Navodila o prilagajanju izrednega srednješolskega izobraževanja

Za izvrševanje 30. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19) in na podlagi 64. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja

NAVODILA

o prilagajanju izrednega srednješolskega izobraževanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina navodil)

S temi navodili se urejajo prilagoditve izobraževanja v izrednem srednješolskem izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: izredno izobraževanje), ki obsegajo organizacijo, časovno razporeditev izobraževanja in vodenje dokumentacije.

2. člen

(izobraževalno delo v izrednem izobraževanju)

(1) V izrednem izobraževanju poteka izobraževanje kot organizirano izobraževalno delo in kot samostojno učenje udeleženca izrednega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: udeleženec).

(2) Organizirano izobraževalno delo obsega izobraževalno delo, ki ga pripravi in izpeljuje izvajalec izrednega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). Med organizirano izobraževalno delo se šteje teoretični pouk z vajami, praktični pouk, praktično usposabljanje z delom, projektno delo, ekskurzije, terensko delo, skupinske ali individualne konzultacije, učne delavnice, organizirane priprave na izpite oziroma preverjanje in ocenjevanje znanja, učna pomoč, organizirano samostojno učenje, zagovor seminarskih nalog in druge oblike, določene z javnoveljavnim izobraževalnim programom (v nadaljnjem besedilu: program).

(3) Samostojno učenje udeleženca obsega učenje in drugo učno delo, ki ga udeleženec opravi sam.

3. člen

(organizacijski modeli)

(1) Prilagoditve organizacije in časovnega poteka izrednega izobraževanja ter postopki njihove priprave in izvedbe so odvisni od vrste organizacijskega modela izrednega izobraževanja.

(2) V izrednem izobraževanju se izvaja skupinski ali individualni organizacijski model.

(3) Organizacijska modela iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izvajata na daljavo, kot e-izobraževanje.

4. člen

(skupinski organizacijski model)

(1) Skupinski organizacijski model izrednega izobraževanja temelji na oblikovanju učne skupine s predvidenim skupnim načinom poteka in trajanja izobraževanja (šolski razredno- predmetni organizacijski model, tečajni organizacijski model ipd.).

(2) Organizirano izobraževalno delo v skupinskem organizacijskem modelu obsega vsaj 50 % ur, določenih s predmetnikom programa. Kot osnova za določitev minimalnega obsega se upošteva število ur predmetnika programa, zmanjšano za ure športne vzgoje, drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela (interesne dejavnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, obvezne izbirne vsebine v splošnem izobraževanju in aktivno državljanstvo) in praktičnega usposabljanja pri delodajalcu.

(3) Obseg obveznosti, določen v skupinskem organizacijskem modelu, je mogoče individualno prilagajati po izpeljanem postopku ugotavljanja in priznavanja predhodno pridobljenega znanja in spretnosti, (v nadaljevanju: predhodno pridobljeno znanje in spretnosti), ki so jih udeleženci pridobili s formalnim ali z neformalnim izobraževanjem oziroma z delom.

5. člen

(individualni organizacijski model)

(1) Med individualne organizacijske modele izrednega izobraževanja sodijo vsi izvedbeni modeli, ki omogočajo, da se posameznik pretežno ali v celoti izobražuje sam, brez sodelovanja v učni skupini.

(2) Izvajalec nudi možnost izvajanja naslednjih oblik organiziranega izobraževalnega dela: spremljanje napredovanja, preverjanje in ocenjevanje znanja, organizirano samostojno učenje, učno pomoč ter skupinske ali individualne konzultacije najmanj v obsegu 5 ur na programsko enoto.

(3) Obseg obveznosti, določen v individualnem organizacijskem modelu, je mogoče prilagajati v postopku ugotavljanja, vrednotenja in priznavanja predhodno pridobljenega znanja.

6. člen

(kreditno vrednotenje izobraževalnega dela v izrednem izobraževanju)

(1) V izrednem izobraževanju se pridobi enako število kreditnih točk kot v rednem izobraževanju, pri čemer se kreditno vrednoti organizirano izobraževalno delo in samostojno učenje udeleženca.

(2) Izvajalec lahko program izvede tako, da spremeni s programom določeno trajanje in obseg splošnoizobraževalnih predmetov, strokovnih modulov oziroma drugih delov programa (v nadaljnjem besedilu: programska enota). Pri tem izvajalec ne sme spreminjati s programom določenega števila kreditnih točk niti za celoten program niti za posamezno programsko enoto.

7. člen

(športna vzgoja in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela)

(1) V izrednem izobraževanju se predmet športna vzgoja in druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela (interesne dejavnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, obvezne izbirne vsebine v splošnem izobraževanju in aktivno državljanstvo) ne izvajajo.

(2) V dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen/a«. Udeležencem se krediti, določeni v programu za športno vzgojo, interesne dejavnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, obvezne izbirne vsebine v splošnem izobraževanju in aktivno državljanstvo, priznajo.

II. VRSTE PRILAGODITEV

8. člen

(trajanje izobraževanja)

(1) Trajanje izrednega izobraževanja se lahko razlikuje od rednega izobraževanja.

(2) Trajanje izrednega izobraževanja je odvisno od ugotovljenega predznanja in izkušenj udeležencev, od hitrosti njihovega napredovanja po programu, od izbranega organizacijskega modela ter drugih pogojev, ki vplivajo na potek izobraževanja.

9. člen

(organizacija dela v šolskem letu)

Ne glede na šolski koledar, ki je določen v skladu z zakoni, ki urejajo srednješolsko izobraževanje, lahko izvajalec določi drugačen začetek, razporeditev, trajanje izobraževanja v šolskem letu, pri čemer mora zagotoviti, da se udeleženci lahko udeležijo zunanjega ocenjevanja znanja, ki je pogoj za zaključek izobraževanja, v razpisanih rokih, pri čemer ni nujno, da so to prvi razpisani roki v letu.

10. člen

(preverjanje in ocenjevanje znanja)

Izvajalec določi prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja v osebnem izobraževalnem načrtu, pri skupinskem organizacijskem modelu pa v tudi izvedbenem načrtu za učno skupino.

III. POSTOPEK DOLOČANJA PRILAGODITEV

11. člen

(načrtovanje prilagoditev)

(1) Izvajalec mora prilagoditve v posameznem programu za izredno izobraževanje načrtovati pred izvedbo razpisa za vpis.

(2) Načrtovane predvidene prilagoditve za posamezne programe v izrednem izobraževanju so sestavni del letnega delovnega načrta izvajalca.

12. člen

(določitev prilagoditev)

Izhodišče za določitev prilagoditev je opravljen uvodni pogovor z vsakim kandidatom in priznavanje predhodno pridobljenega znanja in spretnosti.

13. člen

(izvedbeni načrt za učno skupino)

(1) Na podlagi analize uvodnih pogovorov izvajalec oblikuje učno skupino in v izvedbenem načrtu za učno skupino določi prilagoditve programa za posamezno učno skupino za posamezno šolsko leto. Izvedbeni načrt za učno skupino vsebuje najmanj:

-        analizo učne skupine, ki vključuje podatke o številu udeležencev v skupini, povprečni starosti, spolu, formalni izobrazbi, neformalnem izobraževanju in učenju, priznanem predhodnem znanju, zaposlitvenem statusu in delovnih izkušnjah, razlogih za vključitev v izobraževanje ter morebitnih ovirah za izobraževanje,

-        opis prilagoditev ter utemeljitve za izbiro prilagoditev,

-        predviden način in časovni potek izobraževanja, vključno z načini in roki preverjanja znanja,

-        pogoje, ki jih izvajalec zagotavlja za kakovostno izvedbo, ki obsegajo vsaj opis strokovne usposobljenosti izvajalcev programa za izvajanje izbranega organizacijskega modela s prilagoditvami, učna sredstva in vire ter način spremljanja napredovanja udeležencev v učni skupini.

(2) V izvedbenem načrtu lahko izvajalec določi za posamezno učno skupino drugačne prilagoditve kot je to objavil z razpisom za vpis, če tako spremembo narekuje analiza učne skupine.

(3) Z izvedbenim načrtom za učno skupino mora biti seznanjen vsak udeleženec, ki je vpisan v skupinski organizacijski model.

(4) Z izvedbenim načrtom za učno skupino morajo biti seznanjeni učitelji in drugi strokovni delavci, ki s skupino sodelujejo.

14. člen

(osebni izobraževalni načrt za udeležence pri skupinskem organizacijskem modelu)

(1) Po določitvi izvedbenega načrta za učno skupino in po morebitnem priznavanju predhodno pridobljenega znanja in spretnosti udeleženca izvajalec pripravi osebni izobraževalni načrt za vsakega posameznega udeleženca. Osebni izobraževalni načrt v skupinskem organizacijskem modelu je dokument, v katerem izvajalec poleg prilagoditev iz izvedbenega načrta za učno skupino, opredeli še morebitne posebnosti pri načrtovanju izobraževalne poti za udeleženca, ki se razlikujejo od sprejetega izvedbenega načrta za učno skupino.

(2) Predlog osebnega izobraževalnega načrta izvajalec predstavi in obrazloži udeležencu, ki lahko predlaga spremembe ali dopolnitve osebnega izobraževalnega načrta.

(3) Osebni izobraževalni načrt je določen, ko ga podpišeta udeleženec in izvajalec.

(4) Z informacijami iz osebnega izobraževalnega načrta morajo biti seznanjeni učitelji in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izobraževanju udeleženca.

15. člen

(spremljanje in spreminjanje izvedbenega načrta za učno skupino in osebnega izobraževalnega načrta pri skupinskem organizacijskem modelu)

(1) Izvajalec določi strokovne delavce, zadolžene za spremljanje uresničevanja sprejetega izvedbenega načrta za učno skupino in osebnih izobraževalnih načrtov.

(2) Strokovni delavec vsaj enkrat letno opravi pogovor z učitelji v programu o ustreznosti sprejetega izvedbenega načrta za učno skupino in o ustreznosti sprejetih osebnih izobraževalnih načrtov za posamezne udeležence. Prav tako strokovni delavec vsaj enkrat letno pridobi mnenje udeležencev o ustreznosti izvedbe izobraževanja.

(3) Če pogovor z učitelji ali mnenje udeležencev pokaže, da se izobraževanje ne uresničuje skladno z izvedbenim načrtom za učno skupino oziroma osebnim izobraževalnim načrtom, strokovni delavec pripravi ustrezne spremembe izvedbenega načrta za učno skupino oziroma osebnih izobraževalnih načrtov s potrebnimi andragoškimi ukrepi.

(4) Kadar se udeleženec ne odziva na pozive izvajalca na pogovor ali ne sodeluje pri spremljanju in spreminjanju osebnega izobraževalnega načrta, strokovni delavec sprememb ne pripravi.

16. člen

(osebni izobraževalni načrt za udeležence individualnega organizacijskega modela)

(1) Po izpeljanih uvodnih pogovorih in morebitnem priznavanju predhodno pridobljenega znanja izvajalec oblikuje predlog o prilagoditvah za udeleženca, ki se bo izobraževal v individualnem organizacijskem modelu in jih zapiše kot predlog v njegovem osebnem izobraževalnem načrtu.

(2) Predlog osebnega izobraževalnega načrta izvajalec predstavi in obrazloži udeležencu, ki lahko predlaga spremembe ali dopolnitve osebnega izobraževalnega načrta.

(3) Osebni izobraževalni načrt je določen, ko ga podpišeta udeleženec in izvajalec.

(4) Z informacijami iz osebnega izobraževalnega načrta morajo biti seznanjeni učitelji in drugi strokovni delavci, ki sodelujejo pri izobraževanju udeleženca.

17. člen

(spremljanje in spreminjanje osebnega izobraževalnega načrta pri individualnem organizacijskem modelu)

(1) Izvajalec določi strokovne delavce, zadolžene za spremljanje uresničevanja sprejetih osebnih izobraževalnih načrtov za udeležence.

(2) Strokovni delavec vsaj enkrat letno opravi pogovor z učitelji v programu o ustreznosti sprejetega osebnega izobraževalnega načrta za udeleženca. Prav tako strokovni delavec vsaj enkrat letno pridobi mnenje udeleženca o ustreznosti izvedbe izobraževanja.

(3) Če pogovor z učitelji ali mnenje udeleženca pokaže, da se izobraževanje ne uresničuje skladno z osebnim izobraževalnim načrtom, strokovni delavec pripravi ustrezne spremembe osebnega izobraževalnega načrta s potrebnimi andragoškimi ukrepi.

(4) Kadar se udeleženec ne odziva na pozive izvajalca na pogovor ali ne sodeluje pri spremljanju in spreminjanju osebnega izobraževalnega načrta, strokovni delavec sprememb ne pripravi.

18. člen

(vsebina osebnega izobraževalnega načrta v obeh organizacijskih modelih)

(1) Osebni izobraževalni načrt je pisni dokument, ki vsebuje podatke o:

-        formalnih in neformalnih delovnih izkušnjah, povezanih z delom ali poklicem, za katerega se bo udeleženec izobraževal; oziroma posameznimi elementi gimnazijskega programa, v katerih se bo izobraževal,

-        zaključenem predhodnem formalnem izobraževanju,

-        znanju, pridobljenem v neformalnem izobraževanju in z delom,

-        predvidenem načinu in časovnem poteku izobraževanja, vključno z načini in roki preverjanja znanja,

-        načinu in časovnih rokih za spremljanje uresničevanja osebnega izobraževalnega načrta.

(2) V osebnem izobraževalnem načrtu za udeležence v individualnem organizacijskem modelu izvajalec predlaga, kako bo udeležencu zagotovil obveznih 5 ur individualnih ali skupinskih konzultacij za posamezno programsko enoto.

(3) Če za program oziroma izbrani organizacijski model ni javno dostopnih ustreznih učnih sredstev, izvajalec v predlogu osebnega izobraževalnega načrta za udeležence v individualnem organizacijskem modelu tudi opredeli, kako bo udeležencu pomagal pri dostopu do ustreznih učnih virov.

IV. POGODBA O IZOBRAŽEVANJU

19. člen

(pogodba o izobraževanju)

Ko sta udeleženec in izvajalec soglasna o poteku izobraževanja in podpišeta osebni izobraževalni načrt, skleneta pogodbo o izobraževanju. V pogodbi udeleženec in izvajalec določita medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na potek izobraževanja, načine in roke za izpolnjevanje obveznosti, ukrepe zaradi neizpolnjevanja obveznosti oziroma kršitev ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

V. VODENJE DOKUMENTACIJE

20. člen

(vodenje dokumentacije o prilagoditvi izrednega izobraževanja)

Izobraževalna organizacija mora v zvezi s prilagoditvami v izrednem izobraževanju voditi vsaj naslednjo dokumentacijo:

-        zapisnik o uvodnem pogovoru,

-        dokumentacija o priznavanju predhodno pridobljenega znanja,

-        osebni izobraževalni načrt,

-        pogodba o izobraževanju in

-        izvedbeni načrt za učno skupino.

VI. POROČANJE O KAKOVOSTI

21. člen

(kakovost prilagajanja izrednega izobraževanja)

V letnem poročilu o delu mora izvajalec poročati:

1.      po katerih organizacijskih modelih izvaja izredno izobraževanje,

2.      kako spremlja kakovost izpeljave in učinkov izrednega izobraževanja pri posameznem organizacijskem modelu,

3.      kakšne so morebitne načrtovane in uvedene izboljšave, načrtovane za izredno izobraževanje, na podlagi ugotovitev spremljav,

4.      katere ukrepe za krepitev usposobljenosti strokovnih delavcev, ki delujejo v izrednem izobraževanju, je izpeljal v obravnavanem letu,

5.      kako podpira učenje udeležencev, zlasti pa njihovo samostojno učenje, ne glede na organizacijski model (seznanjanje z uporabo ustreznih tehnik učenja, zagotavljanje konzultacij udeležencem z nosilci modulov ali predmetov, zagotavljanje ustreznih učnih virov ipd.) in

6.      kako spremlja uresničevanje osebnih izobraževalnih načrtov udeležencev izrednega izobraževanja.

VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

22. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve teh navodil prenehajo veljati Navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja (Uradni list RS, št. 8/08).

23. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta navodila začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo 1. septembra 2022.

Št. 0070-59/2022

Ljubljana, dne 22. aprila 2022

EVA 2022-3330-0052

Prof. dr. Simona Kustec
ministrica
za izobraževanje, znanost in šport