Na podlagi 20. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12 in
111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino
državnega pomena
1. člen
Za živo mojstrovino državnega pomena se razglasita enoti žive
dediščine Klekljanje idrijske čipke, EID 2-00028, in Klekljanje slovenske
čipke, EID 2-00040 (v nadaljnjem besedilu: živa mojstrovina).
2. člen
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino,
so:
-
dolga tradicija klekljanja čipk na Slovenskem;
-
pisni viri, ki dokumentirajo tradicijo klekljanja čipk na Slovenskem;
prve omembe klekljanja segajo v drugo polovico 17. stoletja; J. V. Valvasor
omenja izdelovanje in prodajo čipk v Ljubljani leta 1689; prvi pisni vir o
idrijski čipki je iz leta 1696;
-
širjenje institucionaliziranega znanja klekljanja s poučevanjem v
industrijskih šolah v 2. polovici 18. stoletja, z ustanavljanjem
čipkarskih šol v zadnji četrtini 19. stoletja in prvi četrtini 20. stoletja ter
s strokovnim izobraževanjem učiteljic klekljanja;
-
gospodarski pomen klekljanja, ki je v preteklosti pomenil pomemben
dodaten vir družinskih prihodkov;
-
uporaba tradicionalnih klekljarskih elementov in tehnik ob prilagajanju
materialov za klekljanje in motivov sodobnemu življenju;
-
prenos tradicije in znanja klekljanja čipk iz roda v rod;
-
prenos znanja klekljanja v čipkarskih šolah in društvih;
-
množičnost klekljanja čipk v Sloveniji med šoloobveznimi otroki ter
odraslimi, ki trenutno delujejo v več kot 100 klekljarskih društvih,
sekcijah in skupinah;
-
pomen klekljanja čipk za lokalno identiteto in prepoznavnost krajev z
dolgo tradicijo (Idrijsko, Cerkljansko, Poljanska in Selška dolina s Škofjo
Loko) ter za nacionalno identiteto;
-
razvito izrazoslovje in ohranjena domača imena za klekljarske
pripomočke, elemente in tehnike.
3. člen
Živa mojstrovina se razglasi zato, da se poveča zavedanje o
njenem pomenu na lokalni, regionalni in državni ravni, da se povečata njena
prepoznavnost in javna dostopnost ter da se spodbudi njeno ohranjanje.
4. člen
Za celostno ohranjanje žive mojstrovine in podpiranje
posameznikov in skupin, ki so njeni nosilci, veljajo naslednji varstveni
ukrepi:
-
spodbujanje uporabe tradicionalnih pripomočkov za klekljanje: valjasta
blazina (nar. búla, páuštar, póuštar, punkl, júrčk, matevž) s pleteno košaro
ali lesenim podstavkom, leseni klekeljni ali kleklji, papirnata predloga z
narisanim vzorcem (nar. papírc, múšter, múštar, kalamíre, vzorc), bucike,
kvačka, škarjice, kolovrat ali strojček za navijanje klekljev;
-
spodbujanje uporabe tradicionalnih materialov za klekljanje (laneni ali
bombažni sukanec, lahko tudi svilena nit) ob uveljavljanju sodobnih materialov,
kot so niti iz drugih naravnih materialov, umetne ali kovinske niti ali
različne medsebojne kombinacije teh niti;
-
spodbujanje tradicionalnega izdelovanja čipk po vzorčnih predlogah, v
katerih je prepoznavno klekljarsko izročilo na Slovenskem (klekljarski elementi
in tehnike, tradicionalni motivi in vzorci ter avtorski vzorci);
-
spodbujanje ohranjanja domačih imen za klekljarske pripomočke ter
klekljarske elemente in tehnike;
-
spodbujanje prenašanja znanja iz roda v rod v domačem okolju;
-
zagotavljanje pogojev za institucionalizirano prenašanje znanja (čipkarske
šole, izbirni predmeti in klekljarski krožki v osnovnih šolah, klekljarska
društva, izdajanje učbenikov, priročnikov);
-
spodbujanje dostopnosti materialnih prvin klekljanja čipke (zbirke v
muzejih in arhivi vzorcev v čipkarskih šolah, trgovine s klekljarskimi
pripomočki);
-
spodbujanje žive in muzejske prezentacije materialnih in nesnovnih prvin
klekljanja čipke (prikazi klekljanja, razstave, strokovna srečanja, festivali);
-
zagotavljanje pogojev za hranjenje, varovanje, dokumentiranje, raziskovanje
in interpretacijo materialnih in nesnovnih prvin klekljanja pri izvajalcih
javne službe varstva dediščine;
-
dokumentiranje materialnih in nesnovnih prvin ter hramba dokumentacije
pri nosilcih.
5. člen
Nosilci ohranjanja žive mojstrovine se evidentirajo v
registru žive dediščine.
Nosilci zagotavljajo ohranjanje znanj in veščin klekljanja
čipk.
6. člen
Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem žive mojstrovine
opravlja koordinator varstva žive dediščine v sodelovanju s krajevno pristojnimi
organizacijami za varstvo premične dediščine.
7. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 00716-4/2016
Ljubljana, dne 16. marca 2016
EVA 2015-3340-0035
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik