni sekretar izda navodilo.

Za uresničevanje posameznih nalog iz pristojnosti generalnega sekretarja po tem poslovniku, razen nalog iz prejšnjih dveh odstavkov, lahko generalni sekretar pooblasti posamezne notranje organizacijske enote generalnega sekretariata in posamezne vladne službe, ki so mu podrejene.

Če je generalni sekretar odsoten, ga nadomešča namestnik generalnega sekretarja oziroma javni uslužbenec generalnega sekretariata, ki ga določi generalni sekretar.

Priloga: (črtana)

Poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»9. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

54. člen

(status obstoječih delovnih in drugih teles vlade)

Po uveljaviti tega poslovnika dosedanja delovna in druga telesa vlade nadaljujejo z delom v skladu z akti o ustanovitvi, ki veljajo na dan njegove uveljavitve.

55. člen

(prehodne določbe)

Določbe tega poslovnika se začnejo uporabljati z dnem njegove uveljavitve.

Določbe 9. člena se začnejo uporabljati najkasneje v 15 dneh od dneva uveljavitve poslovnika, razen določbe četrtega odstavka 9. člena, ki se začne uporabljati najkasneje v 60 dneh od dneva uveljavitve poslovnika.

Določbe od 23. do 28. člena tega poslovnika se začnejo uporabljati najkasneje v 30 dneh od uveljavitve poslovnika.

Določbe 14., 15., 16., 17. in 19. člena tega poslovnika ter druge njegove določbe, ki se nanašajo na objavljanje dokumentov v informacijskem sistemu vlade, se začnejo uporabljati najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega poslovnika.

Način in natančne roke prehoda določi generalni sekretar, pri čemer upošteva tehnično usposobljenost ministrstev in vladnih služb. Do začetka uporabe določb tega poslovnika se uporabljajo pravila razveljavljenega poslovnika.

Do izdaje akta iz 18. člena tega poslovnika lahko predlagatelj gradiva z najvišjimi stopnjami zaupnosti to pošlje v pisni in elektronski obliki po kurirju ter v dopisu navede, da gradivo ni primerno za pošiljanje po elektronski pošti oziroma naj se ne objavi v informacijskem sistemu vlade.

56. člen

(končna določba)

Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/93 in 84/98).

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Dopolnitev poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Dopolnitev tega poslovnika začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Sprememba poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Sprememba poslovnika Vlade Republike Slovenije začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 114/04) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»3. člen

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 26/06) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»7. člen

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 21/07) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»5. člen

Spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 32/10) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

7. člen

(izdaja navodila)

Generalni sekretar izda navodila iz petega odstavka 8. člena in iz tretjega odstavka 49.a člena tega poslovnika v 30 dneh po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika.

8. člen

(tehnična prilagoditev)

Generalni sekretariat vlade zagotovi tehnične prilagoditve v informacijskem sistemu vlade za izvajanje sprememb in dopolnitev 6.4 podpoglavja tega poslovnika v roku 3 mesecev po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika.

9. člen

(začete obravnave in postopki)

Obravnava predlogov predpisov in aktov, ki so bili posredovani v medresorsko usklajevanje pred uveljavitvijo in začetkom uporabe teh sprememb in dopolnitev poslovnika, se dokonča po dosedanjih določbah poslovnika.

Predsodni in sodni postopki, začeti pred uveljavitvijo in začetkom uporabe teh sprememb in dopolnitev poslovnika, se dokončajo po dosedanjih določbah poslovnika.

10. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Določbe 1. do 4. člena teh sprememb in dopolnitve poslovnika se začnejo uporabljati en mesec po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika, določbe 49.a do 49.s člena, razen 49.m člena, pa se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev poslovnika.

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 73/10) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

12. člen

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Sprememba Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»2. člen

Generalni sekretar uskladi Navodilo za izvajanje določb Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 8 z dne 3. 6. 2008 z dnem začetka uporabe te spremembe poslovnika.

3. člen

Ta sprememba poslovnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. decembra 2011.«.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 64/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

6. člen

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/14) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»18. člen

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo 15. februarja 2014.«.

Dopolnitev Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 164/20) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta dopolnitev začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Sprememba Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta sprememba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 51/21) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

16. člen

Postopki priprave gradiv vlade, ki vsebujejo predpis ali drug akt z določeno enotno identifikacijsko oznako EVA, začeti pred dnem začetka uporabe teh sprememb in dopolnitev poslovnika, se končajo v skladu s Poslovnikom Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12, 10/14, 164/20 in 35/21).

17. člen

Novi sedmi odstavek 8. člena, spremenjeni četrti odstavek 8.b člena in spremenjeni drugi odstavek 49.s člena poslovnika se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja informacijskega sistema za vodenje podatkov o predpisih in pripravo elektronskih dokumentov v postopku sprejemanja predpisov.

Dan začetka delovanja sistema iz prejšnjega odstavka določi in v informacijskem sistemu vlade objavi vlada na predlog vladne službe, pristojne za zakonodajo, po izpolnitvi pogojev za nemoteno in varno delovanje sistema.

18. člen

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Dopolnitev Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 114/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta dopolnitev poslovnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.