Odločba o delni razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča

Številka: Up-497/08-21

Datum: 6. 11. 2008

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Wernerja Wisiaka in Roswithe Gartler, oba Republika Avstrija, ki ju zastopata Marjan Veit in Bojana Kotnik, odvetnika v Mariboru, na seji 6. novembra 2008

o d l o č i l o:

Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 497/2007 z dne 14. 11. 2007 se v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu pritožnikov, razveljavi in se zadeva v tem delu vrne v novo odločanje Vrhovnemu sodišču.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1. Z izpodbijano sodbo je bil končan upravni spor, v katerem sta pritožnika izpodbijala odločitev upravnih organov o državljanstvu Anne Wisiak ter njenih štirih otrok (dva med njimi sta pritožnika) kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije. V postopku je bil uporabljen drugi odstavek 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in nasl. – v nadaljevanju ZDrž/45). V sodbi je Vrhovno sodišče navedlo, da se v postopkih, v katerih se ugotavlja državljanstvo ob upoštevanju navedene določbe, domneva nelojalnosti, ki velja tudi za mladoletne osebe, lahko izpodbije le, če se dokaže aktivno ravnanje oseb v korist slovenskega naroda ali, če obstajajo kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo to domnevo. Vrhovno sodišče je pritrdilo presoji Upravnega sodišča, da v obravnavanem primeru domneva nelojalnosti Anne Wisiak in njenih štirih otrok ni bila izpodbita, ker v postopku ni bil predložen noben konkreten dokaz o ravnanju, ki bi prepričljivo nasprotoval domnevi nelojalnosti katerekoli od oseb, za katere se je v konkretnem postopku ugotavljalo državljanstvo.

2. Pritožnika zatrjujeta kršitev 14. in 22. člena Ustave in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Ne strinjata se s presojo dokazov, na podlagi katerih sta upravna organa in sodišči ugotovili nemško narodnost njune matere in s tem njuno nemško narodnost. Očitek o kršitvi 14. člena Ustave in 14. člena EKČP utemeljujeta z navedbo, da pomeni uporaba drugega odstavka 35. člena ZDrž/45 diskriminacijo oseb določene narodnosti v primerjavi z osebami drugih narodnosti. V zvezi z zatrjevano kršitvijo 22. člena Ustave pa navajata, da zaradi mladoletnosti v času druge svetovne vojne nista bila sposobna politično delovati, zato za izpodbitje domneve nelojalnosti, ki ju bremeni, niti ni mogoče predložiti dokazov o njunem lojalnem ravnanju.

3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-497/08 z dne 23. 9. 2008 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo le v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu pritožnikov. Glede izpodbijane odločitve o državljanstvu Anne Wisiak (tj. matere pritožnikov) je senat Ustavnega sodišča z istim sklepom odločil, da ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu Felixa Stephana Wisiaka in Anne Marie Schimek (tj. brata in sestre pritožnikov) pa je ustavno pritožbo zavrgel. Ustavna pritožba je bila na podlagi 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) predložena Upravni enoti Gornja Radgona in Ministrstvu za notranje zadeve. Ministrstvo nanjo ni odgovorilo, Upravna enota pa v odgovoru vztraja pri svoji odločitvi. O sprejeti ustavni pritožbi je bilo obveščeno tudi Vrhovno sodišče.

B.

4. V predmetni zadevi se je državljanstvo Anne Wisiak in njenih štirih otrok ugotavljalo zaradi zahteve, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000 – ZDen) dal upravni organ, ki je odločal o denacionalizacijskem zahtevku. Pri tem je bil uporabljen drugi odstavek 35. člena ZDrž/45, po katerem se za državljane FLRJ niso štele osebe nemške narodnosti, ki so bile v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti z nelojalnimi postopki proti narodnim in državnim interesom narodov FLRJ. Pritožnika očitek o kršitvi 22. člena Ustave med drugim utemeljujeta z navedbo, da za izpodbitje domneve nelojalnosti, ki ju bremeni, ni mogoče predložiti dokazov o njunem lojalnem ravnanju, saj zaradi svoje mladoletnosti v času druge svetovne vojne sploh nista bila sposobna takšnega ravnanja.

5. Ustavno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da velja domneva nelojalnosti tudi pri mladoletnih osebah, za katere se (ob upoštevanju drugega odstavka 35. člena ZDrž/45) državljanstvo ugotavlja kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije. Sprejelo je stališče, da je treba pri odločanju glede obstoja nelojalnosti mladoletne osebe posebej upoštevati njeno starost v času med drugo svetovno vojno in se glede na njeno tedanjo starost opredeliti, ali jo je mogoče šteti za nelojalno in, če jo je mogoče, zakaj (glej odločbi št. Up-2/02 z dne 28. 2. 2002, Uradni list RS, št. 23/02 in OdlUS XI, 111, in št. Up-525/04 z dne 9. 12. 2004, Uradni list RS, št. 138/04). Če pa se sodišče pri odločanju kljub zatrjevanju stranke niti ne opredeli, zakaj starost osebe, za katero se ugotavlja jugoslovansko državljanstvo, že sama po sebi ne izključuje domneve nelojalnosti, krši pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. Up-3303/07 z dne 13. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 31/08). V tej odločbi je Ustavno sodišče opozorilo tudi na ustavno nedopustnost stališča, po katerem se za osebo, ki med drugo svetovno vojno ni bila v starosti, ko bi mogla tvoriti svojo voljo in ravnanje, domneva nelojalnosti lahko izpodbija tako, da se pri tem sklicuje na ravnanje tej osebi bližnjih oseb (praviloma staršev). Poudarilo je, da mora imeti vsak posameznik, ne glede na svoje prednike, možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti, ki ga bremeni, pri čemer pa je okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbije domnevo nelojalnosti, tudi starost otroka.

6. Iz upravnih odločb, ki sta ju pritožnika priložila ustavni pritožbi, je razvidno, da je bil pritožnik Werner Wisiak ob koncu druge svetovne vojne star šest let, pritožnica Roswitha Gartler pa dve leti in pol. Starost pritožnikov v času druge svetovne vojne je bila Vrhovnemu sodišču (in tudi vsem drugim organom, ki so odločali v tej zadevi) znana, nanjo pa sta pritožnika izrecno opozorila tudi v reviziji. Vendar se Vrhovno sodišče do njune starosti v medvojnem času ni opredelilo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo, da se po ustaljeni sodni praksi domneva nelojalnosti lahko izpodbije le, če se dokaže aktivno lojalno ravnanje v korist slovenskega naroda, ali če obstajajo kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo to domnevo. Pojasnilo je še, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za mladoletne osebe, ki jih bremeni domneva nelojalnosti, samostojno presoditi njihovo lojalnost, in navedlo, da nelojalnost matere pritožnikov ne pomeni samodejno tudi nelojalnosti njenih otrok. V nadaljevanju pa je zgolj pritrdilo presoji Upravnega sodišča, da pritožnika nista predložila dokazov o ravnanju, ki bi prepričljivo nasprotovali domnevi nelojalnosti, ki bremeni katerokoli od oseb, za katere se je v konkretnem postopku ugotavljalo državljanstvo. Glede na to, da sta se pritožnika v reviziji izrecno sklicevala na svojo mladoletnost v času druge svetovne vojne, bi moralo Vrhovno sodišče skladno s stališči, navedenimi v prejšnji točki te obrazložitve, pojasniti, zakaj njuna tedanja starost ni takšna okoliščina, ki bi že sama po sebi zadoščala za izpodbitje domneve nelojalnosti, ki ju bremeni. Ker tega ni storilo, je Vrhovno sodišče pritožnika prikrajšalo za obrazloženo sodno odločbo. S tem pa je kršilo njuno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

7. Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča v delu, ki se nanaša na odločitev o državljanstvu pritožnikov, razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Pri tem bo moralo Vrhovno sodišče upoštevati razloge te odločbe in odločbe št. Up-3303/07, v kateri je Ustavno sodišče posebej opozorilo, da je starost otroka takšna okoliščina, ki lahko sama po sebi izpodbije domnevo nelojalnosti.

C.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnici in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič in Jan Zobec. Sodnica Jasna Pogačar je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič l.r.

Podpredsednik