Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil obsega:

-        Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/12 z dne 20. 7. 2012),

-        Dopolnitev Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 99/13 z dne 3. 12. 2013),

-        Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 78/18 z dne 4. 12. 2018).

POSLOVNIK

Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet poslovnika)

(1) S tem poslovnikom Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki v skladu z določbami ZPVPJN odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja, podrobneje ureja pravila postopkov iz svoje pristojnosti, način dela, notranjo organizacijo in druga vprašanja, pomembna za svoje delo.

(2) Skrajšano ime Državne revizijska komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je Državna revizijska komisija (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija).

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Izrazi v tem poslovniku imajo enak pomen kot izrazi v ZPVPJN.

(2) V tem poslovniku uporabljen izraz svetovalka ali svetovalec Državne revizijske komisije (v nadaljnjem besedilu: svetovalec) se uporablja za vse svetovalce in višje svetovalce Državne revizijske komisije z nazivi drugega in tretjega kariernega razreda, kakor jih določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF – v nadaljnjem besedilu: ZJU) ter za svetovalca predsednika.

(3) Določbe tega poslovnika, ki se uporabljajo za svetovalce, se uporabljajo tudi za pripravnico ali pripravnika (v nadaljnjem besedilu: pripravnik), ki se na Državni revizijski komisiji usposablja za uradniška delovna mesta v skladu z določbami ZJU.

(4) V tem poslovniku uporabljen izraz »zadeva« pomeni predmet odločanja Državne revizijske komisije v postopkih pravnega varstva pri oddaji javnih naročil na podlagi določb ZPVPJN.

(5) V tem poslovniku uporabljen izraz »prekrškovna zadeva« pomeni predmet odločanja v postopkih o prekrških, ki se vodijo pred Državno revizijsko komisijo kot prekrškovnim organom, in v postopkih o prekrških, ki se vodijo pred sodišči na podlagi obdolžilnega predloga Državne revizijske komisije.

(6) V tem poslovniku uporabljen izraz »portal eRevizija« pomeni spletni informacijski portal Državne revizijske komisije, ki ga upravlja Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., in se uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil.

II. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA

3. člen

(predstavljanje Državne revizijske komisije)

(1) Državno revizijsko komisijo predstavlja predsednica ali predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik Državne revizijske komisije) Državne revizijske komisije.

(2) V času odsotnosti predsednika Državne revizijske komisije ga po njegovem pooblastilu nadomešča članica ali član (v nadaljnjem besedilu: član Državne revizijske komisije), ki nadomešča predsednika.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije lahko pooblasti posamezne člane Državne revizijske komisije, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih. Pri opravljanju procesnih dejanj v posameznih zadevah lahko predsednik senata predstavlja Državno revizijsko komisijo.

(4) Predsednik Državne revizijske komisije, člani Državne revizijske komisije ali javni uslužbenci Državne revizijske komisije, kadar nastopajo v javnosti v njenem imenu, morajo v svojih izjavah in nastopih izražati, zastopati in predstavljati stališča Državne revizijske komisije.

(5) Če predsednik, člani ali javni uslužbenci Državne revizijske komisije v javnosti nastopajo v lastnem imenu ter pri tem izražajo mnenja in stališča, ki se nanašajo na delo, poslovanje, prakso ter druga delovna področja Državne revizijske komisije, morajo v izjavah in prispevkih na primeren način opozoriti, da gre za njihova lastna stališča, ki niso nujno stališča Državne revizijske komisije.

4. člen

(poslovanje Državne revizijske komisije)

Državna revizijska komisija posluje in odloča o zadevah na svojem sedežu, posamezna procesna dejanja v postopkih pa lahko opravi tudi zunaj svojega sedeža.

5. člen

(uradni jezik)

(1) Uradni jezik v postopkih pravnega varstva in v postopkih o prekrških pred Državno revizijsko komisijo je slovenščina.

(2) Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti lahko v postopkih iz prejšnjega odstavka pred Državno revizijsko komisijo uporabljajo svoj jezik v skladu z Ustavo in zakonom, ki ureja položaj italijanske in madžarske manjšine v Republiki Sloveniji.

6. člen

(dolžnost varovanja podatkov in informacij)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije, člani Državne revizijske komisije in javni uslužbenci Državne revizijske komisije, neodvisni strokovnjaki in izvedenci ter drugi zunanji sodelavci, ki jih v postopku odločanja o posamezni zadevi v skladu z zakonom določi Državna revizijska komisija, morajo varovati osebne podatke in podatke, ki predstavljajo državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost, razen če posamezen zakon določa drugače.

(2) Zlasti morajo predsednik Državne revizijske komisije, člani Državne revizijske komisije in javni uslužbenci Državne revizijske komisije varovati kot zaupne vse podatke iz zapisnikov o sejah senatov in iz predlogov sklepov ter osnutkov drugih dokumentov, vezanih na izvajanje pristojnosti Državne revizijske komisije.

(3) Z listinami in dokumenti morajo ravnati skladno s stopnjo zaupnosti, ki jo določajo predpisi o varovanju osebnih oziroma zaupnih podatkov.

(4) Državna revizijska komisija z internim aktom natančneje opredeli postopke in ukrepe za varovanje osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost.

7. člen

(javnost dela)

(1) Za javnost dela Državne revizijske komisije skrbi predsednik Državne revizijske komisije. Javnost dela se zagotavlja zlasti z javno predstavitvijo letnega poročila o delu Državne revizijske komisije, odgovori medijem, udeležbami na javnih in strokovnih srečanjih ter z objavami na spletni strani.

(2) Državna revizijska komisija na svoji spletni strani objavlja sklepe, ki jih izda v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN, stališča občnih sej, letna poročila o svojem delu in seznam zadev v postopkih pravnega varstva po določbah ZPVPJN, ki so v odločanju.

(3) O delu Državne revizijske komisije javnost obvešča predsednik Državne revizijske komisije, na podlagi njegovega pooblastila pa član Državne revizijske komisije ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti predsednik Državne revizijske komisije.

(4) Predsednik senata, ki je pristojen za odločanje o posamezni zadevi, lahko pred izdajo odločitve v posamezni zadevi, seznani javnost z osnovnimi informacijami o tem, v kateri fazi postopka je zadeva in o predvidenem zaključku njenega obravnavanja.

(5) Odločitve Državne revizijske komisije o zadevah iz postopkov pravnega varstva po določbah ZPVPJN se po prejemu dokazil, iz katerih je razvidno, da je bila odločitev o zadevi vročena vsem strankam v postopku in izbranemu ponudniku, objavijo na spletni strani Državne revizijske komisije. Odločitve Državne revizijske komisije se objavijo v celoti, razen v primeru, ko določeni deli odločitve vsebujejo osebne podatke ali druge podatke, ki morajo biti skladno z zakonskimi predpisi varovani kot zaupni.

8. člen

(dostop do informacij javnega značaja)

(1) Državna revizijska komisija na svoji spletni strani objavlja katalog informacij javnega značaja, v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.

(2) Predsednik Državne revizijske komisije določi uradno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja.

9. člen

(zunanja razmerja)

(1) Državna revizijska komisija sodeluje z državnimi organi na način, ki zagotavlja neodvisnost in samostojnost Državne revizijske komisije kot organa nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil.

(2) Državna revizijska komisija navezuje stike in sodeluje s podobnimi organi in ustanovami v drugih državah in v mejah svojega delovnega področja sodeluje v mednarodnih organizacijah.

10. člen

(predsednik Državne revizijske komisije)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije je odgovoren za delo in organizacijo Državne revizijske komisije, tako da zagotavlja pravilno in zakonito izvajanje nalog iz pristojnosti Državne revizijske komisije in podpisuje akte in pogodbe, ki jih izdaja oziroma sklepa Državna revizijska komisija, razen aktov vodenja postopka pravnega varstva po določbah ZPVPJN in sklepov, s katerimi senat odloči o zadevi, oziroma je na podlagi posebnega zakona ali tega poslovnika določeno drugače.

(2) Predsednik Državne revizijske komisije opravlja svoje naloge samostojno, upoštevajoč sklepe in usmeritve, ki jih sprejme Državna revizijska komisija na občni seji z večino glasov vseh članov Državne revizijske komisije.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije ima pristojnosti, kot jih določa ZPVPJN, ter ta poslovnik, in sicer:

1.      zastopa in predstavlja Državno revizijsko komisijo,

2.      sklicuje in vodi občne seje Državne revizijske komisije,

3.      sklicuje in vodi seje kolegija predsednika in članov,

4.      sklicuje in vodi strokovne kolegije Državne revizijske komisije,

5.      usmerja delo Državne revizijske komisije,

6.      imenuje predsednika in člana senata, ki so pristojni za odločanje o posamezni zadevi v skladu s tem poslovnikom,

7.      uradnim osebam Državne revizijske komisije izdaja pooblastila za vodenje in odločanje v postopku o prekršku,

8.      v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, ter na tej podlagi sprejetimi predpisi in akti Državne revizijske komisije, izdaja sklepe, odločbe in druge akte, vezane na izvrševanje nalog v vlogi delodajalca,

9.      obvešča javnost o delu Državne revizijske komisije,

10.   odloča o izločitvi predsednika oziroma člana senata ali javnega uslužbenca iz postopka obravnavanja posamezne zadeve,

11.   odloča o izločitvi osebe, ki odloča, vodi ali sodeluje v postopku o prekršku,

12.   skrbi za stike z drugimi državnimi organi,

13.   na občni seji predlaga sprejem letnega poročila o delu Državne revizijske komisije,

14.   v skladu z ZPVPJN poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o delu Državne revizijske komisije in seznanja Vlado Republike Slovenije s podatki o letnem poročilu,

15.   usmerja pripravo letnega finančnega načrta Državne revizijske komisije, ga sprejme in odloča o porabi sredstev v skladu s tem načrtom,

16.   sprejme kadrovski načrt Državne revizijske komisije,

17.   sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uradnikov in strokovno tehničnih uslužbencev Državne revizijske komisije ali njegove spremembe,

18.   sprejme druge splošne akte Državne revizijske komisije, ki se nanašajo na notranjo organizacijo, notranje pisarniško poslovanje in na drugo splošno poslovanje organa,

19.   sprejema posamične akte Državne revizijske komisije, ki se nanašajo na pravice in obveznosti zaposlenih, na njihovo razporejanje, napredovanje, izobraževanje, nagrajevanje, disciplinsko odgovornost ter na druga vprašanja, za katera sam določi, da jih je potrebno natančneje urediti z internim aktom,

20.   predlaga pobude Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije za ureditev določenega vprašanja v zvezi s področji dela Državne revizijske komisije s sprejetjem zakonskega ali podzakonskega predpisa, ter na področju svojega delovanja sodeluje z drugimi pristojnimi institucijami, kot so npr. Računsko sodišče Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec, organi nadzora in organi pregona,

21.   skrbi za izvajanje vsebine tega poslovnika ter predlaga obravnavo njegovih sprememb in dopolnitev,

22.   opravlja druge naloge predsednika Državne revizijske komisije na podlagi zakonov in tega poslovnika.

(4) V prejšnjem odstavku navedeni splošni akti, vezani na notranjo organizacijo in način izvajanja poslovanja organa, se objavijo na oglasni deski Državne revizijske komisije.

11. člen

(občna seja Državne revizijske komisije)

(1) Občna seja se skliče in izvede v skladu z določbami 65.a člena ZPVPJN.

(2) Občne seje Državne revizijske komisije se udeležijo predsednik in člani Državne revizijske komisije (v nadaljnjem besedilu: predsednik in člani), vodi pa jo predsednik Državne revizijske komisije.

(3) Predsednik in člani imajo vsak po en glas. Njihovi glasovi so enakovredni, glasovanje pa je javno. Glasuje se z dvigom rok.

(4) O seji se vodi zapisnik, ki vsebuje osnovne podatke o občni seji in njenem delu, ter izid glasovanja o posameznih vprašanjih. Predlog je sprejet, če prejme večino glasov. Član občne seje lahko zahteva, da se v zapisniku zabeleži, kako je glasoval. Vsak član občne seje, ki ni soglašal s sprejetim sklepom, lahko zahteva, da se bistveni deli njegovega stališča vpišejo v zapisnik ali da se zapisniku priloži njegovo ločeno mnenje.

(5) Na občni seji sprejeto mnenje se objavi na spletni strani Državne revizijske komisije in ga je treba upoštevati pri delu Državne revizijske komisije. Spremeni se lahko le na novi občni seji, upoštevaje določbe načina sklica in obravnave iz tega člena.

(6) Določbe, ki se nanašajo na sklic občne seje, se smiselno uporabljajo tudi za sklic korespondenčne občne seje.

12. člen

(pristojnosti občne seje)

Na občni seji Državne revizijske komisije se:

1.      sprejme načelno pravno mnenje o vprašanju, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije,

2.      sprejme predlog letnega poročila o delu Državne revizijske komisije,

3.      obravnava predlog poslovnika Državne revizijske komisije,

4.      obravnava pobude in predloge za izdajo ali spremembo področnih predpisov,

5.      odloča o izločitvi predsednika Državne revizijske komisije v posamezni zadevi.

12.a člen

(kolegij predsednika in članov)

(1) Druga pomembna vprašanja, vezana na organizacijo dela in poslovanje Državne revizijske komisije, ki ne predstavljajo obravnave vsebin iz pristojnosti občne seje, na svoji seji obravnava ter o tem sprejema mnenja, predloge in stališča kolegij predsednika in članov.

(2) Kolegij predsednika in članov sestavljajo predsednik Državne revizijske komisije in člani Državne revizijske komisije.

(3) Sejo kolegija predsednika in članov vodi in sklicuje predsednik Državne revizijske komisije, in sicer to stori s povabilom članom najmanj en delovni dan pred predvidenim datumom seje kolegija. Sklicu seje kolegija morajo biti v pisni obliki priložena vsa gradiva, ki so predmet obravnave.

(4) O seji kolegija predsednika in članov se vodi zapisnik.

12.b člen

(pristojnosti kolegija predsednika in članov)

Na seji kolegija predsednika in članov se obravnava ter sprejema mnenja, predloge in stališča o:

1.      predlogih splošnih aktov Državne revizijske komisije in njihovih spremembah,

2.      letnem finančnem načrtu Državne revizijske komisije,

3.      drugih pomembnejših vprašanjih, ki so povezana z organizacijo, delom in pristojnostmi Državne revizijske komisije.

12.c člen

(ustna obravnava)

(1) Za pridobitev natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku, lahko Državna revizijska komisija izvede ustno obravnavo, ob upoštevanju določb 35. člena ZPVPJN.

(2) Ustna obravnava ni obvezna.

(3) Vlagatelj ali naročnik mora pobudo za izvedbo ustne obravnave na Državno revizijsko komisijo nasloviti pisno. V njej mora na jasen in nedvoumen način navesti razloge za razjasnitev dejanskega stanja, ki bi utemeljevali izvedbo ustne obravnave, pa jih na podlagi dokumentacije ni mogoče pravilno in popolno ugotoviti.

(4) Poleg oseb, navedenih v drugem odstavku 35. člena ZPVPJN, ki so na ustno obravnavo vabljene, se, na predlog predsednika senata, ustne obravnave lahko udeležijo tudi svetovalci oziroma drugi javni uslužbenci Državne revizijske komisije.

(5) Ustna obravnava se praviloma skliče najmanj tri delovne dni po vročitvi vabila, vabilo na ustno obravnavo pa se povabljenim posreduje pisno. Za vročanje vabil se do vzpostavitve in uporabe portala eRevizija, preko katerega bo potekalo sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo in morebitnimi drugimi udeleženci ustne obravnave, smiselno uporabljajo določbe ZPP.

(6) V kolikor je za obravnavanje na ustni obravnavi potrebno, da povabljeni poznajo dokumente, skice ali druge predmete, jih Državna revizijska komisija posreduje povabljenim skupaj z vabilom na ustno obravnavo, ali pa vpogled v gradiva in druge predmete organizira sama najmanj osem delovnih dni pred izvedbo ustne obravnave. Ob obstoju objektivnih okoliščin se lahko vpogled preloži.

(7) Ustna obravnava se praviloma opravi na sedežu Državne revizijske komisije, lahko pa tudi na drugem primernem mestu. O njej se vodi zapisnik.

(8) Ustna obravnava se lahko preloži iz opravičenega razloga, ki nastane na strani koga od povabljenih. Predlog za preložitev ustne obravnave mora Državna revizijska komisija prejeti do začetka ustne obravnave.

(9) Za preloženo ustno obravnavo se uporabljajo pravila o vabljenju in vročanju iz petega odstavka tega člena.

(10) Ustno obravnavo vodi predsednik senata, ki vodi revizijski postopek, ob prisotnosti vseh članov senata obravnavane zadeve, svetovalcev ter drugih povabljenih. Predsednik senata ukrene vse potrebno, da pridobi natančnejša pojasnila o vseh dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku.

13. člen

(strokovni kolegij)

(1) Za obravnavanje posameznih strokovnih vprašanj, ki se nanašajo na delo Državne revizijske komisije, lahko predsednik Državne revizijske komisije sklicuje strokovne kolegije članov in svetovalcev Državne revizijske komisije.

(2) Na strokovnem kolegiju predsednik oziroma člani senata predlagajo obravnavo posamezne zadeve, ki zahteva preučitev strokovno zahtevnejših pravnih in dejanskih vprašanj ali poenotenje prakse Državne revizijske komisije.

(3) Na stališča, ki so izražena na strokovnem kolegiju, senat pri obravnavi in odločanju o posamezni zadevi, ni vezan.

(4) Na strokovnem kolegiju se lahko obravnavajo tudi druga vprašanja in predstavijo okoliščine, ki so povezane z delom Državne revizijske komisije.

14. člen

(letno poročilo)

Letno poročilo o delu, ki ga Državna revizijska komisija na podlagi določb ZPVPJN posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije, se objavi na spletnih straneh Državne revizijske komisije.

15. člen

(predlaganje ukrepov)

Če Državna revizijska komisija pri svojem delu ugotovi, da je treba sprejeti določene ukrepe za preprečitev ponavljajočih kršitev pravil javnega naročanja, pripravi predlog za sprejem ukrepov oziroma pobudo za spremembe predpisov javnega naročanja in jo posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije ter Vladi Republike Slovenije.

16. člen

(postopek o prekršku)

(1) Če so v postopku odločanja o zadevi (v postopku pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil) ugotovljene kršitve, ki pomenijo ali bi lahko pomenile prekršek po predpisih, ki urejajo področje javnega naročanja, uvede Državna revizijska komisija po uradni dolžnosti postopek o prekršku.

(2) Predlog iz prejšnjega odstavka poda predsednik senata, ki je odločal o zadevi.

(3) (črtan).

17. člen

(obvestila organom)

Če so v postopku odločanja o zadevi ugotovljene nepravilnosti, škode ali zlorabe, če obstaja dvom o gospodarni rabi javnih sredstev ali če obstaja sum storitve kaznivega dejanja, mora predsednik Državne revizijske komisije na predlog predsednika senata, ki je odločal o zadevi, o tem obvestiti organe za nadzor nad porabo javnih sredstev, nadzorne organe naročnika oziroma druge pristojne državne organe.

III. NAČIN DELA IN IMENOVANJE SENATOV

18. člen

(dodeljevanje zadev)

(1) Po prejemu zadeve predsednik Državne revizijske komisije ob upoštevanju določb ZPVPJN s sklepom dodeli zadevo v odločanje in imenuje senat.

(2) Senat je sestavljen iz treh članov, izmed katerih je eden predsednik senata. Predsednik senata vodi postopek in v sodelovanju s svetovalcem izdaja akte vodenja postopka ter pripravi predlog za odločitev o zadevi.

19. člen

(črtan)

20. člen

(vrstni red dodeljevanja zadev in imenovanje senatov)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje zadeve senatu v skladu s tem poslovnikom. Ob dodelitvi zadeve senatu predsednik Državne revizijske komisije imenuje predsednika in dva člana senata.

(2) Praviloma se dnevno prispele zadeve dodeljujejo predsedniku Državne revizijske komisije in članom Državne revizijske komisije po vrstnem redu prejema zadeve na Državno revizijsko komisijo, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov predsednika Državne revizijske komisije in članov Državne revizijske komisije. Abecedni vrstni red se upošteva tudi pri določanju vloge predsednika Državne revizijske komisije ali člana Državne revizijske komisije v senatu (predsednik oziroma član senata). Ne glede na navedeno se posamezna zadeva dodeli v obravnavo istim članom senata, ki so že odločali o pravnih sredstvih, predhodno vloženih v zvezi z istim postopkom oddaje javnega naročila.

(3) Sestava senatov ni stalna.

(4) Podrobnejša pravila o načinu dodeljevanja zadev in imenovanju senatov so določena v notranjem aktu Državne revizijske komisije.

21. člen

(nadomestno imenovanje člana senata)

(1) V posameznem primeru daljše odsotnosti člana ali predsednika senata lahko predsednik Državne revizijske komisije takšnega predsednika ali člana senata razreši in imenuje novega, če je to potrebno za zagotovitev nemotenega dela in poslovanja Državne revizijske komisije.

(2) V primeru vnaprej napovedane dalj časa trajajoče odsotnosti predsednika ali člana senata lahko predsednik Državne revizijske komisije za vnaprej omejeno obdobje ustavi pripad dodeljevanja zadev, če je to potrebno za zagotovitev nemotenega dela in poslovanja Državne revizijske komisije.

22. člen

(izločitev)

(1) Za odločanje o izločitvi predsednika, člana ali uslužbenca Državne revizijske komisije se uporabljajo določbe 66. člena ZPVPJN.

(2) Določbe v zvezi z izločitvijo se smiselno uporabljajo tudi glede neodvisnih strokovnjakov in izvedencev, angažiranih v skladu s 36. členom ZPVPJN.

22.a člen

(Vrstni red obravnavanja zadev)

1.      Državna revizijska komisija obravnava zadeve praviloma po vrstnem redu njihovega prejema.

2.      Državna revizijska komisija prednostno obravnava zadeve, za katere tako določa zakon.

3.      Prednostne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu prejema istovrstnih prednostnih zadev.

23. člen

(sodelovanje svetovalcev)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije za vsako posamezno zadevo določi svetovalca, ki sodeluje pri obravnavi zadeve.

(2) Zadeve predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje praviloma po vrstnem redu prispetja, ob upoštevanju organizacije dela, specializacije in enakomerne obremenjenosti svetovalca.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije lahko iz utemeljenih razlogov, na podlagi pisnega sklepa, posamezno zadevo, ki je že dodeljena posameznemu svetovalcu, predodeli drugemu svetovalcu.

(4) Primeri predodelitve iz prejšnjega odstavka so zlasti: daljša odsotnost svetovalca, obremenitve z drugimi obsežnimi in pravno zahtevnimi zadevami, izločitev svetovalca ipd.

24. člen

(način dela senata)

(1) Po imenovanju senata in preučitvi prejete dokumentacije o zadevi, predsednik senata skliče sejo, na kateri predstavi vsa pomembna dejstva o zadevi, vsi člani senata pa predstavijo svoje mnenje. Če je na podlagi obstoječe dokumentacije in predloženih dokazov to mogoče, člani senata podajo predloge za odločitev o zadevi, predsednik senata pa v sodelovanju s svetovalcem pripravi pisni predlog odločitve o zadevi.

(2) Če na podlagi obstoječe dokumentacije in predloženih dokazov na prvi seji senata ni mogoče sprejeti odločitve o zadevi, se člani senata dogovorijo, katera procesna dejanja bodo izvedli, katera dodatna dokumentacija bo zahtevana in kateri dokazi bodo izvedeni. Senat, ki odloča o zadevi, odloči tudi o tem, ali je za rešitev zadeve potrebno sodelovanje izvedenca oziroma strokovnjaka ter ali je v obravnavani zadevi potrebna izvedba ustne obravnave. Ko je v postopku pridobljena celotna dokumentacija, relevantna za sprejem odločitve, in ko so izvedeni vsi potrebni dokazi, predsednik senata skliče sejo, na kateri člani senata po preučitvi celotne dokumentacije in izvedenih dokazov podajo predloge za odločitev o zadevi, predsednik senata pa v sodelovanju s svetovalcem pripravi pisni predlog za odločitev o zadevi.

(3) O sejah senata se vodi zapisnik, ki obsega tudi zapis o glasovanju predsednika in članov senata in ga podpišejo vsi prisotni.

(4) Predsednik senata mora pri pripravi pisnega predloga odločitve o zadevi upoštevati predloge članov senata.

(5) Ko je pisni predlog za odločitev o zadevi pripravljen, ga predsednik senata posreduje ostalima članoma senata. Po prejemu in preučitvi predloga odločitve ostala člana predsedniku senata pisno podata svoje pripombe. Predsednik senata upošteva podane pripombe, ki so redakcijske narave. Kadar gre za pripombe, ki presegajo naravo redakcije, zlasti če imajo naravo odstopanja od odločitve, sprejete na seji senata, ponovno skliče senat.

(6) Sejo senata iz prvega odstavka tega člena lahko predsednik senata skliče tudi na korespondenčni način, tj. z uporabo elektronskih medijev. Seja mora biti sklicana tako, da je vsem članom senata posredovano identično besedilo predloga odločitve.

25. člen

(način odločanja senata)

(1) Senat se posvetuje in odloča o zadevi na seji, ki jo skliče in vodi predsednik senata. Na seji senata je poleg predsednika in članov senata prisoten svetovalec, ki sodeluje pri obravnavi zadeve.

(2) Na seji senata Državne revizijske komisije morata biti ves čas prisotna predsednik senata in vsaj en član senata. Če senat ni sklepčen, predsednik senata sejo prekine.

(3) Senat odloča z večino glasov vseh članov senata. Predsednik in člani senata se ne smejo vzdržati glasovanja.

25.a člen

(seja senata v razširjeni obliki)

(1) V primeru, ko se pri obravnavi posamezne zadeve ugotovi, da je odločitev vezana na predhodno obravnavo pomembnih pravnih vprašanj, se lahko na predlog predsednika senata seja senata izvede v razširjeni obliki, in sicer so na sejo senata v taki obliki poleg članov senata in svetovalca, ki sodeluje pri obravnavi zadeve, lahko vabljeni tudi predsednik in člani Državne revizijske komisije, ki v senat niso imenovani, ter drugi svetovalci.

(2) Seja senata v razširjeni obliki se izvede z namenom obravnave pomembnega pravnega vprašanja, s katerim se, še pred sprejemom odločitve v zadevi, izvede seznanitev vseh udeležencev te seje z vsebino obravnavane zadeve ter odprto pravno problematiko, v zvezi s katero je mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja.

(3) Na seji senata v razširjeni obliki lahko osebe iz prvega odstavka tega člena podajo svoje mnenje in predloge.

(4) Odločitev, sprejeta po tako izvedeni seji senata, ne nadomešča morebitnega sprejema stališč občne seje.

26. člen

(ločeno mnenje)

(1) Član senata ali predsednik senata, ki se ne strinja z odločitvijo, sprejeto na seji senata, lahko poda ločeno mnenje. Ločeno mnenje je lahko pritrdilno, če se strinja z izrekom sprejete odločitve, ne pa tudi z njeno obrazložitvijo ali odklonilno, če se ne strinja z izrekom sprejete odločitve.

(2) Ločeno mnenje lahko poda le tisti član senata ali predsednik senata, ki je to tudi napovedal na seji senata ob sprejemu odločitve po izvedenem glasovanju.

(3) Ločeno mnenje se mora izdelati pisno, v roku petih delovnih dni od dneva, ko član ali predsednik senata dobi pisni predlog besedila sklepa.

(4) Če ločeno mnenje ni pisno izdelano in predloženo v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da se je član oziroma predsednik senata podaji ločenega mnenja odpovedal. Ločeno mnenje mora vsebovati argumente, ki so narekovali takšno odločitev člana ali predsednika senata.

27. člen

(odločitev o nezadržanju postopka)

O predlogu iz 19. ali 20. člena ZPVPJN s posebnim sklepom odloča senat, ki mu je zadeva dodeljena v skladu z zakonom in tem poslovnikom.

28. člen

(sklep)

(1) Državna revizijska komisija odloči o zadevi v obliki pisnega sklepa.

(2) Sklep Državne revizijske komisije je opremljen z opravilno številko, datumom, podpisom in žigom Državne revizijske komisije.

(3) Vse izvode sklepa podpiše predsednik senata, Državna revizijska komisija pa jih strankam v postopku vroči v skladu z določbami ZPVPJN.

29. člen

(izvajanje procesnih dejanj)

(1) Izvajanje procesnih dejanj v zadevi je treba opraviti tako, da se v skladu z določili ZPVPJN pridobi vsa dokumentacija in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za odločanje o zadevi ter izvedejo vsi dokazi, ki so potrebni za sprejem odločitve.

(2) Akti vodenja postopka, v katerih Državna revizijska komisija v postopku odločanja o zadevi strankam v skladu z ZPVPJN postavlja prekluzivne roke, morajo vsebovati izrecno opozorilo o tem, kakšna je posledica neupoštevanja postavljenega roka.

30. člen

(evidenca o odzivnih poročilih o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja)

Državna revizijska komisija vodi evidenco o odzivnih poročilih o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja ter sprejema ustrezne ukrepe v skladu z ZPVPJN.

31. člen

(arhiviranje dokumentacije)

Državna revizijska komisija arhivira vso pomembnejšo dokumentacijo o posamezni zadevi v skladu s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja.

IV. DODELJEVANJE PREKRŠKOVNIH ZADEV

32. člen

(dodeljevanje prekrškovnih zadev)

(1) Pooblastilo za vodenje in odločanje v postopku o prekršku podeli predsednik Državne revizijske komisije članom ali svetovalcem, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.

(2) Prekrškovne zadeve predsednik Državne revizijske komisije dodeljuje praviloma po vrstnem redu prispetja, ob upoštevanju organizacije dela, specializacije in enakomerne obremenjenosti pooblaščenih uradnih oseb.

(3) Predsednik Državne revizijske komisije lahko iz utemeljenih razlogov, na podlagi pisnega sklepa, posamezno prekrškovno zadevo, ki je že dodeljena, predodeli drugi pooblaščeni uradni osebi za vodenje in odločanje v postopku o prekršku.

(4) Primeri predodelitve iz prejšnjega odstavka so zlasti: daljša odsotnost pooblaščene uradne osebe, ki je vodila ali odločala v prekrškovni zadevi, obremenitve z drugimi obsežnimi in pravno zahtevnimi prekrškovnimi zadevami, izločitev uradne osebe na podlagi posebnega zakona, združitev ali izločitev postopka na podlagi posebnega zakona ipd.

(5) Posamezna prekrškovna zadeva se lahko predodeli tudi začasno, in sicer zaradi oprave posameznega procesnega dejanja. V sklepu o predodelitvi se navede razlog in pravna podlaga dodelitve.

32.a člen

(sodelovanje svetovalcev)

(1) Predsednik Državne revizijske komisije lahko v posamezni prekrškovni zadevi določi svetovalca za sodelovanje pri obravnavi zadeve.

(2) Zadeve predsednik dodeljuje praviloma po vrstnem redu prispetja, ob upoštevanju organizacije dela, specializacije in enakomerne obremenjenosti svetovalca.

(3) Predsednik lahko iz utemeljenih razlogov, na podlagi pisnega sklepa, posamezno zadevo, ki je že dodeljena posameznemu svetovalcu, predodeli drugemu svetovalcu.

(4) Primeri predodelitve iz prejšnjega odstavka so zlasti: daljša odsotnost svetovalca, obremenitve z drugimi obsežnimi in pravno zahtevnimi zadevami, izločitev svetovalca ipd.

33. člen

(vpisnik)

(1) O prekrškovnih zadevah se vodi vpisnik skladno z zakonom, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.

(2) (črtan).

Poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

(prehodna določba)

(1) Že začeti postopki na podlagi Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) se nadaljujejo po tem poslovniku.

(2) Interne akte, ki urejajo poslovanje in notranjo organizacijo Državne revizijske komisije, sprejme oziroma uskladi s tem poslovnikom Državna revizijska komisija v 90 dneh po objavi tega poslovnika v Uradnem listu Republike Slovenije.

35. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05).

36. člen

(uveljavitev)

(1) Po prejemu soglasja Državnega zbora Republike Slovenije k poslovniku se ta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Dopolnitev Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 99/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

(uveljavitev)

(1) Po prejemu soglasja Državnega zbora Republike Slovenije k dopolnitvi Poslovnika se ta objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Ta dopolnitev Poslovnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 78/18) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

29. člen

(uveljavitev)

(1) Po prejemu soglasja Državnega zbora Republike Slovenije k spremembam in dopolnitvam Poslovnika se te objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Te spremembe in dopolnitve Poslovnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.