Ustavno sodišče je v postopku za oceno
ustavnosti, začetem na pobudo Zbornice fizioterapevtov Slovenije, Ljubljana, ki
jo zastopa predsednica Friderika Kresal, na seji dne 17. junija 1999
o d l o č i l o:
1. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92,
13/93, 45/94 – odl. US, 37/95 in 8/96) je v neskladju z ustavo, kolikor za
zbornice, ustanovljene na podlagi njegovega 87. člena, ne določa postopka in
kriterijev za njihovo ustanovitev.
2. Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladnost z ustavo
odpraviti v roku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnica je navedla, da je bila
ustanovljena dne 8. 5. 1993 na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni
dejavnosti (v nadaljevanju: ZZDej), po katerem se glede na interes zdravstvenih
delavcev in zdravstvenih zavodov lahko ustanovijo tudi druge zbornice. Meni, da
je ZZDej glede organiziranosti zbornic na področju zdravstva – razen zbornic, v
katere se vključujejo zdravniki, zobozdravniki in farmacevti – pomanjkljiv.
Zakon naj bi ne opredeljeval statusa zbornic, katerih ustanovitev v 87. členu
dopušča. Posledice pomanjkljivosti zakonske ureditve se kažejo pri pridobivanju
mnenj, ki so pogoj za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti kot zasebne
zdravstvene dejavnosti (peta alinea prvega odstavka 35. člena ZZDej), in mnenj,
ki jih mora pristojni organ pridobiti v postopku odločanja o podelitvi
koncesije za opravljanje javne službe fizioterapevtov kot zdravstvene
dejavnosti (tretji odstavek 42. člena ZZDej). Sprva naj bi Ministrstvo za
zdravstvo zahtevalo, da zasebni zdravstveni delavci kot mnenje iz 35. člena
ZZDej predložijo mnenje pobudnice, po ustanovitvi Društva fizioterapevtov
Slovenije pa naj bi zahtevalo še mnenje tega društva. Pobudnica naj bi z
izdanim mnenjem jamčila, da je prosilec osebno in strokovno usposobljen za
izvajanje zasebne fizioterapevtske dejavnosti. S tem naj bi bila zagotovljena
tudi kakovost teh storitev. Zaradi neurejenosti pravnega položaja zbornice pa
naj bi bila dana možnost za opravljanje zasebne fizioterapevtske dejavnosti
tudi osebam, ki v zdravstveni smeri niso usposobljene. V register zasebnih
zdravstvenih delavcev naj bi bilo tako že vpisanih osem oseb, ki niso
izpolnjevale pogojev za pridobitev pobudničinega mnenja.
2. Državni zbor meni, da pobuda ni
utemeljena. Navedel je, da so zbornice, ki se ustanovijo na podlagi 87. člena
ZZDej, prostovoljna interesna združenja. Zakon naj bi zanje ne določal niti
obvezne ustanovitve niti obveznega članstva in naj bi nanje tudi ne prenesel
javnih pooblastil. Ker je ministrstvo odgovorno za strokovnost registriranih
zasebnih zdravstvenih delavcev in oseb, ki izvajajo koncesijo, pa naj bi ne
bilo v nasprotju s pravnim redom, če v ustreznem postopku pridobi tudi mnenje
Društva fizioterapevtov. Mnenje naj bi ne bilo obvezujoče, njegova edina
funkcija pa naj bi bila v tem, da prispeva k boljši presoji o strokovni
usposobljenosti kandidatov. Iz teh razlogov naj bi pridobitev takega mnenja
tudi ne posegala v pravno varnost kandidatov.
3. Ministrstvo meni, da naj bi mnenje iz
35. člena ZZDej dalo strokovno oceno dela in ostalih pogojev za pridobitev
dovoljenja za opravljanje zasebnega dela za posameznega kandidata. Ker naj bi
tako pobudnica kot Društvo fizioterapevtov Slovenije imela ustrezno znanje in
ker sta veliko izobraževanj za fizioterapevte obe osebi organizirali skupaj,
naj bi ministrstvo v postopku za vpis v register zasebnih zdravstvenih delavcev
oziroma sodelavcev pridobivalo mnenja od obeh oseb. Enaka naj bi bila vloga mnenja
v postopku za podelitev koncesije.
B)
4. Pobudnica želi doseči, da bi bil njen
pravni položaj urejen na enak način, kot je v ZZDej urejen pravni položaj
Zdravniške zbornice Slovenije. S tem izkazuje pravni interes, ki ga kot
predpostavko za vložitev pobude določa 24. člen zakona o ustavnem sodišču
(Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Ustavno sodišče je pobudo
sprejelo in na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z
odločanjem o stvari sami.
5. Izpodbijane zakonske določbe naj bi bile
v nasprotju z načeli pravne države (2. člen ustave), ker v njih ni jasno
določeno, da ima tudi zbornica, ustanovljena na podlagi 87. člena ZZDej,
pristojnosti, ki jih po ZZDej opravlja “pristojna zbornica”. Očitek je
utemeljen, kolikor se nanaša na nejasen pravni položaj zbornic, ustanovljenih
na podlagi navedene določbe ZZDej, ne pa tudi v delu, v katerem zahteva, da se
tem zbornicam dá položaj, ki ga imajo po zakonu “pristojne zbornice”.
6. Načela pravne države (2. člen ustave)
zahtevajo, da so predpisi jasni in določni, rešitve, sprejete v njih, pa
splošne in abstraktne. Zakon je s stališča jasnosti in določnosti skladen z
ustavo, če je mogoče z uporabo pravil o interpretaciji pravnih norm ugotoviti
vsebino predpisa in je na ta način ravnanje organov in oseb, ki ga morajo
izvajati, opredeljeno.
7. V poglavju o združenjih in zbornicah
ZZDej določa obstoj Zdravniške zbornice Slovenije, v katero se obvezno včlanijo
zdravniki in zobozdravniki, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in delajo
neposredno z bolniki (85. člen). V isti določbi zakon našteva naloge zbornice,
med njimi navede tiste, ki jih opravlja kot javno pooblastilo, ter določa, da
je zbornica pravna oseba. Poleg tega zakon natančno opredeljuje način in čas
prenosa javnih pooblastil na Zdravniško zbornico (99. člen). Ustanovitev drugih
zbornic je po ZZDej prepuščena interesu zdravstvenih delavcev. Zakon določa le,
da so pravne osebe (87. člen).
8. Na določbe o zbornicah je ZZDej navezal
vrsto drugih določb. Na nekaterih mestih iz zakona jasno izhaja, da
pristojnosti, ki jih glede zdravnikov in zobozdravnikov po zakonu opravlja
Zdravniška zbornica, za druge zdravstvene delavce opravlja pristojno
ministrstvo (npr. 68. in 69. člen). V drugih primerih pa zakon uporablja
splošen izraz “pristojna zbornica”. Taki sta na primer tudi izpodbijani določbi
35. in 42. člena. Člen 35 nalaga osebi, ki se želi vpisati v register zasebnih
zdravstvenih delavcev, da pridobi mnenje pristojne zbornice oziroma strokovnega
združenja, če ni organizirane pristojne zbornice. Po 42. členu pa je mnenje
pristojne zbornice dolžan pridobiti organ, ki odloča o podelitvi koncesije za
opravljanje javne službe. Iz obeh določb izhaja obveznost bodisi upravnega
organa bodisi posameznika, da pridobita mnenje pristojne zbornice. Kot izhaja
iz mnenja ministrstva in Službe Vlade za zakonodajo, naj bi to mnenje
pristojnemu organu omogočilo zanesljivejše odločanje v zadevah, ki terjajo
strokovno znanje. Gre torej za mnenje o strokovni usposobljenosti osebe, ki
želi opravljati zasebno zdravstveno dejavnost oziroma se poteguje za pridobitev
koncesije za opravljanje javne službe. Iz teh razlogov zakona ni mogoče
razumeti drugače, kot da poleg obstoja Zdravniške zbornice, katere ustanovitev
in položaj podrobneje ureja, predpostavlja tudi obstoj zbornic drugih
zdravstvenih delavcev.
9. Ker je zakon predvidel obstoj takih
zbornic, pa bi moral določiti tudi postopek in kriterije za njihovo
ustanovitev. Zbornica kot tip pravne osebe namreč v zakonodaji ni urejena. Iz
posamičnih zakonov, kot so na primer zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list
RS, št. 9/92 – ZLD), zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS,
št. 14/90 – ZGZS), obrtni zakon (Uradni list RS, št. 50/94 - ObrZ) in zakon o
odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 – ZOdv), je mogoče sklepati, da gre za
tip pravne osebe, ki je ustanovljen z zakonom in ki ji zakon določa naloge, med
katerimi je tudi izvrševanje javnih pooblastil. Na enak način je ZZDej uredil
Zdravniško zbornico, ne pa tudi zbornic drugih zdravstvenih delavcev. Tako v
ZZDej niso določeni ne postopek ustanovitve, ne pogoji za ustanovitev, ne
trenutek nastanka pravne osebnosti. Ni jasno, ali gre za zbornice posameznih
poklicev zdravstvenih delavcev in katerih, in prav tako ne, ali gre za zbornice
z obveznim ali s prostovoljnim članstvom. Zaradi takšne ureditve tudi ni
izključena možnost, da se za položaj zbornice, “pristojne” za isto skupino
poklicev, poteguje tudi večje, teoretično neomejeno število oblik združevanja –
s čimer lahko pride do nejasnosti in nasprotij, ki jih ob obstoječi zakonski
ureditvi ni mogoče razrešiti. Določen tudi ni način financiranja in nadzora nad
izvrševanjem javnih pooblastil, ki bi bil moral biti določen, če naj imajo tudi
te zbornice položaj pristojne zbornice v smislu določb ZZDej. Ker je zakon
predvidel obstoj zbornic zdravstvenih delavcev s pravno osebnostjo, ni pa
določil postopka in kriterijev za njihovo ustanovitev, je v nasprotju z načeli
pravne države (2. člen).
10. Ni pa utemeljena pobudničina trditev,
da bi moral zakon predvideti obstoj zbornic za vsako skupino zdravstvenih
delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter jim določiti pristojnosti, ki jih ZZDej
določa Zdravniški zbornici. Obveznost zakonodajalca, da pristojnost za
opravljanje strokovnega nadzora nad delom zdravstvenih delavcev in zdravstvenih
sodelavcev, izvajanje nalog s področja izobraževanja ipd. prenese na določen
pravni subjekt, iz ustave ne izhaja.
11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je
ZZDej izvrševanje določenih nalog, povezanih z opravljanjem zdravstvene
dejavnosti, zaupal zbornicam zdravstvenih delavcev. Sporno je, da je zakon
zgolj predvidel njihov obstoj, ni pa določno opredelil njihovih pooblastil.
Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je zakon v neskladju z ustavo in določilo
rok za odpravo ugotovljenega neskladja.
C)
12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo
na podlagi 48. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in
sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze
Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica
Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno. Pritrdilno ločeno mnenje sta dala
sodnika Čebulj in Ude.
Št. U-I-77/98
Ljubljana, dne 17. junija 1999.
Predsednik
Franc Testen l. r.