Na podlagi 19. člena Zakona o javni rabi slovenščine
(Uradni list RS, št. 86/04) izdaja minister za kulturo
NAVODILO
o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe
zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano
dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco
1. člen
(1) To navodilo določa jezikovna merila in način, po katerih
se ugotavlja jezikovna ustreznost imena oziroma firme pravne osebe zasebnega
prava ali fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost (v nadaljnjem
besedilu: firma oziroma ime), da se lahko vpiše v sodni register ali drugo
uradno evidenco, če je v slovenščini.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe tega
navodila ne uporabljajo za tiste firme oziroma imena, pri katerih področni
zakoni v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev dopuščajo uporabo besed v
tujem jeziku.
2. člen
(1) Besedne, slovnične in izrazne (pravopisne oziroma
izgovorne) prvine firme oziroma imena morajo ustrezati normi slovenskega
knjižnega jezika ali izvirati iz gradiva slovenskih pokrajinskih narečij.
(2) Šteje se, da so knjižnojezikovne ali narečne prvine v
slovenskem jeziku:
-
če izvirajo iz prvotne slovenske jezikovne dediščine (npr. dom, siv,
drug, živeti, gost, iskra);
-
če so v zgodovinskem razvoju do današnjih dni nastale na podlagi prvotne
slovenske jezikovne dediščine (npr. domačijski, osivelost, združenje,
preživnina, gostivanje, iskrnica); med take izraze se uvrščajo tudi zloženke,
kratice in podobne tvorjenke iz prvin prvotne dediščine (npr. domoljub, SOD,
Belsad);
-
če so bile v raznih zgodovinskih obdobjih prevzete v slovenščino iz
tujih jezikov ter so se do današnjih dni slovnično in izrazno (pisno oziroma
izgovorno) že uskladile s slovensko jezikovno normo (npr. koruza, april, šola,
kalcij, suveren, formirati, maksimum, džamija, kolidž, klub, komedija, evro);
med slovenske izraze se uvrščajo tudi nadaljnje tvorjenke iz tako usklajenih
prvin (npr. avtošola, razformirati, kompleksen, evroobmočje, Evrodom, Dars).
3. člen
(1) Kot okvirno merilo za ugotavljanje skladnosti firme
oziroma imena z normo slovenskega knjižnega jezika se upošteva vrednotenje
njenih besednih, slovničnih in izraznih sestavin v standardnih jezikovnih
priročnikih (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis, Veliki
slovar tujk, Slovenska slovnica), kot dopolnilno merilo pa podatki iz spletno
dostopnih reprezentativnih jezikovnih korpusov slovenščine (www.fida.net in
www.fidaplus.net ter bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html)
(2) Če firmo oziroma ime sestavljajo nove ali izmišljene
besede, ki niso navedene v slovenskih priročnikih, reprezentativnih jezikovnih
korpusih ali zbirkah narečnega gradiva Inštituta za slovenski jezik, se njihova
ustreznost ugotavlja na podlagi njihove sistemske skladnosti s splošno
uveljavljenimi slovenskimi besedami ter nespornimi slovničnimi in izraznimi
možnostmi. Kot neustrezne se štejejo zlasti:
-
nekratične in nemedmetne besede, ki se končujejo na podvojeno
soglasniško črko (npr. linn, zmarhh);
-
besede, v katerih se uporablja tuja črka ali v katerih je slovenski
glasnik zapisan na neslovenski način (glasnik /k/ s črko <c>, npr.
<clers, ocon>);
-
besede, ki so oblikovane s prevzetimi priponami na domačih podstavah
(npr. mladizem, kuping);
-
skladenjske zveze brez upoštevanja slovenskih ujemalnih pravil (npr.
žareč iskra).
4. člen
Pri fantazijskih dodatkih se presoja njihova izrazna in
pomenska sestava ter so lahko kratice, skovanke ali drugi izrazi, ki ne zbujajo
predstav, temelječih na resničnosti, ali ki vsebujejo izmišljene in v naravnem
jeziku pomensko neprepoznavne sestavine.
5. člen
Ustreznost firme oziroma imena samostojno ugotavljajo
pristojni uslužbenci sodnega registra in drugih organov, ki vodijo vpisni
postopek, pri nejasnih ali spornih primerih pa daje svetovalno mnenje o
skladnosti predlagane firme oziroma imena s slovensko jezikovno normo
ministrstvo, pristojno za kulturo.
6. člen
To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 012-1/2005/300
Ljubljana, dne 9. maja 2006
EVA 2005-3511-0035
dr. Vasko Simoniti l.r.
Minister
za kulturo