Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih
cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 172. člena poslovnika Državnega zbora
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95, 28/96, 26/97,
46/00, 3/01, 9/01, 13/01 in 52/01) je Državni zbor Republike Slovenije na seji
dne 24. 7. 2001 sprejel
ODLOK
o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto
2001 (OdLPVA2001)
Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001 (v
nadaljevanju: letni plan) temelji na:
-
nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 13/96 in 41/98, v nadaljnjem besedilu: NPIA),
-
zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, v nadaljnjem
besedilu: ZJC),
-
zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih
v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 57/98, v nadaljnjem besedilu: ZZNSGC),
-
zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 –
ZIPRS2001) (Uradni list RS, št. 32/01) in poročilu o realizaciji nacionalnega
programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2000, ki je bilo
predloženo Državnemu zboru Republike Slovenije.
1.
1. Razvoj avtocest
1.1. Priprava
projektne dokumentacije za avtocestne odseke,katerih gradnja je predvidena po
letu 2001
V letu 2001 poteka priprava projektne dokumentacije in druge
dokumentacije za vse avtocestne odseke iz nacionalnega programa, za katere še
niso sprejete uredbe o lokacijskih načrtih in katerih začetek gradnje je
predviden po letu 2001.
Priprava projektne dokumentacije obsega:
-
tehnično in strokovno preverjanje različnih variant poteka tras v
prostoru in njihovo usklajevanje med posameznimi ministrstvi, lokalnimi
skupnostmi in lastniki naprav, objektov in zemljišč,
-
izdelavo idejnih študij in idejnih projektov,
-
naročanje in strokovne priprave lokacijskih načrtov ter vodenje
lokacijskih postopkov,
-
izvedba razpisov za pridobitev izvajalcev zgoraj navedenih del, kjer je
to potrebno.
Priprava projektne dokumentacije v letu 2001 poteka za
naslednje avtocestne odseke (oznake pred odseki in etapami so povzete po NPIA,
Tabela 3 – Dinamika gradnje):
(5) Maribor – Lenart
(6.1) Lenart–Cogetinci
(7) Beltinci–Pince (brez dvopasovne
obvoznice Lendava)
(8) Fram–Hajdina
(10.2) Hajdina–Ptuj
(11.2) Priključek Ljubečna
(22.3) Navezava na Luko Koper
(24) Koper–Izola
(26) Jagodje–Lucija
(31) Vrba–Peračica
(32) Peračica–Podtabor
(35) Šentvid–Koseze (vključno s potrebnimi
cestnimi navezavami)
(38) Hrastje–Kronovo
(40) Smednik–Krška vas
Skladno z dinamiko aktivnosti pridruževanja Slovenije
Evropski uniji je v letu 2001 predvidena tudi priprava projektne dokumentacije
za mednarodne mejne prehode (Gruškovje, Jelšane) in njihovo navezavo na
avtocestni sistem.
Poleg tega pa bo priprava projektne dokumentacije potekala
tudi za ustrezne rešitve dodatnih cestninskih postaj, takoj ko bo verificirana
predlagana dopolnitev cestninskega sistema na AC in HC v Republiki Sloveniji
(gl. poglavje 6.2.).
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu se priprava
projektne dokumentacije (izdelava projektov za razpise in projektov za izvedbo)
financira iz sredstev za gradnjo na posameznih avtocestnih odsekih.
Za dela pri pripravi projektne dokumentacije na navedenih
odsekih so v letu 2001 predvidena finančna sredstva v višini 947 mio tolarjev.
1.2. Odkupi
zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se bodo začeli graditi po letu 2001
V letu 2001 bo možno pridobivati zemljišča in nepremičnine na
trasah avtocestnih in cestnih odsekov, kjer je že ali pa je v letu 2001
predvidena izdaja uredbe o lokacijskem načrtu in je s tem podan formalno pravni
pogoj za začetek premoženjsko pravnih opravil, sama gradnja pa v tem letu še ni
predvidena. Dinamika odkupov nepremičnin bo prilagojena predvideni dinamiki
gradnje avtocest v naslednjih letih.
V letu 2001 je predvideno 120 mio tolarjev za začetek
izvajanja premoženjsko pravnih opravil.
1.3. Gradnja
avtocest in drugih cest
V spodnji preglednici so
prikazane osnovne skupine odsekov in vrednosti, ki se izvedejo v letu 2001.
Podrobneje so posamezna dela prikazana v opisih ki sledijo.
Št. poglavja
|
Opis osnovnih skupin
odsekov
|
Dolžina
|
Vrednost
|
v 000 SIT
|
1.3.1
|
Odseki, ki bodo predani
prometu v letu 2001
|
15,2
|
7,596.778
|
1.3.2
|
Odseki, na katerih se
gradnjo v letu 2001 nadaljuje
|
37,5
|
23,464.777
|
1.3.3
|
Odseki, na katerih se
gradnjo v letu 2001 začenja
|
62,2
|
6,528.000
|
1.3.4
|
Odseki, na katerih se v
letu 2001 izvaja aktivnosti pred gradnjo (ne pa še gradnje)
|
46,4
|
871.028
|
1.3.5
|
Odseki, zgrajeni po
letu 1994, na katerih se v letu 2001 izvaja zaključna dela
|
195,2
|
4,617.936
|
1.3.6
|
Odseki, predani v
promet pred letom 1994, na katerih se v letu 2001 izvaja zaključna dela
|
|
53.000
|
|
Skupaj
|
43,131.519
|
1.3.1. Odseki, ki bodo v letu 2001
predani v promet
V letu 2001 poteka dokončanje gradnje naslednjih odsekov in
pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(3) Pesnica–Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.6) Hitra cesta–2B (2,4 km)
predvidena predaja prometu: november 2001
Skladno s terminskimi plani, ki omogočajo predajo ceste
prometu v novembru 2001, se nadaljuje:
-
izvedbo pripravljalnih in geodetskih del,
-
rušitve objektov,
-
zemeljska dela in temeljenje vseh šestih objektov,
-
gradnjo trase hitre ceste in premostitvenih objektov,
-
izvedbo priključnih ramp in cest,
-
izvedbo komunalne infrastrukture,
-
obrtniška dela,
-
s hortikulturno ureditvijo in
-
protihrupno zaščito.
(13) Blagovica–Šentjakob, dolžina 20,2 km
Na celotnem odseku Blagovica–Šentjakob se pridobiva vsa
potrebna zemljišča, dokonča se prestavitev in zaščita plinovoda, nadaljuje se z
usposabljanjem obstoječih cest, ki so potrebne zaradi gradnje avtoceste
Blagovica–Šentjakob.
(13.1) Šentjakob–Krtina (8,1 km)
predvidena predaja prometu: avgust 2001
Na etapi Šentjakob–Krtina se:
-
izvaja gradnjo trase (tampon, cementna stabilizacija, posamezni asfaltni
sloji),
-
izvaja gradnjo objektov in regulacij,
-
odstrani se predobremenilne nasipe in zgradi premostitvene objekte, med
katerimi je zaradi zahtevne gradnje ključna izvedba podvoza 3-15 v Dragomlju,
-
izvede se prestavitev električnih vodov in vodovoda,
-
dokonča se melioracije,
-
reši se povezava z glavne ceste G1-10 v Želodniku na priključek v
Krtini,
-
izvaja se hortikulturno in protihrupno ureditev.
V maju se predvidoma zaključi arheološka izkopavanja. Za
predajo odseka v promet v avgustu je potrebno tudi dokončanje lokalnih povezav
preko nadvozov v Krtini, Dobu, Pšati in Študi s podvozom v Dragomlju in glavnim
priključkom Domžale.
(16a) Priključek Razdrto, dolžina 0,9 km
predvidena predaja prometu: ob koncu leta
2001
Zaključi se gradbena dela:
-
izvedbe dveh zgradb cestninskih postaj skupaj z nadstrešnico,
-
izvedbe spodnjega in zgornjega ustroja krakov priključka,
-
sanacije in razširitve dveh podvozov na obstoječi AC Ljubljana–Razdrto v
območju priključka.
Poleg tega se v letu 2001:
-
zagotovi notranjo opremo cestninskih postaj,
-
izvede prometno opremo priključka ter
-
izvede hortikulturno ureditev.
Predvidena je tudi izvedba ABC sistema, kolikor bo pred
koncem leta 2001 zaključen postopek oddaje javnega naročila, ki ga je mogoče
pričeti po uveljavitvi tega plana razvoja in vzdrževanja avtocest in novelaciji
investicijskega programa.
Izvedba ABC sistema pogojuje predajo priključka v promet.
(27) Razdrto–Vipava, dolžina 15,8 km
(27.3) Vipava–Podnanos, dolžina 3,8 km
predvidena predaja prometu: september 2001
Izdela se manjkajočo projektno dokumentacijo, opravi se odkup
manjkajočih zemljišč, dokonča se dela na arheoloških izkopavanjih.
Dokonča se gradnjo odseka (brez priključka Vipava):
-
dokonča se zemeljska dela in zgornji ustroj na trasi hitre ceste,
-
dokonča se dela na devetih objektih,
-
izvede se cestno prometno opremo,
-
izvede se zaščito pred vetrom in hrupom,
-
ukine se staro priključevanje in izvede novo začasno priključevanje na
glavno cesto.
Ob koncu leta je predviden tudi začetek gradnje priključka
Vipava, kolikor bo pred koncem leta 2001 zaključen postopek oddaje javnega
naročila, ki ga je mogoče pričeti po uveljavitvi tega plana razvoja in
vzdrževanja in novelaciji investicijskega programa.
V letu 2001 bo skupno predanih v promet:
-
8,1 km novih štiripasovnih avtocest,
-
6,2 km hitrih cest in
-
0,9 km priključka (Razdrto).
1.3.2. Odseki, na katerih se gradnja v
letu 2001 nadaljuje
V letu 2001 poteka nadaljevanje gradnje naslednjih odsekov in
pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(6) Lenart–Beltinci, dolžina 42,3 km
(6.3) Vučja vas–Beltinci z rekonstrukcijo
R353 (14,6 km)
V prvem polletju se nadaljuje in dokonča projektno
dokumentacijo za avtocestni odsek in južno zbirno cesto Murska Sobota. Odkupi
se še manjkajoča zemljišča za AC in južno zbirno cesto Murska Sobota. Nadaljuje
se arheološka izkopavanja, ki bodo na trasi avtoceste predvidoma zaključena v
letu 2001.
Gradi se prvo fazo avtocestnega odseka (dvopasovna cesta):
-
na mostu čez Muro se v prvi polovici leta izvede temeljenje, izdela
podporna konstrukcija ter prične z narivanjem objekta,
-
začne se in v jeseni dokonča začetna gradbena dela, v sklopu katerih se
zgradi štiri premostitvene objekte,
-
dokonča se postopek oddaje javnega naročila za glavna dela na I. etapi
AC od priključka Murska Sobota do priključka Lipovci,
-
v okviru glavnih del na I. etapi AC od priključka Murska Sobota do
priključka Lipovci se predvidoma v maju začne gradnjo obkanalske priključne
ceste in vsa zemeljska dela na trasi avtoceste od Lipovcev do Murske Sobote ter
se začne dela na preostalih štirih premostitvenih objektih,
-
izvede se postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo južne zbirne
ceste–zahodni krak v Murski Soboti in v avgustu prične z gradnjo (zemeljska
dela in izdelava spodnjega ustroja), kolikor v postopku oddaje del ne bo
pritožbe.
Ob koncu maja 2001 se dokonča rekonstrukcijo regionalne ceste
R1/230 (prej R 353).
V drugi polovici leta se začne postopek oddaje javnega
naročila za glavna dela na II. etapi AC od priključka Murska Sobota do Vučje
vasi.
(13) Blagovica–Šentjakob, dolžina 20,2 km
(13.2) Krtina–Lukovica (CP Kompolje) (6,1
km)
predvidena predaja prometu: junij 2002
Na etapi Krtina–Lukovica in delu etape Lukovica–Blagovica (do
CP Kompolje) se nadaljuje gradnja trase, objektov, premostitvenih objektov,
zadrževalnika Drtijščica, vodnega rova in regulacij vodotokov. V letu 2001 se:
-
odstrani predobremenilne nasipe,
-
deloma izvede zgornji ustroj,
-
izvede protihrupne nasipe z odvodnjavanjem cestnega telesa,
-
izvede prestavitev plinovoda v območju Trnjave,
-
izvede prestavitev daljnovoda in vodovoda v območju Lukovice,
-
pridobi se gradbeno dovoljenje za čistilno napravo Lukovica ter
zbiralnik za odpadno vodo,
-
predvidoma v juniju 2001 se začne gradnjo čistilne naprave (dokončanje v
začetku leta 2002).
Izvede se postopek za oddajo javnega naročila za cestninsko
postajo Kompolje s predvidenim začetkom gradnje v oktobru 2001, kolikor v
postopku ne bo pritožb. Izvede se postopek oddaje javnega naročila za glavna
dela na trasi, v katerem je že prišlo do pritožbe, zaradi česar v letu 2001 ni
možno dokončati izvedbe teh del, zato ta avtocestni odsek letos ne bo predan
prometu.
(30) Vransko–Blagovica, dolžina 16,8 km
(30.1) Vransko–Trojane (8,6 km)
predvidena predaja prometu: konec 2002
Izvede se odkupe manjkajočih zemljišč in nepremičnin za
celoten odsek, izdela se manjkajočo projektno dokumentacijo in v juniju 2001
začne postopek javnega razpisa za oddajo del avtocestne baze, ki bo predvidoma
zaključen v oktobru 2001 (kolikor ne bo pritožb).
Na trasi avtoceste se:
-
nadaljuje zemeljska dela, ki bodo delno tudi dokončana v letu 2001,
-
dela na zgornjem ustroju,
-
dela na odvodnjavanju,
-
nadaljuje in v letu 2001 tudi dokonča se dela na premostitvenih
objektih, opornih in podpornih zidovih ter kamnitih zložbah,
-
nadaljuje se gradnja viadukta Ločica, in sicer temeljenje, spodnja
konstrukcija in zgornja konstrukcija (izvedba zgornje konstrukcije bo potekala
še v letu 2002),
-
v predorih Ločica in Jasovnik se izvede finalizacijo predora z notranjo
oblogo.
Izvede se gradbiščne priključke in vodnogospodarske ureditve
(bazeni, regulacije). Opravi se dela na deviacijah, gozdnih in poljskih poteh.
Začne se gradnjo avtocestne baze Vransko.
Predvidoma v septembru 2001 bo zaključen postopek oddaje
javnega naročila za elektrostrojno opremo v obeh predorih (kolikor ne bo
pritožb). Takoj po izboru izvajalca se ga uvede v delo, ki bo končano v letu
2002.
(30.2) Trojane–Blagovica (8,2 km)
Dokonča se projektno dokumentacijo za cestogradbena dela in
pridobi enotno dovoljenje za gradnjo dela trase od predora Trojane do konca
viadukta Vranke.
Izvaja se dela na predoru Trojane (izkop predorske cevi s
podgradnjo).
Za izvedbo del na trasi od predora Trojane do konca viadukta
Vranke se v septembru 2001 zaključi postopek oddaje javnega naročila in,
kolikor ne bo pritožb, se začne dela na tem odseku:
-
izvede se posek in spravilo lesne mase,
-
izvede se začetna gradbena dela na temeljenju dveh viaduktov ter
varovanju izkopnega portala predora Podmilj na vzhodni in zahodni strani
predora.
V letu 2001 se gradnjo nadaljuje na 37,5 km štiripasovnih
avtocest.
1.3.3. Odseki, na katerih se gradnja v
letu 2001 začenja
V letu 2001 je predviden začetek gradnje naslednjih odsekov
in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(3) Pesnica–Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.3) AC Zrkovska–priključek Pesnica (6,3
km)
V letu 2001:
-
se nadaljuje izdelavo projektno tehnične dokumentacije faze PGD – PZI za
pododseke AC Ptujska cesta–Zrkovska cesta in AC Zrkovska cesta–Pesnica,
-
se nadaljuje odkupe zemljišč in objektov na pododseku AC Zrkovska
cesta–Pesnica,
-
se nadaljuje pridobivanje enotnih dovoljenj za gradnjo za celotno traso
oziroma za posamezne pododseke in objekte, skladno z dinamiko pridobivanja
zemljišč in objektov,
-
bo za servisno cesto skozi Vodolsko dolino (1. etapa) takoj po plačilu
spremembe namembnosti zemljišča (zahtevek je že dan) izdano gradbeno
dovoljenje,
-
bo za priključne ceste rondo Pesnica gradbeno dovoljenje izdano v mesecu
maju 2001,
-
bo gradbeno dovoljenje za most čez Dravo pridobil že izbrani izvajalec
gradnje mostu v roku štirih mesecev po podpisu pogodbe,
-
se izdela projektno tehnično dokumentacijo faze PZI za most čez Dravo
-
izvede se geodetska dela za most čez Dravo,
-
začne se izvedba temeljenja mostu čez Dravo,
-
začne se izvajati pripravljalna, geodetska in zemeljska dela na
deviacijah lokalnih cest skozi Vodolsko dolino ter na lokaciji
Maribor–Malečnik.
Izvede se postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo
priključnih cest rondo Pesnica, za katere se predvidoma v oktobru 2001 začne
gradnjo peščenih pilotov, kolikor v postopku oddaje javnega naročila ne bo
pritožbe.
V drugi polovici leta se začne postopek oddaje javnega
naročila za izgradnjo servisne ceste skozi Vodolsko dolino (2. etapa).
(22) Klanec–Ankaran, dolžina 14,6 km
(22.1) Srmin–Socerb (10,1 km)
V letu 2001 se:
-
do konca leta dokonča projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI,
-
izvaja odkupe zemljišč na celotni trasi odseka Klanec–Ankaran,
-
do konca leta zaključi začetna gradbena dela (dostopne poti do viadukta
Črni kal in predora Dekani, prestavitve komunalnih vodov na dostopnih poteh,
deponija viškov materiala za Matavinc).
-
v juniju na viaduktu Črni kal začne izvedbo pripravljalnih in zemeljskih
del ter dela na temeljenju in spodnji konstrukciji, kolikor v postopku oddaje
javnega naročila ne bo pritožb,
-
v avgustu začne izvedbo pripravljalnih in zemeljskih del na delu trase
med priključkoma Kastelec in Črni kal (vključno s priključkom Črni kal),
kolikor v postopku oddaje javnega naročila ne bo pritožb.
(22.2) Socerb–Klanec (4,5 km)
V letu 2001 se:
-
do konca leta dokonča začetna gradbena dela (dostopne poti do predora
Kastelec, prestavitve komunalnih vodov na dostopnih poteh),
-
na trasi prične izvedbo pripravljalnih in zemeljskih del ter del na
prestavitvah energetskih in komunalnih vodov,
-
v avgustu 2001 na predoru Kastelec začne izvajati dela na predusekih,
kolikor ne bo pritožb v postopku oddaje javnega naročila,
-
na posameznih objektih (dva podvoza, en nadvoz in viadukt Smelavec)
izvede projektiranje nivoja PGD in PZI ter v septembru začne izvedbo
pripravljalnih del, kolikor ne bo pritožb v postopku oddaje javnega naročila.
(27) Razdrto–Vipava, dolžina 15,8 km
(27.2) Rebernice (10,7 km)
V letu 2001 se:
-
izdela projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI,
-
izvaja parcelacijo in odkup zemljišč,
-
pridobi gradbeno dovoljenje,
-
izvede se postopek razpisa za oddajo začetnih gradbenih del ter ob koncu
leta 2001 prične s temi deli, kolikor v postopku oddaje javnega naročila ne bo
pritožb.
(33) Podtabor–Naklo, dolžina 4,3 km
Dokonča se projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI, izvaja
se odkupe zemljišč na celotni trasi s prioriteto odkupa ob mostu čez Tržiško
Bistrico.
Začne se:
-
gradbena dela na mostu čez Tržiško Bistrico in sicer na temeljenju in
spodnji konstrukciji,
-
gradbena dela na podvozu v priključku Zvirče, ki bodo predvidoma
zaključena v letu 2001 (vključno s potrebnimi obvozi).
V drugi polovici leta se pripravi in izvede postopek razpisa
za vsa preostala gradbena dela na trasi in ostalih objektih. V primeru, da bo
postopek izveden brez pritožbe, se ob koncu leta začne začetna dela na trasi.
(37) Bič–Trebnje–Hrastje, štiripasovna
avtocesta, dolžine 21,1 km etapa Bič–Korenitka, dolžina 4,8 km
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu (predvidoma ob
koncu maja 2001) se:
-
izdela projektno in investicijsko dokumentacijo,
-
izvede odmero in parcelacijo zemljišč,
-
pridobiva zemljišča in objekte,
-
izvaja arheološka dela,
-
začne izvedbo postopka oddaje javnega naročila za pripravljalna dela in
za gradnjo na trasi avtoceste,
-
ob koncu leta začne z izvedbo pripravljalnih del, kolikor bo postopek
izvršen v optimalnih rokih (brez pritožb, zadostno število ponudb ipd).
(39) Kronovo–Smednik, štiripasovna
avtocesta, dolžine 9,2 km
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu (april 2001) se:
-
izdela projektno in investicijsko dokumentacijo,
-
opravi odmero in parcelacijo zemljišč,
-
pridobiva zemljišča in objekte,
-
izvaja arheološka dela,
-
začne izvedbo postopka oddaje javnega naročila za pripravljalna dela in
za gradnjo na trasi avtoceste,
-
ob koncu leta začne z izvedbo pripravljalnih del, kolikor bo postopek
opravljen v optimalnih rokih (brez pritožb, zadostno število ponudb ipd).
(41) Krška vas–Obrežje, dolžina 12,3 km
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu (predvidoma maja
2001) se:
-
izdela projektno in investicijsko dokumentacijo,
-
izvede odmero in parcelacijo zemljišč,
-
pridobiva zemljišča in objekte,
-
izvaja arheološka dela,
-
začne izvedbo postopka oddaje javnega naročila za pripravljalna dela in
za gradnjo na trasi avtoceste,
-
ob koncu leta se začne z izvedbo pripravljalnih del, kolikor bo postopek
izvršen v optimalnih rokih (brez pritožb, zadostno število ponudb ipd),
-
pospešeno se izvaja priprave na gradnjo mejnega platoja in začetna
gradbena dela.
V letu 2001 se gradnja začne na:
-
51,5 km štiripasovnih avtocest in
-
10,7 km hitrih cest.
Skladno s pogodbo o sofinanciranju izgradnje avtocestnih
odsekov Malence–Šentjakob in Zadobrova–Tomačevo, sklenjeno med Mestno občino
Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) in DARS d.d. dne 27. 3. 1996, je MOL predložila
enotno dovoljenje za gradnjo povezovalne ceste od Dolomitskega odreda do
priključka Brdo od km 0+00 do km 0+929,03 (št. 351-1600/99) z dne 26. 2. 2001.
Ocenjen sofinancerski delež DARS d.d. (cene 1. 3. 1999) pri gradnji navedenega
odseka znaša 431 mio tolarjev. V letu 2001 je za gradbena dela na tej
povezovalni cesti predvidenih 70 mio tolarjev, ki so zajeti v predvideni porabi
za leto 2001 na odseku Šentjakob–Malence (gl. poglavje 1.3.5. Odseki, zgrajeni
po letu 1994, na katerih se bodo v letu 2001 izvajala zaključna dela).
1.3.4. Odseki, na katerih se bo v letu
2001 opravilo aktivnosti pred gradnjo
Na naslednjih odsekih in pododsekih se bo v letu 2001
opravilo aktivnosti pred gradnjo (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3
iz NPIA):
(6) Lenart–Beltinci, dolžina 42,3 km
(6.2) Cogetinci–Vučja vas (12,1 km)
Po uveljavitvi lokacijskega načrta (predvidoma v juniju 2001)
se izdela investicijski program in pridobi izvajalca projektne dokumentacije.
Izdeluje se projektno dokumentacijo faze PGD in PZI.
(9) Slovenska Bistrica–Hajdina, dolžina
14,1 km
(9.3) Obvoznica Pragersko (6,05 km)
Dokonča se projektno dokumentacijo (faze PGD, PZI, PZR). V
prvi polovici leta se projekte revidira. Dokonča se odmero in parcelacijo
zemljišč ter prične se odkupovanje zemljišč. Poleti 2001 se prične izvedba
arheoloških izkopavanj.
(10) Hajdina–Ormož, dolžina 30,0 km
(10.4) Markovci–Gorišnica (5,6 km)
Začne se izdelava projektne dokumentacije (faze PGD, PZI,
PZR).
(10.5) Gorišnica–Ormož (10,4 km)
Nadaljuje se odkup zemljišč in objektov ter izdeluje in v
prvi polovici leta dokonča projektno dokumentacijo (faze PGD, PZI).
(11.1) Priključek Lopata, dolžina 3,1 km
V prvem polletju 2001 se dokonča projektno dokumentacijo
(faze PGD, PZI, PZR), projekte se revidira. Prične se z odmero in parcelacijo
zemljišč ter s predhodnimi postopki odkupa zemljišč. Izvede se ureditev
grobišč.
(13) Blagovica–Šentjakob, dolžine 20,2 km
(13.3) Lukovica (6,0 km)
Izvedejo se postopki za oddajo del za gradnjo odseka.
(23) Škofije–Srmin, dolžina 3,1 km
Izdeluje se projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI opravi
se odkup zemljišč in objektov predvidenih za rušenje.
V letu 2001 se bo opravilo aktivnosti pred gradnjo (ne pa
tudi začelo z gradnjo) na skupno:
-
21,2 km štiripasovnih avtocest,
-
16 km dvopasovnic,
-
6,1 km obvoznice (Pragersko) in
-
3,1 km priključka (Lopata).
1.3.5. Odseki, zgrajeni po letu 1994, na
katerih se bodo v letu 2001 izvajala zaključna dela
V letu 2001 je predvidena izvedba zaključnih del na
naslednjih odsekih in pododsekih avtocest in cest iz nacionalnega programa
(zaključna dela na odsekih, ki so bili predani prometu pred letom 1994, to je
pred začetkom izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest, so prikazani
v poglavju 1.3.6.) (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(2) Pesnica–Šentilj, dolžina 9,5 km
predan prometu: 18. 10. 1996
Odkupuje se zemljišča po dokončni odmeri. Pridobiva se
uporabno dovoljenje.
(3) Pesnica–Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.1) AC Slivnica–priključek Ptujska (4,4
km)
predan prometu: 15. 5. 2000
Izvede se dokončna odmera zemljišč in zaključi se izvedba
odkupov zemljišč po dokončni odmeri. Izvede se monitoringe vplivov na okolje.
Zaključi se dela na reševanju premoženjsko pravnih zadev lastnikov rušenih
objektov. Izvede in zaključi se izvedba potrebnih protihrupnih ukrepov na
osnovi rezultatov izvedenih monitoringov, odpravi se pomanjkljivosti, ki so
bile ugotovljene na tehničnih pregledih, opravijo se zaključni obračuni z
izvajalci del, zaključi in arhivira se upravna in tehnična dokumentacija.
(3.4) Zrkovska cesta od km 0,0 do km 0,87
(0,9 km)
predan prometu: 18. 9. 2000
Izvede se dokončna odmera zemljišč, zaključi se izvedba
odkupov zemljišč po dokončni odmeri, izvede se monitoringe vplivov na okolje.
Odpravi se pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na tehničnih pregledih,
opravijo se zaključni obračuni z izvajalci del, zaključi se upravno in tehnično
dokumentacijo.
(4) Slivnica–Fram–BDC, dolžina 7,0 km
predan prometu: 24. 10. 1997
Na trasi avtoceste in hitre ceste se opravi dokončno odmero
in odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(7) Beltinci–Pince, dolžina 34,4 km
(7.5) Obvoznica Lendava, dvopasovnica,
dolžina 6,8 km
predana prometu: 31. 7. 1999
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se
uporabno dovoljenje.
(9) Slovenska Bistrica–Hajdina, dolžina
14,1 km
(9.1) Priključek Slovenska Bistrica–sever,
dolžina 0,8 km
predan prometu: 29. 9. 1997
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se
uporabno dovoljenje.
(9.2) Rekonstrukcija G1-2 od priključka
Slovenska Bistrica do obvoznice Pragersko (3,5 km)
predan prometu: 1. 7. 1999
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se
uporabno dovoljenje.
(10) Hajdina–Ormož, dolžina 30,0 km
(10.1) Obvoznica Ormož, dvopasovnica,
dolžina 3,77 km
predana prometu: 11. 9. 1998
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se
uporabno dovoljenje.
(11) Hoče–Arja vas, dolžina 47,0 km
predan prometu: 25. 10. 1996
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se
uporabno dovoljenje.
(12) Arja vas–Vransko, dolžina 20,9 km
predan prometu: 19. 9. 1997
Izvaja se dokončna ureditev zemljiško-knjižnih zadev in še
potrebni odkupi (po dokončni odmeri zemljišč, za AC bazo Vransko).
(14) Zadobrova–Tomačevo, dolžina 4,3 km
predan prometu: 31. 10. 96 in 27. 8. 99
Izvaja se dokončna ureditev premoženjsko pravnih zadev ter
prometna oprema prilagodi odprtju odseka Šentjakob–Krtina.
(15) Malence–Šentjakob, dolžina 10,7 km
predvidena predaja celotnega odseka
prometu: avgust 2001
Dokonča se prometno opremo odseka v povezavi z istočasnim
odprtjem odseka Šentjakob–Krtina. Izvaja se in dokonča zgornji ustroj v dolžini
1 km na stiku s sosednjim odsekom Šentjakob–Krtina (v odvisnosti od preselitve
oziroma porušenja edine preostale kmetije ne trasi). Izvaja se dokončna
ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(17) Čebulovica–Divača, dolžina 5,1 km
predan prometu: 12. 7. 1995
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(18) Divača–Dane, dolžine 8,4 km
predan prometu: 8. 12. 1995
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(19) Dane–Fernetiči, dolžine 3,8 km
predan prometu: 14. 11. 1997
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(20) Divača–Kozina, dolžina 6,7 km
predan prometu: 27. 3. 1998
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(21) Kozina–Klanec, dolžina 4,8 km
(21.1) Kozina–Klanec od km 6,7 do km 7,5
(0,8 km)
predan prometu: 24. 11. 2000
Izvede se vsa zaključna dela na trasi in objektih (odprava
pomanjkljivosti po zapisniku o tehničnem pregledu in pomanjkljivosti,
ugotovljenih s strani naročnika in vzdrževalca). Nabavi se še potrebno opremo
in stroje za vzdrževanje. V prvi polovici leta se izvede tudi protihrupni zid
ob glavni cesti Divača–Koper. Izvaja se razlastitev in odkup zemljišč ter
izvrši dokončno poplačilo odškodnin v razlastitvenem postopku.
(21.2) Kozina–Klanec od km 7,5 do km 11,5
(4,0 km)
predan prometu: 24. 11. 2000
Izvede se vsa zaključna dela na trasi in objektih (odprava
pomanjkljivosti po zapisniku o tehničnem pregledu in pomanjkljivosti,
ugotovljenih s strani naročnika in vzdrževalca). Nabavi se še potrebno opremo
in stroje za vzdrževanje za avtocestno bazo Kozina. Do konca leta se zaključi
gradnjo avtocestne baze Kozina in nabavi notranjo opremo.
(25) Izola–Jagodje, dolžina 3,6 km
predan prometu: 10. 6. 1999 (dograditev
dveh pasov na dolžini 2,3 km)
Izvaja se dokončna ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(27) Razdrto–Vipava, dolžina 15,8 km
(27.1) HC razcep Razdrto–km 1,3 (1,3 km)
predan prometu: 24. 11. 2000
Odpravi se pomanjkljivosti na trasi in CP Nanos, ugotovljene
ob tehničnem pregledu. Zaključi se dela na hortikulturni ureditvi in ureja
premoženjsko pravne zadeve.
(28) Vipava–Selo, dolžina 11,5 km
predan prometu: 25. 10. 1999
Uredi se dostopne poti, dokončuje se premoženjsko pravne
zadeve, izvaja se monitoringe. Izvede se vsa zaključna dela na trasi in
objektih (odprava pomanjkljivosti po zapisniku o tehničnem pregledu in
pomanjkljivosti, ugotovljenih s strani naročnika in vzdrževalca).
(29) Selo–Šempeter, dolžina 11,8 km
predan prometu: 24. 5. 1996
Uredi se dostopne poti, dokončuje se premoženjsko pravne
zadeve, izvaja se komunalne vode za oskrbno postajo Vogrsko (povezava platojev
sever in jug).
(34) Naklo–Kranj, dolžina 8,7 km
predan prometu: 21. 11. 2000
Izvaja se zaključna dela zlasti na protihrupnih ukrepih na
desni polovici avtoceste, kjer jih zaradi zapor ni bilo mogoče izvesti v
preteklem letu oziroma pred otvoritvijo odseka. Dokončuje se ureditev premoženjsko
pravnih zadev, končno odmero ter vpis v zemljiško knjigo.
(36) Višnja gora–Bič, dolžina 11,2 km
predan prometu: 3. 10. 2000
Odpravi se vse pomanjkljivosti ugotovljene na tehničnih
pregledih, izvede se zaključna dela, dela na cestni infrastrukturi v Ivančni
Gorici (do jeseni) in deviacijo 1-14, v kolikor bo rešena problematika
stanovanjskega objekta. Nabavi se mehanizacijo, vozila in opremo AC baze Dob in
notranjo opremo CP Dob. Zaključuje se premoženjsko – pravne zadeve in
arheološke preiskave.
Do konca maja se izdela projektno dokumentacijo za
rekonstrukcijo avtoceste v Višnji gori (AC odsek Šmarje Sap–Višnja gora), ki
predstavlja navezavo na odsek Višnja gora–Bič, in sicer razširitev in niveletna
prilagoditev južnega dela avtoceste v dolžini 1270 m ter niveletna prilagoditev
severnega dela avtoceste v dolžini 460 m. Začne se postopek oddaje del za to
rekonstrukcijo. Kolikor bo postopek izvršen v optimalnih rokih (brez pritožb,
zadostno število ponudb ipd), bodo dela v večji meri opravljena še v letu 2001.
V letu 2001 se bo izvajalo zaključna dela na novih avtocestah
in cestah (zgrajenih po letu 1994) na skupno:
-
96,8 km štiripasovnih avtocest,
-
24,6 km hitrih cest,
-
58 km dograjenih dvopasovnih avtocest v štiripasovnice,
-
0,9 km dvopasovnic,
-
10,6 km obvoznic (Lendava, Ormož),
-
3,5 rekonstrukcij (med priključkom Slovenska Bistrica–sever in obvoznico
Pragersko) in
-
0,8 km priključka (Slovenska Bistrica–sever).
1.3.6. Zaključna dela na avtocestah,
zgrajenih pred letom 1994
Na določenih avtocestnih odsekih, ki so bili predani prometu
že pred letom 1994 (pred ustanovitvijo družbe za avtoceste), se izvedejo
zaključna in dodatna dela, ki so bila zahtevana ob izdaji lokacijskih odločb in
so posledica meritev hrupa, ali pa so bila zahtevana pri tehničnih pregledih in
jih zaradi potrebnih predhodnih postopkov ni bilo mogoče zaključiti hkrati z
ostalimi deli. V sredstvih namenjenih za ta dela, so zajeta tudi sredstva za
dokončno ureditev premoženjsko – pravnih zadev na teh avtocestnih odsekih. Za
ta namen je predvidenih 53 mio tolarjev.
1.3.7. Vrednost del pri gradnji avtocest
in drugih cest v letu 2001
Vrednost del po odsekih v letu 2001 je določena v Tabeli 1. V
njej je prikazana tudi primerjava med planom 2001 in vrednostmi, ki so za leto
2001 na posameznem odseku oziroma postavki predvidene v nacionalnem programu
izgradnje avtocest.
Tabela 1:
LETNI PLAN
RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA LETO 2001
Številka odseka po NPIA Tabela 3
|
Postavka/odsek
|
Pododsek
|
Predvideno v nacionalnem programu izgradnje AC v RS
za leto 2001
|
Plan razvoja in vzdrževanja za leto 2001
|
Razmerje med planom in nacionalnim programom
|
|
|
|
|
mio USD
|
v 000 SIT
|
v 000 SIT
|
|
|
0
|
1
|
2
|
3
|
4
|
5
|
6
|
|
1
|
|
Projektna dokumentacija,
predhodni odkupi, Inženir, kvaliteta
|
12,9
|
3.044.400
|
3.407.000
|
112
|
|
2
|
|
Šentilj - Pesnica
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
3
|
3.1
|
Pesnica - Slivnica
|
AC Slivnica - priklj.
Ptujska
|
0
|
0
|
75.899
|
-
|
|
|
3.3
|
|
AC Zrkovska c. - priklj.
Pesnica
|
11,8
|
2.784.800
|
450.000
|
16
|
|
|
3.4
|
|
Zrkovska c. km 0,0 do km
0,87
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
|
3.6
|
|
HC 2B
|
0
|
0
|
1.046.903
|
-
|
|
4
|
|
Slivnica - Fram - BDC
|
0
|
0
|
4.500
|
-
|
|
5
|
5.1
|
Maribor - Lenart
|
Maribor - Lenart - enotna etapa
|
5,0
|
1.180.000
|
0
|
0
|
|
6
|
6.1
|
Lenart - Beltinci
|
Lenart - Cogetinci
|
20,1
|
4.743.600
|
|
0
|
|
|
6.2
|
|
Cogetinci - Vučja vas
|
20,0
|
4.720.000
|
150.000
|
3
|
|
|
6.3
|
|
Vučja vas - Beltinci z rek. R353
|
13,1
|
3.091.600
|
3.350.000
|
108
|
|
7
|
7.1
|
Beltinci - Pince
|
Beltinci - Radmožanci 1.
faza
|
16,4
|
3.870.400
|
0
|
0
|
|
|
7.3
|
|
Priklj. c. do obv. Lendava
(1 .faza)
|
3,8
|
896.800
|
0
|
0
|
|
|
7.5
|
|
Obvoznica Lendava
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
|
7.7
|
|
Obvoznica Lendava - Pince (1.faza)
|
5,0
|
1.180.000
|
0
|
0
|
|
9
|
9.1
|
Sl. Bistrica - Hajdina
|
Priključek Sl. Bistrica - sever
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
|
9.2
|
|
Rek. od priklj. Sl. Bistrica
do obv.Pragersko
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
|
9.3
|
|
Obvoznica Pragersko
|
0
|
0
|
100.000
|
-
|
|
10
|
10.1
|
Hajdina - Ormož
|
Obvoznica Ormož
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
10.2
|
Hajdina - Ptuj
|
0
|
0
|
0
|
-
|
|
10.3
|
Ptuj - Markovci
|
6,3
|
1.486.800
|
0
|
0
|
|
|
10.4
|
Markovci - Gorišnica
|
6,8
|
1.604.800
|
30.000
|
2
|
|
|
10.5
|
Gorišnica - Ormož
|
7,0
|
1.652.000
|
63.000
|
4
|
|
11
|
|
Hoče - Arja vas
|
0
|
0
|
2.500
|
-
|
|
|
11.1
|
Priključek Lopata
|
0
|
0
|
278.028
|
-
|
|
|
11.2
|
Priključek Ljubečna
|
0
|
0
|
0
|
-
|
|
12
|
|
Arja vas - Vransko
|
0
|
0
|
50.000
|
-
|
|
13
|
13.1
|
Blagovica - Šentjakob
|
Šentjakob - Krtina
|
13,0
|
3.068.000
|
4.113.000
|
134
|
|
|
13.2
|
Krtina - Lukovica
|
5,9
|
1.392.400
|
8.463.777
|
608
|
|
|
13.3
|
Lukovica - Blagovica
|
25,8
|
6.088.800
|
0
|
0
|
|
14
|
|
Zadobrova - Tomačevo
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
15
|
|
Malence - Šentjakob
|
0
|
0
|
558.170
|
-
|
|
16a
|
Priključek Razdrto
|
0
|
0
|
616.836
|
-
|
|
17
|
|
Čebulovica - Divača
|
0
|
0
|
5.000
|
-
|
|
18
|
|
Divača - Dane
|
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
|
19
|
|
Dane - Fernetiči
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
20
|
|
Divača - Kozina
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
21
|
21.1
|
Kozina - Klanec
|
1. etapa od km 6,7 do km 7,5
|
0
|
0
|
546.257
|
-
|
|
21.2
|
2. etapa od km 7,5 do km
11,5
|
0
|
0
|
1.600.862
|
-
|
|
22
|
22.1
|
Klanec - Ankaran
|
Srmin - Socerb
|
41,7
|
9.841.200
|
2.200.000
|
22
|
|
|
22.2
|
Socerb - Klanec
|
30,9
|
7.292.400
|
700.000
|
10
|
|
|
22.3
|
Navezava na Luko Koper
|
13,4
|
3.162.400
|
0
|
0
|
|
23
|
|
Škofije - Srmin
|
|
4,9
|
1.156.400
|
250.000
|
22
|
|
24
|
|
Koper - Izola
|
|
22,6
|
5.333.600
|
0
|
0
|
|
25
|
|
Izola - Jagodje, dograditev
dveh pasov
|
0
|
0
|
500
|
-
|
|
27
|
27.1
|
Razdrto - Vipava
|
HC Razcep Razdrto - km 1,3
|
0
|
0
|
136.470
|
-
|
|
27.2
|
Rebernice
|
45,0
|
10.620.000
|
630.000
|
6
|
|
|
27.3
|
HC Vipava - Podnanos (Mlake)
|
0
|
0
|
1.820.039
|
-
|
|
28
|
|
Vipava - Selo
|
|
0
|
0
|
110.000
|
-
|
|
29
|
|
Selo - Šempeter
|
0
|
0
|
70.000
|
-
|
|
30
|
30.1
|
Vransko - Blagovica
|
Vransko - Trojane
|
48,2
|
11.375.200
|
7.361.000
|
65
|
|
30.2
|
Trojane - Blagovica
|
54,4
|
12.838.400
|
4.290.000
|
33
|
|
33
|
|
Podtabor - Naklo
|
15,3
|
3.610.800
|
650.000
|
18
|
|
34
|
|
Naklo - Kranj, dograditev
dveh pasov
|
2,8
|
660.800
|
452.778
|
69
|
|
35
|
|
Šentvid - Koseze
|
5,0
|
1.180.000
|
0
|
0
|
|
36
|
|
Višnja gora - Bič
|
0
|
0
|
1.000.000
|
-
|
|
37
|
|
Bič - Trebnje - Hrastje
|
4,0
|
944.000
|
375.000
|
40
|
|
38
|
|
Hrastje - Kronovo
|
4,0
|
944.000
|
0
|
0
|
|
39
|
|
Kronovo - Smednik
|
|
0
|
833.000
|
-
|
|
41
|
|
Krška vas - Obrežje
|
14,4
|
3.396.040
|
690.000
|
20
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
42
|
|
Dokončanje avtocest
|
0,0
|
0
|
53.000
|
-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ AC
|
|
479,5
|
113.159.640
|
46.538.519
|
41
|
|
|
|
Avansi (povečanje salda)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ AC Z AVANSI
|
479,5
|
113.159.640
|
46.538.519
|
41
|
|
|
|
I
|
|
|
|
|
|
|
|
Ukrepi na državnih cestah
|
10,3
|
2.430.800
|
2.125.176
|
87
|
|
|
|
Ukrepi na železnicah
|
3,0
|
708.000
|
20.000
|
3
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ AC + DC + Ž
|
492,8
|
116.298.440
|
48.683.695
|
42
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Stroški financiranja
|
66,51
|
15.696.360
|
3.894.719
|
25
|
|
|
|
Upravljanje in stroški
pobiranja cestnin
|
14,45
|
3.410.200
|
3.522.610
|
103
|
|
|
|
Redno vzdrževanje in nadom.
za uporabo stavbnih zemljišč
|
18,46
|
4.356.560
|
4.070.000
|
93
|
|
|
|
Obnavljanje vozišč, objektov
in opreme
|
13,76
|
3.247.360
|
2.130.000
|
66
|
|
|
|
Naložbe v osnovna sredstva
AC
|
4,18
|
986.480
|
1.220.000
|
124
|
|
|
|
Obveznosti iz investicijskih
kreditov (najetih po I. 1994)
|
52,13
|
12.302.680
|
10.433.666
|
85
|
|
|
|
VSE SKUPAJ
|
|
662,28
|
156.298.080
|
73.954.690
|
47
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.3.8. Odstopanje investicijskih
vrednosti
Investicijske vrednosti odsekov, na katerih je ugotovljena
prekoračitev investicijskih vrednosti, so podane v Tabeli 2, ki prikazuje stare
in nove ocene investicijskih vrednosti ter razlike med njimi. Prikazane
prekoračitve bodo v celoti pokrite z lastnimi viri. Kratko so podani tudi
najpomembnejši razlogi za spremembe investicijskih vrednosti.
Tabela 2:
NOVE
INVESTICIJSKE VREDNOSTI AVTOCESTNIH ODSEKOV, KI SO BILI ŽE NAVEDENI V LETNIH
PLANIH
|
V tisoč SIT
|
Številka odseka po NPIA Tabela 3
|
AC odsek
|
Etapa
|
Stara Investicijska vrednost s stroški financiranja
|
Nova investicijska vrednost s stroški financiranja
|
Razlika med novo in staro investicijsko vrednostjo
|
Stalne cene na
dan (2)
|
Planski dokument, v katerem je odsek potrjen
|
Razlog za razliko med staro in novo investicijsko
vrednostjo
|
3.
|
3.6.
|
PESNICA-SLIVNICA
|
HC
|
3.597.216
|
3.938.838
|
341.622
|
09/97
|
PRV 1999
|
DDV
|
341.622
|
|
11.1.
|
|
Priključek Lopata
|
1.747.200
|
2.830.210
|
1.083.010
|
09/97
|
PRV 1999
|
višji stroški projektov večji obseg gradbenih del s.n.
|
93.493
824.069
165.448
|
22.
|
22.1.
|
KLANEC - ANKARAN
|
Srmin - Socerb
|
36.787.594
|
43.955.328
|
7.167.734
|
09/97
|
PRV 1999
|
DDV
večji obseg gradbenih del projekt, za celoten odsek odkupi za celoten
odsek
|
4.360.966
2.124.148
317.720
364.900
|
|
22.2.
|
KLANEC - ANKARAN
|
Socerb - Klanec
|
14.379.794
|
16.519.860
|
2.140.066
|
09/97
|
PRV 1999
|
DDV
večji obseg gradbenih del
|
1.706.348
433.718
|
16a
|
|
PRIKLJUČEK RAZDRTO (1)
|
|
540.495
|
725.963
|
185.468
|
09/97
|
PRV 2000
|
DDV
višji stroški projektiranja višja vrednost gradb. del s.n.
|
112.059
18.867
47.892
6.650
|
41
|
|
KRŠKA VAS-OBREŽJE
|
|
8.988.000
|
13.162.541
|
4.174.541
|
09/97
|
PRV 1999
|
DDV s.n.
višji stroški projektiranja arheologija in ostali str. višji stroški
odkupov večji obseg gradbenih del
|
1.258.283
490.509
68.064
297.239
636.644
1.423.802
|
Legenda:
DDV = vpliv uvedbe davka na dodano vrednost
s.n. = odškodnina zaradi spremembe
namembnosti zemljišč (razlika med plačilom 30% in 100%)
Opombe:
(1) Stara investicijska vrednost ni zajemala
vpliva DDV, ker so bili investicijski programi potrjeni pred sprejetjem zakona
o DDV.
(2) Datum upoštevanih stalnih cen za oceno
investicijske vrednosti, to je cene iz ustreznega planskega dokumenta.
1.3.9. Investicijske vrednosti novih
odsekov
Ocena investicijskih vrednosti
odsekov, na katerih je v letu 2001 določen začetek gradnje in doslej niso bili
navedeni v letnih planih, pa je podana v Tabeli 3. V njej so podane ocene
investicijskih vrednosti odsekov po stalnih cenah (september 1997), predvideni
viri sredstev in skladnost planiranih investicij z veljavnim nacionalnim
programom.
Tabela 3:
INVESTICIJSKE VREDNOSTI
AVTOCESTNIH ODSEKOV, NA KATERIH JE V LETU 2001 PREDVIDEN ZAČETEK GRADNJE IN
DOSLEJ NISO BILI NAVEDENI V LETNIH PLANIH
|
|
v tisoč SIT
|
|
|
Številka odseka po
NPIA Tabela 3
|
Odsek
|
Etapa
|
Investicijska
vrednost
(brez
stroškov
financiranja)
|
Stroški
financiranja
|
Investicijska
vrednost (s stroški financiranja)
|
Lastna
sredstva
|
Krediti EIB VI (3)
|
Stalne cene na dan
(4)
|
Skladnost z NPIA
|
|
37
|
BIČ
- TREBNJE - HRASTJE
|
Bič
- Korenitka
|
5.915.672
|
526.495
|
6.442.167
|
2.552.967
|
3.889.200
|
09/97
|
(2)
|
39
|
KRONOVO-
SMEDNIK
|
|
13.632.794
|
1.213.319
|
14.846.113
|
5.883.313
|
8.962.800
|
09/97
|
(1) 31% presežen NPIA (tolerance 50%)
|
Legenda:
NPIA = Spremembe in dopolnitve nacionalnega
programa izgradnje avtocest v RS
Opombe:
(1) Primerjani sta primerljivi vrednosti
(nova investicijska ocena brez vpliva DDV in z le 30% spremembo namembnosti).
(2) Nacionalni program ni predvideval etapne
gradnje, zato tudi vrednostna primerjava ni možna.
(3) Do zagotovitve sredstev iz predvidenega
kredita EIB VI za odsek Bič-Trebnje-Hrastje (etapa Bič–Korenitka) in odsek
Kronovo–Smednik v višini 76,5 mio USD (tečaj 1USD = 168 SIT) bodo sredstva zagotovljena
iz lastnih sredstev (bencinski tolar).
(4) Datum upoštevanih stalnih cen za oceno
investicijske vrednosti.
2.
VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE AVTOCEST
2.1
Redno vzdrževanje avtocest
Cilji, naloge in obveznosti DARS, d.d. na področju rednega
vzdrževanja avtocest so opredeljeni s
-
predpisi o javnih cestah,
-
predpisi o varnosti v cestnem prometu,
-
predpisi o varstvu okolja.
Osrednja izvršilna predpisa k zakonu o javnih cestah, ki
podrobneje določata naloge rednega vzdrževanja avtocest in način njihovega izvajanja,
sta pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega
vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) ter uredba o preoblikovanju
Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, p.o. v javno podjetje Podjetje za
vzdrževanje avtocest, d.o.o. (Uradni list RS, št. 56/96).
Pravilnik določa, da redno vzdrževanje avtocest obsega:
-
pregledniško službo,
-
redno vzdrževanje vseh prometnih površin avtocest,
-
redno vzdrževanje površin in naprav izven vozišč avtocest,
-
redno vzdrževanje cestnih objektov, prometne signalizacije in opreme
avtocest,
-
vzpostavitev prevoznosti in zagotavljanje prometne varnosti po
elementarnih in drugih izrednih dogodkih na avtocestah,
-
zimsko službo in druge naloge, ki se morajo izvajati zaradi
zagotavljanja nemotenega in varnega odvijanja prometa.
Redno vzdrževanje v letnem obdobju:
Glavna dela rednega vzdrževanja avtocest v letnem obdobju
obsegajo predvsem pregledniško službo, čiščenje in popravila prometnih površin,
vzdrževanje, popravila in zamenjave poškodovane opreme, ureditev in naprav,
vzdrževanje in označevanje talnih oznak, košnja trave in vzdrževanje druge
vegetacije, ukrepi intervencijskih skupin za posredovanje ob prometnih nesrečah
in druga dela.
Redno vzdrževanje v zimskem obdobju:
Zimska služba je neposredno odvisna od geografskega položaja
in klimatskih značilnosti, ki so v Sloveniji zelo različne. Razpoložljiva
količina in kvaliteta mehanizacije za zimsko službo zagotavlja s pravilnikom
določen nivo rednega vzdrževanja. Število delavcev javnega podjetja za
vzdrževanje avtocest, ki skrbi za izvajanje zimske službe, je določeno glede na
primerljive službe v razvitih zahodnih državah. Osnovna dela v zimski službi so
postavitev dodatne prometne signalizacije, posebej obvestilnih tabel in snežnih
kolov za izvajanje zimske službe, postavitev palisad za varovanje pred snežnimi
zameti, preprečevanje in odpravljanje poledice ter odstranjevanje snega s
prometnih površin avtocest. V stroške zimske službe je vključena tudi nabava
posipnih materialov za preprečevanje poledice.
V zimskem obdobju so vse avtoceste in hitre ceste ter
priključki nanje v prvem prednostnem razredu, kar pomeni, da se zagotavlja
njihova trajna prevoznost; ob močnem sneženju mora biti trajno zagotovljena
prevoznost vsaj enega voznega pasu teh cest in dovoz k večjim parkiriščem ob
njih.
Redno vzdrževanje avtocest opravlja javno podjetje Podjetje za
vzdrževanje avtocest d.o.o. (PVAC d.o.o.), ki je bilo z že omenjeno uredbo
ustanovljeno za izvajanje te gospodarske javne službe. Uredba o načinu
opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest
(Uradni list RS, št. 48/98) določa, da se s pogodbo za redno vzdrževanje
avtocest lahko določi, da izvajalec rednega vzdrževanja avtocest lahko
posamezna dela odda podizvajalcu in da se mora oddaja teh del opraviti po
predpisih o javnih naročilih.
S pogodbo, ki jo DARS d.d. sklene s PVAC d.o.o. za redno
vzdrževanje avtocest, se določijo tista dela in nabave, ki so sicer vezana na
redno vzdrževanje avtocest, vendar ne sodijo v osnovno dejavnost PVAC d.o.o.
(npr. vzdrževanje objektov visoke gradnje in razne opreme in ureditev za
obratovanje avtocest in cestnih baz) ali pa PVAC d.o.o. nima lastnih kapacitet
ali naravnih virov (npr. posipni materiali).
Obseg rednega vzdrževanja za leto 2001:
Dolžina avtocest in priključkov na dan 31.12.2000 znaša
skupno 432,288 km avtocest, od tega 322,393 km AC in HC ter 109.895 km
priključkov.
Po študiji “Avtocestne vzdrževalne baze” je na vsakih cca 70
km avtocest locirana avtocestna baza, v kateri je zagotovljena pomoč voznikom
na cesti in na razpolago delovna posadka in ustrezna mehanizacija za vsa redna
vzdrževalna dela.
V letu 2000 so bila za redno vzdrževanje zagotovljena
sredstva v višini 3.200 mio tolarjev, za leto 2001 pa ta znesek znaša 3.860 mio
tolarjev.
Vrednost del za izvedbo rednega vzdrževanja je določena na
podlagi porabe v preteklih letih, z upoštevanjem odprtja novih odsekov v letu
2001 v skupni dolžini 15,2 km (Šentjakob–Krtina, Vipava–Podnanos, priključek
Razdrto, 2B etapa hitre ceste v Mariboru).
Vrednosti posameznih del rednega
vzdrževanja avtocest:
-
stroški v zvezi z delom PVAC d.o.o.
|
2.730 mio tolarjev
|
-
nabava posipnih materialov
|
190 mio tolarjev
|
-
odprava lokalnih poškodb na voziščih
|
360 mio tolarjev
|
-
ostali ukrepi vzdrževanja prometnih površin
|
115 mio tolarjev
|
Drugi stroški v zvezi z rednim vzdrževanjem avtocest:
Ti stroški obsegajo
-
pripravo strokovnih podlag in predlogov ukrepov v zvezi z vzdrževanjem
zgrajenih avtocest, vodenjem prometa in izboljšanjem njihove prometne varnosti;
-
del stroškov vzdrževanja in obratovanja površin, objektov in naprav,
kjer je več uporabnikov oziroma upravljavcev (del površin za spremljajoče
dejavnosti, ki niso razmejene med funkcionalne površine izvajalcev
spremljajočih dejavnosti, in del površin na MMP Karavanke, ki jih soupravljajo
carina, mejna policija in DARS d.d.);
-
stroške električne energije po odjemnih mestih, zgrajenih za potrebe
avtocest, ki so evidentirana na DARS d.d. kot investitorja;
-
posebej izkazane stroške nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Navedeni stroški so predvideni v
višini:
-
za strokovne in svetovalne storitve na področju zgrajenih AC
|
150 mio tolarjev
|
-
za vzdrževanje dela površin za spremljajoče dejavnosti
|
100 mio tolarjev
|
-
za električno energijo
|
150 mio tolarjev
|
-
za del vzdrževanja MMP Karavanke
|
65 mio tolarjev
|
Stroški nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč:
Davčna uprava Republike Slovenije je v preteklih letih izdala
odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, zoper katere je DARS
d.d. v zakonitem roku vložil pritožbe zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega
stanja in napačne uporabe veljavnih predpisov, sklicujoč se na 13. člen zakona
o javnih cestah, ki določa, da se za sestavni del javne ceste štejejo tudi
zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali
zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje
spremljajočih dejavnosti, za katere pa se po 3. členu zakona o stavbnih
zemljiščih nadomestilo ne plačuje, ker gre za javno dobro. Pritožbe, tudi z
vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, ki je še
v postopku, niso zadržale izterjave odmerjenih obveznosti, ki so za leto 2000
znašale 160 mio tolarjev, za leto 2001 pa predstavljajo vrednost 210 mio
tolarjev.
2.2
Obnavljanje avtocest
Od leta 1994 poteka intenzivno obnavljanje vozišč, objektov
in opreme avtocest, ki so bile v slabem stanju zaradi pomanjkanja sredstev za
njihovo vzdrževanje v preteklosti, in redna obnovitvena dela. Obseg zapor
zaradi obnovitvenih del glede na predhodna leta se bistveno ne bo zmanjšal.
Večja obnovitvena dela se opravljajo izven turistične sezone, razen obnovitev
objektov, ki jih ni možno prekiniti.
Razpoložljiva sredstva za obnove ne zadoščajo za izvedbo vseh
potrebnih obnov, zato bodo prioritetno obnovljeni najbolj dotrajani odseki.
Obnovitvena dela na najstarejši avtocesti Ljubljana–Postojna se bodo izjemoma
izvajala istočasno na več mestih.
Vrednost obnov vozišč, objektov
in opreme v letu 2001 znaša 2.130 mio tolarjev in obsega sledeča večja dela:
-
obnova vozišč (AC Maribor–Vransko: Žepina–Celje, CP Tepanje–Dramlje,
Fram–Slovenska Bistrica; AC Ljubljana–Razdrto: Verd–Ljubljanica–Vrhnika,
Hruševje–Razdrto, železniški nadvoz–reka Pivka, Ivanje selo–Lom)
|
1.050 mio tolarjev
|
-
obnova objektov (od tega Vrhole ca. 150 mio tolarjev)
|
290 mio tolarjev
|
-
popravila cestne opreme
|
150 mio tolarjev
|
-
sanacija poškodb v predoru Karavanke
|
100 mio tolarjev
|
-
obnova AC baz
|
40 mio tolarjev
|
-
izdelava intervencijskih prehodov, zamenjava odbojnih ograj in zaščitnih
mrež
|
260 mio tolarjev
|
-
sanacija brežin (Golo rebro, Višnja gora in drugo)
|
85 mio tolarjev
|
Že v letu 2001 se bo izvedel tudi del postopkov izbire
najugodnejših ponudnikov za obnove vozišč in objektov iz sredstev prihodnjega
leta, in to v višini do 600 mio tolarjev. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov
javnih naročil je omogočiti izvedbo dela obnovitvenih del v pomladanskem
obdobju naslednjega leta, to je še v času pred začetkom turistične sezone.
2.3
Naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest
Za zagotavljanje enake stopnje opremljenosti in varstva
okolja pred vplivi cest je potrebno stare avtoceste opremiti s sodobno
elektrostrojno opremo, mehanizacijo za vzdrževanje in s protihrupnimi ograjami.
Stroški za naložbe v osnovna sredstva v letu 2001 znašajo
1.220 mio tolarjev.
Opravljena bodo naslednja dela
in nabave:
-
nabava nove mehanizacije in opreme za nadomestitev dotrajane
mehanizacije in opreme za vzdrževanje
|
395 mio tolarjev
|
-
izgradnja protihrupnih ograj (na območjih: Kozarje, Vodice, Brezovica,
Vrhnika, Verd in Postojna)
|
210 mio tolarjev
|
-
nabava “ABC” elektronskih tablic*
|
250 mio tolarjev
|
-
oprema za prenos podatkov ob AC
|
70 mio tolarjev
|
-
preureditev cestninskih postaj za zagotovitev večje pretočnosti
|
100 mio tolarjev
|
-
nadgradnja sistema ABC
|
70 mio tolarjev
|
-
reševanje prometne problematike na območju od Vrhnike do Ljubljane
(prometna študija širšega cestnega omrežja, zagotovitev prometne varnosti na
avtocestnih izvozih Brezovica in Vrhnika)
|
50 mio tolarjev
|
-
nabava osmih cestno vremenskih postaj
|
110 mio tolarjev
|
-
položitev optičnega kabla za prenos podatkov ob AC
|
80 mio tolarjev
|
-
nabava informacijskih multimedijskih kioskov
|
50 mio tolarjev
|
-
svetlobni obvestilni panoji na AC Ljubljana–Kozina
|
50 mio tolarjev
|
-
nabava sistema video nadzora na cestninskih postajah AC
Ljubljana–Kozina in na CP Torovo in nadzora hitrosti
|
35 mio tolarjev
|
*strošek nabave ABC elektronskih tablic v vrednosti 250 mio
tolarjev bo krit iz oblikovanega vira sofinancerskega deleža uporabnikov
2.4
Upravljanje avtocest in pobiranje cestnine
Za naloge s področja upravljanja avtocest se nameni 3.522,61
mio tolarjev. Skladno z zakonom o javnih cestah in zakonom o družbi za
avtoceste v Republiki Sloveniji se opravljajo naslednje naloge:
-
strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge, ki so
povezane z vzdrževanjem in varovanjem avtocest,
-
organiziranje pobiranja cestnine,
-
pobiranje nadomestil za površine za spremljajoče dejavnosti,
-
strokovne naloge v zvezi s povečanjem prilivov iz naslova upravljanja z
avtocestami (optimizacija cestninskega sistema, trženje obcestnega prostora
ipd.),
-
strokovne naloge v zvezi z optimizacijo vzdrževalnih del s ciljem
zmanjševanja stroškov,
-
nadzor nad stanjem avtocest,
-
zagotavljanje pogojev za varno vožnjo, skladno z veljavnimi predpisi,
-
stroški, vezani na delo zaposlenih v DARS d.d. ter strokovnih in
nadzornih organov družbe in stroški odnosov z javnostmi.
Za izvedbo del pobiranja cestnine DARS, d.d. sklene pogodbo s
Podjetjem za vzdrževanje avtocest d.o.o..
Nadzor nad stanjem avtocest in
varnostno prometnimi razmerami na avtocestah obsega količinski in kakovostni
nadzor nad izvajanjem rednega vzdrževanja avtocest kot dejavnosti, pripravo
strokovnih podlag in predlogov ukrepov na pripravo planov vzdrževanja avtocest
ter pripravo strokovnih podlag in predlogov ukrepov za izboljševanje prometno
varnostnih razmer na avtocestah. Za potrebe DARS d.d. kot upravljavca avtocest
ga opravljajo strokovno usposobljeni izvajalci.
3.
DRUGE DRŽAVNE CESTE V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA
V okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest se
nadaljuje izgradnja nekaterih državnih cest, ki omogočajo boljše navezovanje
širših urbanih območij na V. in X. koridor.
V letu 2001 potekajo dela na naslednjih odsekih državnih cest
(imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(1.1) Maribor: Levi breg
V letu 2001 se izvaja odkupe zemljišč po dokončni odmeri ter
končni obračun del.
(1.2) Maribor: most–Erjavčeva
V letu 2001 se zaključi projektno tehnično dokumentacijo,
pridobi upravna dovoljenja ter enotno dovoljenje za gradnjo.
V letu 2001 se izvaja:
-
odkupe zemljišč in objektov,
-
cestogradbena dela vključno s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce,
-
galerijo s tirnimi spremembami,
-
prestavitve in novogradnjo komunalnih vodov,
-
protihrupno zaščito ter
-
krajinsko ureditev
na 600 metrskem odseku ceste.
Na preostalem 200 metrskem odseku pa se v letu 2001 po
izvedenem postopku izbire izvajalca del začne izvedba teh del.
(1.3) Maribor: Erjavčeva–Proleterskih
brigad
Sklene se sporazuma o financiranju izgradnje (podpisniki: MO
Maribor, ministrstvo za promet, DARS d.d., Elektro Maribor in Telekom). Izvaja
se odkupe zemljišč in objektov.
(2) Celje Magistrala S: rekonstrukcija
Mariborske ceste
Sklene se sporazum o sofinanciranju (podpisniki: MO Celje, ministrstvo
za promet in DARS d.d.). Izdela in potrdi se investicijski program za III.
etapo. V prvi polovici leta se dokonča projekte PGD, PZI za III. in IV. etapo
in se jih revidira. Nadaljuje se odkupe zemljišč in objektov na III. etapi.
Pridobiva se upravna soglasja in dovoljenja za gradnjo.
(3.1) Želodnik–Vodice: Obvoznica Mengeš
Izdeluje se idejni projekt in lokacijski
načrt.
(3.3) Želodnik–Vodice (brez odseka
Obvoznica Mengeš–Preserje)
Izdeluje se idejni projekt in lokacijski
načrt.
(4.1) Šmarje–Dragonja (III. pas)
Izdela se končni obračun izvedenih del.
(4.2) Slavček–Tomos
Izdeluje se projektno dokumentacijo nivoja
PGD.
(5.1) Obvoznica Novo mesto: Muhaber–Bučna
vas
Izvede se zaključna dela, odkupuje se zemljišča po dokončni
odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(5.2) Obvoznica Novo mesto: Bučna
vas–Ločna
Izdela se dodatno projektno dokumentacijo, dokonča se vsa
gradbena dela, izvede se krožišče v Bučni vasi (zgornji ustroj, odvodnjavanje,
hortikultura, prometna signalizacija ipd.) in odpravi pomanjkljivosti,
ugotovljene na tehničnem pregledu.
Odsek bo predan prometu predvidoma v jeseni 2001.
Izvede se zaključna dela in zaključuje se premoženjsko pravne
zadeve.
(6) Mele–Šratovci–Radenci
Odkupuje se zemljišča po dokončni odmeri. Pridobiva se
uporabno dovoljenje.
Vrednost gornjih del po
posameznih cestnih odsekih prikazuje Tabela 4.
Tabela 4:
VREDNOST DEL NA
DRUGIH DRŽAVNIH CESTAH V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA V LETU 2001
Odsek
|
Pododsek
|
Vrednost del v letu
2001 v tisoč SIT
|
Maribor
|
1.1. Levi breg
|
4.300
|
|
1.2. Most-Erjavčeva
|
784.674
|
1.3.
Erjavčeva-Proletarskih brigad
|
120.000
|
Celje Magistrala S
|
2. Rekonstrukcija
mariborske ceste
|
278.000
|
Želodnik-Vodice
|
3.1. Obvoznica Mengeš
|
35.000
|
|
3.3. Želodnik-Vodice
(brez obv.
Mengeš-Presarje)
|
35.000
|
Koper-Šmarje- Dragonja
|
4.1. Šmarje-Dragonja
(III.pas)
|
10.000
|
4.2. Slavček-Tomos
|
15.000
|
Obvoznica Novo mesto
|
5.1. Muhaber-Bučna vas
|
15.000
|
5.2. Bučna vas-Ločna
|
482.397
|
Mele-Šratovci- Radenci
|
Mele-Šratovci-Radenci
|
500
|
Skupaj obvozne ceste
|
|
1.779.871
|
Rehabilitacije
|
|
345.305
|
Vse skupaj
|
|
2.125.176
|
Postavka “rehabilitacije” iz Tabele 4 je namenjena za
preplastitve in popravila tistih državnih cest, na katerih je povečan tovorni
promet zaradi izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest. Te ceste so
obvozne ceste za V. koridor v času intenzivne gradnje in planiranih zapor ter v
primeru prometnih nesreč in druge višje sile.
V letu 2001 so tako za
rehabilitacije zagotovljena sredstva za že v letu 2000 podpisane (dvoletne)
pogodbe. Odseki, na katerih so preplastitve in popravila predvidena so
prikazani v Tabeli 5.
Tabela 5:
VREDNOST DEL NA
REHABILITACIJAH V LETU 2001
Investicija
|
Vrednost del v letu
2001
|
|
v tisoč SIT
|
G1-108/1185
Trbovlje-Hrastnik
|
190.008
|
R3-714 Sv.Jurij ob
Ščavnici-Radenci
|
92.971
|
G1-3/316 Gornja Radgona
|
23.813
|
G1-2/1290 Šikole in
Pragersko
|
3.853
|
R1-232/1314, 1315
Hodoš-Martjanci-skozi Peskovce
|
3.557
|
R12-445/350 Sežana
|
1.126
|
Hrušica-Podkraj
|
17.334
|
Inženirske storitve
|
12.643
|
SKUPAJ
|
345.305
|
4.
PROGRAM UKREPOV NA ŽELEZNICAH V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA
V letu 2001 je v nacionalnem programu izgradnje avtocest
predvideno, da se del sredstev, zbranih iz “bencinskega tolarja” nameni za
urejanje cestno železniških prehodov na železniških progah, ki predstavljajo V.
prometni koridor na področju Republike Slovenije. V letu 2001 je tako
predvidenih 20 mio tolarjev, od tega za dokončanje ureditve izvennivojskega
križanja Ješenca (podhod) 15 mio tolarjev in 5 mio tolarjev za izdelavo
projektno dokumentacijo nadvoza Lipa–Štore.
5.
STROŠKI ZA PRIPRAVO INVESTICIJ IN NADZOR IZVAJANJA (“INŽENIRJI”)
V letu 2001 predstavlja delo “Inženirjev” organizacijo in
nadzor nad 46 velikimi investicijami na področju avtocest in ostalih cest.
Poleg tega se izvajajo dela na 11 investicijah na odsekih državnih cest v
sklopu avtocestnega programa. V letu 2001 strokovne ekipe “Inženirjev”
nadaljujejo organizacijo in nadzor nad predhodnimi deli in pripravo projektne
dokumentacije na 14 odsekih avtocest, katerih gradnja je predvidena po letu
2001. “Inženirji” v letu 2001 nadzirajo tudi dela na vzdrževanju že zgrajenih
avtocest. Dolžina teh cest se bo v letu 2001 še povečala.
Za opravljanje del “Inženirjev” so v letu 2001 predvidena
finančna sredstva v višini 2.300 mio tolarjev.
Delež stroškov “Inženirjev” v letu 2001 predstavlja 3,1% od
celotne vrednosti del določenih s planom razvoja in vzdrževanja avtocest za
leto 2001.
Dela “Inženirjev” zajemajo predvsem naslednje naloge:
-
pridobivanje vseh upravnih dovoljenj, študij in tehnične dokumentacije
za pridobitev lokacijske dokumentacije,
-
izvajanje nadzora izvedbe gradnje (trasa AC z objekti, deviacije,
regulacije, nadomestni objekti, elektrovodi, plinovodi in druge komunalne
naprave),
-
skrb za odpravo pomanjkljivosti zgrajenih objektov in napak v
garancijski dobi, ter investicijsko vzdrževanje zgrajenih objektov,
-
priprava in razvijanje vseh vrst tehnoloških postopkov potrebnih za
gradnjo in vzdrževanje AC,
-
pridobivanje tehnične dokumentacije PGD, PZI za vse objekte in strokovno
svetovanje (objekti, mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi)
-
vodenje postopkov pri pridobivanju zemljišč in reševanje druge pravne
problematike,
-
vodenje postopkov za vse razpise, kalkulacije in preverjanje ponudbenih
cen in vrednosti vseh ponujenih del,
-
računalniška obdelava podatkov in podpora strokovnim službam,
-
odnosi z javnostmi in pridobivanje strokovne literature,
-
pridobivanje celotne tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora nad
gradnjo predorov,
-
tehnična kontrola projektne dokumentacije in strokovnih rešitev,
-
razreševanje celovite ekološke problematike v zvezi z izgradnjo AC,
-
planiranje in nadzor rednega vzdrževanja AC,
-
storitve posameznih strokovnjakov in tehnične ekspertize.
DARS d.d. ima z organizacijami, ki opravljajo delo
“Inženirjev”, sklenjene dolgoročne pogodbe za izvajanje strokovnih in
svetovalnih storitev v zvezi z graditvijo avtocest in drugih cest, predvidenih
v nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki so potekle konec leta 1999. Z
aneksi so bile podaljšane pogodbe že v preteklih letih za dokončanje prevzetih
in nedokončanih del po pogodbah z izbranimi izvajalci za izvajanje teh storitev
na avtocestnih odsekih, katerih priprava ali gradnja se je pričela do konca
leta 1999 in jih je skladno z zakonom o obligacijskih razmerjih izbrani
izvajalec dolžan dokončati.
Za vsa tista dela, ki se do
konca leta 1999 še niso pričela, kot tudi za avtocestne in cestne odseke,
oziroma etape, katerih gradnja se je pričela v letu 2000 oziroma se bo pričela
v letu 2001 in kasneje, pa se strokovne in svetovalne storitve oddajo po postopku
oddaje javnih naročil.
6.
FINANCIRANJE PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST, PROGRAMA RAZVOJA
OSTALIH CEST IN PROGRAMA UKREPOV NA ŽELEZNICAH
6.1. Sredstva
na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest
določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
Osnovni vir za financiranje nacionalnega programa izgradnje
avtocest v Republiki Sloveniji so sredstva, ki se zagotavljajo na podlagi
zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v
nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ZZNSGC Uradni
list RS, št. 57/98). Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki
Sloveniji za leto 2001 predvideva iz tega naslova priliv v višini 58.970,5 mio
tolarjev. Proračun Republike Slovenije za leto 2001 je omejil priliv iz tega
vira na 28.122 mio tolarjev.
Zmanjšan priliv namenskih sredstev (bencinski tolar) vpliva
na finančno konstrukcijo in spreminja razmerje med temeljnimi viri programa in
s tem zmanjšan obseg graditve avtocest v primerjavi z letom 2000 in predvidenim
obsegom del v NPIA.
Zakon ZZNSGC še ni usklajen z novo davčno ureditvijo (zakon o
DDV in zakon o trošarinah).
6.2. Cestnine
in najemnine
Na podlagi sklepov Odbora DZ za infrastrukturo in okolje z
dne 17. 6. 1999 je bila po izvedenem postopku oddaje javnega naročila podpisana
pogodba za izdelavo celovite študije preveritve obstoječega cestninskega
sistema in za izdelavo predlogov za nadaljnjo optimizacijo sistema, tako da bo
vzpostavljen enoten sistem cestninjenja, ki bo pravičnejši za vse uporabnike
avtocest.
Študija je bila zaključena v decembru 2000, v njej pa so
analizirani učinki cestninskega sistema v štirih scenarijih:
-
scenarij 1: sistem cestninjenja, ki zagotavlja naročniku največji priliv
od pobrane cestnine,
-
scenarij 2: sistem cestninjenja, ki zagotavlja največje koristi z
narodnogospodarskega vidika, upoštevajoč družbene stroške in koristi,
-
scenarij 3: popolnoma avtomatsko cestninjenje,
-
scenarij 4: popolnoma zaprt sistem cestninjenja.
Rezultati primerjav finančne učinkovitosti navedenih
scenarijev v dvajsetletnem obdobju po posameznih koridorjih kažejo:
-
da je na primorskem kraku najučinkovitejši zaprt sistem, pri čemer se
meja cestninjenja povečuje in sicer tako na severu kot tudi na primorskem delu,
-
da je na ostalih štirih koridorjih najučinkovitejši dopolnjen odprt
sistem, ki predvideva zapiranje do sedaj cestninsko odprtih priključkov v
bližini čelnih cestninskih postaj,
-
da je v primeru koridorja v Prekmurju v 20 letnem obdobju komaj pričakovati
pozitivno vrednost finančnega toka.
V letu 2001 se za vsako posamezno novo cestninsko postajo
pripravijo ustrezne podlage za čimprejšnji sprejem ustreznih prostorskih aktov
in projektno dokumentacijo za gradnjo le-teh. Stroški teh aktivnosti so zajeti
v poglavju 1.1. Priprava projektne dokumentacije za avtocestne odseke, katerih
gradnja je predvidena po letu 2001.
V letu 2001 ni dodatnih prilivov cestnine iz naslova
optimatizacije cestninskega sistema.
6.2.1. Prilivi iz cestnin
Od 4. 3. 2000 znaša višina cestnine za prvi, najnižji
cestninski razred 9,2247 tolarjev za kilometer popolne avtoceste, razmerja med
cestninskimi razredi pa znašajo 1 : 1,5 : 2,75 : 4. Na dan 31. 12. 2000 se
pobira cestnina za 267 km avtocest, skupna dolžina avtocest in hitrih cest, s
katerimi DARS, d.d. upravlja in jih vzdržuje, pa znaša 322,393 km cest in
109,895 km priključkov.
Za leto 2001 je ocenjeno, da bo pobrana cestnina znašala
20.970 mio tolarjev.
Za uresničitev navedene višine pobrane cestnine morata biti
izpolnjena naslednja pogoja:
1.
uskladitev višine cestnine z razmerjem do EURA od zadnje uskladitve za
nominalno povečanje cestnine za 7,52% v aprilu 2001;
2. pričakovana 3% povprečna rast
prometa v letu 2001 glede na leto 2000.
6.2.2. Prilivi iz povračil za
spremljajoče dejavnosti ob avtocestah
V letu 2001 bo iz naslova povračil za obstoječe površine za
spremljajoče dejavnosti ob avtocestah skupno realiziranih 250 mio tolarjev
prihodkov.
V obratovanju bodo naslednje večje površine za spremljajoče
dejavnosti ob avtocestah: Fernetiči, Lopata, Postojna, Lom, Tepanje, Voklo,
Jesenice, Barje, Slivnica in Kozina.
6.2.3. Drugi prilivi
Po določilih pogodbe o rednem vzdrževanju avtocest in hitrih
cest med DARS, d.d. in izvajalcem Javnim podjetje za vzdrževanje avtocest, je
podjetje dolžno prilive iz naslova storitev tretjim osebam (npr. cestne zapore
za druge izvajalce idr.) sproti evidentirati, mesečno poročati o realizaciji in
jih nakazati na račun DARS, d.d..
Drugi prilivi v letu 2001 znašajo 170 mio tolarjev.
6.3. Posojila
Zaradi s proračunom Republike Slovenije za leto 2001
določenega manjšega obsega sredstev bencinskega tolarja se lahko v letu 2001
črpajo krediti le višini 97,2 mio USD ali 22,939 mrd tolarjev. Obseg gradnje v
letu 2001 je zmanjšan zaradi nižjih prilivov iz naslova bencinskega tolarja in
nižjih posojil glede na NPIA-A.
Črpani bodo sledeči krediti iz že sklenjenih kreditnih
pogodb, in sicer:
A) Tuji krediti
kredit Evropske investicijske
banke – EIB II
|
6.528,431.000 SIT,
|
kredit Evropske investicijske
banke – EIB III
|
3.155,005.000 SIT,
|
kredit Evropske investicijske
banke – EIB IV
|
900,509.000 SIT,
|
kredit Autovie Venete S.p.A. –
AUV
|
705.020.000 SIT,
|
B) Domači krediti
kredit Konzorcija slovenskih
bank – KB V
|
4.354,258.000 SIT.
|
V letu 2001 se za financiranje gradnje avtocestnih odsekov v
tem letu sklene dve novi kreditni pogodbi, za kateri je Državni zbor Republike
Slovenije že sprejel zakon o soglasju in zakon o poroštvu. Sredstva iz novih
sklenjenih kreditnih pogodb se črpa, kot sledi:
A) Tuji
krediti
Tuji
finančni kredit–TFK
|
1.074,765.000 SIT,
|
B) Domači
krediti
Domači
finančni kredit – DFK
|
6.221,241.000 SIT.
|
Vlada Republike Slovenije bo Državnemu zboru Republike
Slovenije v zvezi s tujim finančnim kreditom v višini 70 mio EUR poslala v
obravnavo in sprejem poseben zakon o poroštvu RS za obveznosti iz tega kredita.
Za domači finančni kredit v višini 38 mio USD, kar
predstavlja v tolarski protivrednosti 6.858,232.400 tolarjev bo Vlada Republike
Slovenije sprejela sklep o poroštvu za omenjeni kredit v skladu s 5. členom
zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov,
najetih za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa
izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 330,3 mio USD (Uradni list
RS, št. 31/99).
Pred oddajo del za odsek AC Bič–Trebnje–Hrastje (etapa
Bič–Korenitka) in odsek AC Kronovo–Smednik Vlada Republike Slovenije predloži v
sprejem Državnemu zboru zakon o soglasju in zakon o poroštvu za 76,5 mio USD.
Postopki za najetje novega kredita Evropske investicijske
banke (EIB V) v višini 70 mio USD, ki je namenjen za financiranje odseka AC
Zrkovska–priključek Pesnica (del odseka Pesnica–Slivnica), se ne bodo
nadaljevali dokler ne bo sprejeta odločitev glede koncesij.
Plan črpanja kreditov za leto
2001 je usklajen s pravico črpanja kreditov v letu 2001 iz proračuna Republike
Slovenije za leto 2001.
7.
PRIMERJAVA OBSEGA LETNEGA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA LETO
2001 Z OBSEGOM PREDVIDENIM V NACIONALNEM PROGRAMU IZGRADNJE AVTOCEST V
REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 2001
Tabela 6 v nadaljevanju
prikazuje primerjavo obsega virov in porabe predvidenega v veljavnem
nacionalnem programu za leto 2001 z obsegom predvidenim v tem planu razvoja in
vzdrževanja avtocest.
Tabela 6:
PRIMERJAVA PLANA
2001 Z NACIONALNIM PROGRAMOM IZGRADNJE AVTOCEST ZA LETO 2001
|
Rebalans nacionalnega programa za leto 2001
|
Letni plan 2001
|
% od RNP za leto 2001
|
v 000 SIT
|
v mio USD
|
v 000 SIT
|
v mio USD
|
|
|
1. VIRI
|
|
|
1.1. Bencinski tolar
|
58.971.680
|
249,88
|
28.122.000
|
119,16
|
47,7
|
|
1.2. Cestnine in povračila
|
31.616.920
|
133,97
|
21.390.000
|
90,64
|
67,7
|
|
1.3. Krediti
|
65.062.840
|
275,69
|
22.939.229
|
97,20
|
35,3
|
|
1.4. Sofinanciranje in drugi viri
|
646.640
|
2,74
|
1.553.609
|
6,58
|
240,3
|
VIRI SKUPAJ
|
|
156.298.080
|
662,28
|
74.004.838
|
314
|
47,3
|
|
2. PORABA
|
|
|
2.1. Graditev avtocest
|
113.159.640
|
479,49
|
46.538.519
|
197,20
|
41,1
|
|
2.2. Graditev ostalih cest v okviru avtocestnega programa
|
2.430.800
|
10,30
|
2.125.176
|
9,00
|
87,4
|
|
2.3. Ukrepi na železnicah v okviru avtocestnega programa
|
708.000
|
3,00
|
20.000
|
0,08
|
2,8
|
|
2.4. Avansi
|
|
|
|
|
|
|
2.5. Stroški financiranja
|
15.696.360
|
66,51
|
3.894.719
|
16,50
|
24,8
|
Graditev skupaj
|
|
131.994.800
|
559,30
|
52.578.414
|
222,79
|
39,8
|
|
2.6. Upravljanje in vzdrževanje avtocest
|
7.766.760
|
32,91
|
7.592.610
|
32,17
|
97,8
|
|
2.7. Obveznosti iz investicij
|
16.536.520
|
70,07
|
13.783.666
|
58,41
|
83,4
|
PORABA SKUPAJ
|
156.298.080
|
662,28
|
73.954.690
|
313,37
|
47,3
|
|
RAZLIKA MED VIRI IN PORABO
|
0
|
0,00
|
50.148
|
0,21
|
|
Z rebalansom nacionalnega programa je določena poraba za leto
2001 v višini 156.298,080 mio tolarjev. V letnem planu razvoja za leto 2001 je
na strani virov zagotovljeno 74.004,038 mio tolarjev, temu je prilagojena tudi
realizacija v letu 2001. Predvidena realizacija pokriva 47,3% realizacije
predvidena z nacionalnim programom.
8.
PROUČEVANJE MOŽNOSTI UDELEŽBE PRIVATNEGA KAPITALA PRI GRADNJI IN
UPRAVLJANJU AVTOCEST TER ZAGOTAVLJANJA DRUGIH VIROV IZ NASLOVA DEJAVNOSTI
UPRAVLJANJA
Manjša sredstva bencinskega tolarja za gradnjo avtocest
narekujejo tudi proučitev možnosti gradnje avtocest z drugimi dodatnimi
finančnimi viri, predvsem z angažiranjem privatnega kapitala na podlagi
koncesije in drugih oblik financiranja. V skladu s to usmeritvijo so bile
izdelane strokovne študije o možnostih dodatnega financiranja izgradnje
avtocest (po BOT modelu). V izdelavi je tudi prikaz stanja gradenj avtocestnih
odsekov na koncesijski način v Evropi. Na Ministrstvu za promet se organizira
posebna ekspertna delovna skupina, ki bo na podlagi do sedaj izdelanih študij
in drugi študij ter elaboratov podala konkretne predloge.
DARS, d.d. bo v letu 2001 intenzivirala aktivnosti za
zagotovitev možnosti novih prilivov iz naslova dejavnosti upravljanja zgrajenih
avtocest zlasti na naslednjih področjih:
-
trženje kabelskih povezav in druge opreme za prenos podatkov za zunanje
uporabnike;
-
proučevanje možnih dodatnih dejavnosti DARS, d.d. (trgovina, gostinstvo
in drugo);
-
trženje informacijskih tabel in multimedijskih kioskov (predvsem na
površinah za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah);
9.
OCENA POTREBNIH VIROV ZA REALIZACIJO AVTOCESTNEGA PROGRAMA V LETU 2002
Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001 je
osnova za nadaljevanje gradnje v letu 2002 na prioritetno najpomembnejših, pa
tudi na najtežjih in najdražjih avtocestnih odsekih: Lenart–Beltinci,
Pesnica–Slivnica, Vransko–Blagovica, Šentjakob–Blagovica, Klanec–Srmin,
Razdrto–Vipava, Podtabor–Naklo in na večini odsekov med Bičem in Obrežjem.
Poleg izvajanja gradbenih del na navedenih odsekih bodo potekale priprave na
graditev in začetki gradenj na še nekaterih drugih avtocestnih in cestnih odsekih
kot tudi zaključna dela na tistih avtocestnih odsekih, ki bodo predani v promet
leta 2001.
Za uspešno nadaljevanje avtocestnega programa v letu 2002 in
naslednjih letih bo potrebno zagotoviti za to potrebne finančne vire. Obseg
priprav na graditev in obseg gradenj v tem obdobju bosta odvisna predvsem od
višine bencinskega tolarja, ki bo v tem in naslednjih letih namenjen za
avtocestni program, kot tudi od velikosti kreditov, ki jih bo DARS d.d. lahko
najel, črpal in kasneje tudi vračal. Drugih dodatnih finančnih virov za
graditev avtocest na podlagi vključevanja privatnega kapitala v letu 2002 še ne
bo možno angažirati.
Za nadaljevanje in dokončanje gradenj na navedenih
najvažnejših odsekih v racionalnih rokih bo v letu 2002 potrebno zagotoviti bencinski
tolar najmanj v višini kot leta 2001, povečan za 20%. Za večji obseg in
dinamiko graditve avtocest v letu 2002 in v naslednjih letih pa bo potrebno
zagotoviti večje finančne vire.
Poleg tega bo potrebno v letu 2002 in kasneje povečati priliv
cestnin z odpiranjem novih avtocestnih odsekov in s pobiranjem cestnin na
nekaterih avtocestnih odsekih, kjer se danes cestnina ne plačuje. Ob vsem
navedenem pa bo potrebno istočasno zagotavljati ohranjanje realne vrednosti
pobrane cestnine.
REKAPITULACIJA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA
LETO 2001

Št. 321-10/89-2/484
Ljubljana, dne 24. julija
2001.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.