Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji obsega:
-
Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 14/94 z dne 11. 3. 1994),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 15/94 z dne 18. 3. 1994),
-
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih
lokalnih skupnosti – ZRPJZ (Uradni list RS, št. 18/94 z dne 8. 4. 1994),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 22/96 z dne 19. 4. 1996),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 39/98 z dne 22. 5. 1998),
-
Popravek aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike (Uradni
list RS, št. 46/98 z dne 19. 6. 1998),
-
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za
letni dopust v obdobju 1999-2001 – ZMPUPR (Uradni list RS, št. 39/99 z dne 25.
5. 1999),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/00 z dne 20. 10. 2000),
-
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni list RS, št. 43/06 z dne
21. 4. 2006),
-
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v
Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 60/08 z dne 16. 6. 2008),
-
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v
Republiki Sloveniji za zasebni sektor (Uradni list RS, št. 5/12 z dne 23. 1.
2012),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13 z dne 29. 5. 2013),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/17 z dne 7. 4. 2017),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18 z dne 7. 12. 2018),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 160/20 z dne 6. 11. 2020),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21 z dne 3. 6. 2021),
-
Aneks h
Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 136/22 z dne 25. 10. 2022).
KOLEKTIVNA POGODBA
za zdravnike in zobozdravnike v
Republiki Sloveniji
(neuradno prečiščeno besedilo št. 16)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
To kolektivno pogodbo sklepajo Ministrstvo
za zdravstvo v imenu javnih zdravstvenih zavodov ter Zdravniška zbornica
Slovenije v imenu zdravnikov zasebnikov za delodajalce in FIDES – Sindikat
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega
varstva Slovenije ter ZSSS – Republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega
skrbstva Slovenije za delojemalce.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
Ta kolektivna pogodba (v nadaljevanju:
pogodba) velja in se uporablja v vseh zdravstvenih zavodih, pri zdravnikih in
zobozdravnikih – zasebnikih, ki zaposlujejo zdravnike in zobozdravnike (v
nadaljevanju: zavod) ter za vse zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju:
zdravnik), ki so pri njih zaposleni.
Izraz zdravnik v smislu te pogodbe pomeni
vse zdravnike in zobozdravnike, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali
nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.
Ta pogodba velja tudi za študente medicine
na obvezni praksi.
Določbe te pogodbe se uporabljajo kot
splošni akt v smislu določb Zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s
kolektivno pogodbo zavoda ali drugim njegovim splošnim aktom drugače urejeno.
Kolektivna pogodba zavoda oziroma drug njegov splošni akt ne more skrčiti
pravic, določenih s to pogodbo.
Pogodba je sklenjena, ko jo pogodbeni
stranki podpišeta.
3. Časovna veljavnost
Pogodba velja dve leti po sklenitvi.
Njena veljavnost se podaljša za nadaljnji
dve leti, če nobena pogodbena stranka pogodbe ne odpove v roku najmanj pol leta
pred iztekom veljavnosti oziroma ne začne postopka za sklenitev nove.
Pogodbeni stranki lahko kadarkoli pogodbo
sporazumno spremenita.
II. OBLIGACIJSKE DOLOČBE
1. Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z
vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te
pogodbe in spoštovanje njenih določb.
2. Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje,
ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.
3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev
pogodbe
a)
Postopek za sklenitev nove pogodbe začne na
pobudo katerekoli od strank, vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli
predlaga spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.
Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi
pogodbe so sindikati stranka na strani zdravnikov – delojemalcev.
b)
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma
dopolnitev pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v
pisni obliki.
Nasprotna stranka se je dolžna do predloga
opredeliti v 30 dneh po prejemu.
V primeru, da nasprotna stranka predloga ne
sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh po prejemu, začne stranka
predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe te točke se smiselno uporabljajo
tudi za postopek sklenitve nove pogodbe.
4. Reševanje sporov
Za reševanje sporov med strankama pogodbe,
ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnim pogajanjem, se ustanovita komisija
za pomirjevanje in arbitražni svet.
Šteje se, da gre za spor med strankama, če
se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi pogodbe ali
o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij.
5. Sestava komisije za pomirjevanje
Vsaka stranka imenuje po dva člana v
komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika
komisije kot petega člana iz vrst članov Zdravniškega društva Slovenije.
Komisija za pomirjevanje se konstituira v
30. dneh po podpisu kolektivne pogodbe.
6. Začetek postopka
Postopek pomirjevanja začne na zahtevo
katerekoli stranke.
7. Učinki pomirjevanja
Pomirjevanje velja za neuspešno, če
katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor
tudi, če stranka ne imenuje članov komisije za pomirjevanje oziroma če člani
komisije ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora
biti pisen. Sporazum je sestavni del te pogodbe in jo dopolnjuje oziroma
spreminja.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o
spornih vprašanjih arbitražni svet.
8. Imenovanje arbitražnega sveta
Arbitražni svet ima sedem članov in prav
toliko namestnikov.
Vsaka stranka imenuje tri člane in njihove
namestnike.
Predsednika in njegovega namestnika
imenujeta stranki sporazumno.
V primeru, če ne pride do sporazuma o
določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče,
pristojno za delovne spore.
Arbitražni svet se konstituira v 30. dneh
po podpisu kolektivne pogodbe.
9. Organ za razlago pogodbe
Stranki pogodbe sporazumno imenujeta
petčlanski odbor za razlago pogodbe.
Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega
pa določita obe stranki sporazumno.
Stranki se dogovorita o zagotavljanju
pogojev za delo odbora in o delitvi stroškov.
10. Posledice kršitve pravic in
dolžnosti strank
V primeru, da ena od strank krši
obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od
pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki vnaprej pisno napovedati v roku,
ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od
pogodbe ni mogoče odstopiti.
III. POGOJI ZA DELO SINDIKATA ZDRAVNIKOV
1. člen
S to pogodbo se ne posega v pravice,
obveznosti in odgovornosti sindikata zdravnikov, da v skladu s svojo vlogo in
nalogami deluje v zavodu, daje pobude, predloge, zavzema stališča in postavlja
zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata zdravnikov z odločitvami v
zavodu ni mogoče omejiti.
2. člen
Poslovodni organ, pooblaščeni delavci in
strokovne službe zavoda zagotavljajo sindikatu zdravnikov podatke o vseh
vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki
se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in
odgovornosti zdravnikov iz dela in delovnega razmerja.
Poslovodni organ in strokovne službe
zagotavljajo sindikatu zdravnikov sodelovanje v vseh postopkih odločanja o
pravicah, obveznostih in odgovornostih zdravnikov iz delovnega razmerja.
3. člen
Sindikatu zdravnikov v zavodu se vročajo
vabila z gradivi za seje sveta zavoda in omogoča sodelovanje njegovih
predstavnikov na teh sejah.
Pristojni organi zavoda so dolžni sindikatu
zdravnikov omogočiti, da sodeluje na sejah organov, ko se odloča o reševanju
individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja.
4. člen
Za delo sindikata zdravnikov mora biti
zagotovljeno:
-
sindikalnemu zaupniku najmanj dve plačani uri letno za vsakega zdravnika
v zavodu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in za
sodelovanje pri delu organov sindikata zdravnikov izven zavoda. V tako določeno
število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnega zaupnika v organih sindikata
zdravnikov na lokalni oziroma državni ravni. Ne glede na število sindikalnih
zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (tj. za delo
vseh zaupnikov) ne sme biti manjše kot število zdravnikov v zavodu in ne manjše
kot 50 ur letno;
-
okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika
se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem se upoštevajo potrebe
in interesi članov sindikata zdravnikov in zahteve delovnega procesa;
-
prost dostop zunanjih predstavnikov sindikata zdravnikov v zavod na
podlagi vnaprejšnjega obvestila;
-
svoboda sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska;
-
strokovna pomoč in drugi pogoji za delo sindikata zdravnikov (prostori,
tehnično in administrativno delo ipd.), njegovih organov in sindikalnih
zaupnikov;
-
tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatu zdravnikov
za člane sindikata.
5. člen
Pravice in obveznosti zavoda oziroma
delodajalca in sindikata zdravnikov se podrobneje urejajo s posebno pogodbo o
sindikalnem delovanju v zavodu.
S pogodbo o sindikalnem delovanju se uredi
zlasti:
-
pravica zdravnikov do sindikalnega delovanja v zavodu;
-
pravice sindikalnega zaupnika;
-
pravica prostega dostopa zunanjih predstavnikov sindikata zdravnikov v
zavod;
-
svoboda sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska v zavodu;
-
oblike strokovne pomoči, ki jo zavod nudi sindikatu zdravnikov;
-
način obračunavanja in nakazovanja sindikalne članarine;
-
pravica sindikata zdravnikov, da zastopa zdravnike v postopkih, ki zoper
nje tečejo v zavodu.
6. člen
Pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5.
člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/90 in 5/91) uživajo
sindikalni zaupniki še dve leti po prenehanju svoje funkcije.
Pravice iz prejšnjega odstavka uživajo tudi
člani republiškega vodstva.
IV. STAVKA
7. člen
Sindikat zdravnikov ima pravico
organizirati stavko pod pogoji, ki jih določa zakon in ta pogodba.
Za organiziranje in vodenje stavke
uporablja sindikat zdravnikov svoja stavkovna pravila.
Če zdravniki stavkajo zaradi
neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s
strani arbitražnega sveta so upravičeni do nadomestila za čas stavke v višini
plače kot da bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.
V. PRAVICA ZDRAVNIKOV DO OBVEŠČENOSTI IN DOLŽNOST ZAVODA
OBVEŠČATI
1. Obveščanje
8. člen
Poslovodni organ, direktor oziroma
predstojnik (v nadaljevanju: direktor) in organi upravljanja zagotavljajo
obveščanje zdravnikov o vseh zadevah, ki vplivajo na njihov socialno-ekonomski
položaj in njihove pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja.
Zdravniki morajo biti obveščeni zlasti o:
-
spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda;
-
spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov;
-
letnem programu dela in poslovanja in njegovem uresničevanju;
-
spremembah in dopolnitvah zakonov in novih zakonih, drugih predpisih in
splošnih aktih, ki zadevajo zdravnike;
-
predvidenih novih zaposlitvah zdravnikov, prerazporeditvah in drugih
kadrovskih spremembah;
-
letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa;
-
kriterijih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti skupin in
posameznikov v zavodu;
-
kriterijih in merilih za vzpodbujanje inovativnosti;
-
ukrepih za zdravo in varno okolje.
O zadevah iz prejšnjega odstavka se
zdravnike obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejema organ
upravljanja ali direktor zavoda.
2. Mnenje zdravnikov
9. člen
Kadar svet zavoda oziroma direktor odloča o
pravicah in dolžnostih zdravnikov iz dela, si mora predhodno pridobiti mnenje
zdravnikov o:
-
sklepanju in prenehanju delovnega razmerja proti volji zdravnika, ne
glede na razloge;
-
nadaljevanju dela oziroma zaposlovanju zdravnikov, ki izpolnjujejo
pogoje za starostno upokojitev;
-
začetku in koncu delovnega časa, ordinacijskem času, dežurstvu in stalni
pripravljenosti zdravnikov, odmoru med delom, času za strokovno pripravo in
razporeditvi tedenskega delovnega časa;
-
času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov;
-
uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju
delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi;
-
ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni;
-
določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik
nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela.
Zdravniki morajo zavzeti stališče do teh
predlogov v osmih dneh od predložitve, v nasprotnem primeru se šteje, da z
njimi soglašajo.
VI. DELOVNA RAZMERJA
1. Sistemizacija
10. člen
Z aktom o sistemizaciji se za posamezno
delovno mesto zdravnika ali celotno delovno področje določijo posebni delovni
pogoji za sklenitev delovnega razmerja, kot so zahtevana izobrazba,
specialnost, potrebne delovne izkušnje in drugi pogoji kolikor so določeni s
posebnimi predpisi.
10.a člen
(1) Delodajalec z namenom določitve
obremenitev zdravnikov, kadrovskega načrtovanja in nagrajevanja sprejme
normative dela zdravnikov, pri čemer skladno z nacionalnimi usmeritvami
delovanja in razvoja zdravstvenega sistema upošteva normative dela zdravnikov
in zobozdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov
in zobozdravnikov ter novo nastale normative, in temu prilagodi lastno
organizacijo dela.
(2) Če delodajalec normativov dela
zdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in
zobozdravnikov in novo nastalih, kljub ukrepom (npr. nove zaposlitve,
prerazporeditve), ne more implementirati v roku 3 mesecev, mora v 30-ih dneh
pripraviti terminski načrt za njihovo uveljavitev in načrt ukrepov za vmesno
obdobje, pri čemer uporabi možnost fleksibilnega nagrajevanja. V primeru, da
delodajalec ne sprejme načrta ukrepov oziroma jih ne izvede, ne sme dodatno
obremenjevati že zaposlenih zdravnikov.
(3) Nove standarde in normative ter
posodobitve obstoječih standardov in normativov dela zdravnikov predlagajo
pristojni Razširjeni strokovni kolegij, strokovni svet s področja, na katerega
se nanaša predlagani normativ, ali katerakoli terciarna ustanova ali zdravniško
društvo. Do predloga normativa se v 30-ih dneh opredeli pristojni Razširjeni
strokovni kolegij, če ni predlagatelj. Obravnava in potrdi jih Zdravstveni svet
na predlog Razširjenega strokovnega kolegija s področja normativa. Obstoječi in
novi oziroma posodobljeni standardi in normativi so javno dostopni.
2. Objava delovnega mesta zdravnika
11. člen
Delovno mesto zdravnika se objavi v
sredstvih javnega obveščanja in hkrati objavi v uradnih prostorih zavoda za
zaposlovanje.
Objava obvezno vsebuje:
-
naziv delovnega mesta zdravnika;
-
vrsto strokovne izobrazbe in morebitno izpopolnitev strokovne izobrazbe;
-
potrebne delovne izkušnje, če se zahtevajo;
-
poln ali krajši delovni čas;
-
poskusno delo, če se zahteva;
-
nedoločen ali določen čas trajanja delovnega razmerja;
-
rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni in način
prijave;
-
rok v katerem bo kandidat obveščen o izbiri.
3. Postopek sklepanja delovnega
razmerja
12. člen
Sklep o potrebi za sklenitev delovnega
razmerja zdravnika sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali
pravili zavoda. Ta opravi tudi izbiro med kandidati, upoštevaje mnenje
ustreznega strokovnega organa v zavodu.
Direktor lahko svoje pooblastilo, odločati
o pravicah in obveznostih zdravnikov, prenese na delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi, ki ima ustrezno visoko izobrazbo.
13. člen
Kandidat, ki hi bil izbran, ima pravico do
vpogleda v podatke, ki so bili z razpisom zahtevani kot pogoji in na podlagi
katerih je bila opravljena izbira in to v 15 dneh od prejema obvestila, da ni
bil izbran.
4. Pogodba o zaposlitvi
14. člen
S pogodbo o zaposlitvi zdravnik in zavod
uredita zlasti naslednje:
-
delo, ki ga bo zdravnik opravljal;
-
trajanje delovnega razmerja (določen ali nedoločen čas);
-
dnevni oziroma tedenski delovni čas v katerem bo delo opravljal;
-
kraj opravljanja dela;
-
plačilni razred, v katerega je razporejen;
-
dnevni čas strokovne priprave za delo;
-
odmor med delom, dnevni in tedenski počitek ter letni dopust;
-
pravice zdravnika do strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter
obveznosti zavoda;
-
ukrepe za varstvo pri delu in navedbo pripadajoče zaščitne opreme;
-
plačo in nadomestila, ki pripadajo zdravniku ob odsotnostih z dela v
skladu s to pogodbo;
-
način prenehanja delovnega razmerja;
-
način sprememb in dopolnitev pogodbe;
-
druge pravice in obveznosti zdravnika oziroma zavoda, izvirajoče iz
zakonov, te kolektivne pogodbe oziroma splošnih aktov zavoda.
Zavod je dolžan zdravnika pred podpisom
pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino te kolektivne pogodbe in drugih
kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Zdravniku je potrebno omogočiti vpogled v
vsebino kolektivnih pogodb kadarkoli to zahteva.
5. Poskusno delo
15. člen
Poskusno delo zdravnika lahko znaša največ
4 mesece.
Zdravnika na poskusnem delu spremlja
komisija, ki odloča o tem ali je zdravnik poskusno delo uspešno opravil ali ne.
Komisija ima tri člane.
Od teh morata vsaj dva člana biti
zdravnika. Če v zavodu ni dovolj zdravnikov, je potrebno komisijo sestaviti iz
zunanjih članov. Eden izmed članov komisije, ki je zdravnik, spremlja,
nadzoruje in pomaga zdravniku na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev
sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in imeti pravni pouk.
Komisijo imenuje direktor.
16. člen
Če zdravnik po svoji volji odpove delovno
razmerje v času trajanja poskusnega dela, šteje za dan prenehanja delovnega
razmerja dan, ko zdravnik poda pisno odpoved.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša
zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in
podobno, pri čemer mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.
6. Pripravništvo
17. člen
Zdravnik, ki je uspešno dokončal študij in
se prvič zaposli, sklene delovno razmerje kot pripravnik. Pripravniška doba
zdravnika traja 6 mesecev.
Zdravniki, ki bodo končali študij medicine
po 5-letnem programu, vendar najdlje do 31. 12. 1995, dokončajo
pripravništvo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o
zdravstveni dejavnosti.
18. člen
Zdravnik pripravnik sklene delovno razmerje
za nedoločen ali določen delovni čas.
Delovno razmerje za določen čas sklene
zdravnik pripravnik v naslednjih primerih:
-
če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem
strokovnem izpitu zaposli kot specializant ali kot sekundarij;
-
če pripravnik izrecno želi opraviti samo predpisano pripravništvo in
opraviti strokovni izpit.
Zdravnik, ki je sklenil delovno razmerje za
nedoločen čas, nadaljuje z delom po končanem pripravništvu in strokovnem izpitu
kot sekundarij ali kot specializant.
19. člen
Zdravniku pripravniku se določi nadzornega
mentorja, ki spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravniške dobe, in da na
koncu poročilo o njegovem delu.
Za izpopolnjevanje v posameznih vejah
zdravniške stroke se pripravniku določijo neposredni mentorji, ki o delu
pripravnika poročajo nadzornemu mentorju.
Ob koncu pripravniške dobe opravi
pripravnik strokovni izpit, in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.
Zdravniku pripravniku pripada 12 dni
odsotnosti z dela z nadomestilom plače za pripravo na strokovni izpit. To
odsotnost lahko koristi le enkrat.
7. Postopek ugotavljanja znanja in
zmožnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje doseganja pričakovanih
rezultatov dela
20. člen
Direktor lahko začne postopek ugotavljanja
znanja in zmožnosti zdravnika ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih
rezultatov dela, le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.
Zdravnikovo delo je potrebno spremljati
najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost zdravnika na delu.
Zdravniku je potrebno poslati vabilo na razgovor
z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje
del delovnega mesta, na katerega je razporejen.
O začetku postopka se obvesti tudi
sindikat.
Zdravnik ima pravico do vpogleda v delovno
dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela, pripravništva in
sekundariata, postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del ni
mogoče voditi.
Postopek je javen. Pri tem je treba
varovati dostojanstvo zdravniškega poklica.
Direktor opravi z zdravnikom razgovor, v
katerem se zdravnik izreče o navedbah direktorja.
O razgovoru, v katerem se zdravnik izreče o
navedbah direktorja, se vodi zapisnik.
21. člen
Sklep o razporeditvi zdravnika za katerega
direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda, ugotovi, da nima
potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je
razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno
mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor oziroma organ,
določen s statutom ali pravili zavoda.
V primeru, da v zavodu ni ustreznega
delovnega mesta na katerega naj bi se razporedil zdravnik iz prejšnjega
odstavka tega člena, sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja.
22. člen
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da
zdravnik nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta
oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela in je zato razporejen na drugo
delovno mesto oziroma zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja lahko
zdravnik poda ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz
delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske
komisije, ki jo sestavljajo zdravniki in jo imenuje strokovni svet zavoda. Če
takih delavcev v zavodu ni, se sestavi komisija tako, da sta dva člana
zdravnika izven zavoda, preostali član pa mora imeti najmanj visoko izobrazbo
zdravstvene smeri.
Odločitev organa iz prejšnjega odstavka je
dokončna.
8. Razporejanje zdravnikov
a) Razporejanje na druga dela
23. člen
Zdravnika ni mogoče razporediti na delo, ki
ne ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe.
V primeru začasnega prenehanja potreb po
delu zdravnika zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu, ki traja 6 mesecev
ali manj, se lahko zdravnik izjemoma razporedi v okviru zavoda najdalj za 6
mesecev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja
strokovna izobrazba, vendar samo pod pogojem, če to delo ustreza njegovi
strokovni usposobljenosti.
b) Razporeditev zdravnika v drug zavod ali
kraj
24. člen
Zdravnika je mogoče razporediti v drug
zdravstveni zavod, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog
zdravstvene službe in sicer:
-
če zavod za nemoteno delo potrebuje zdravnika, zavod pri katerem je
zdravnik zaposlen pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno
organizacijo dela;
-
če zaradi spremenjene organizacije in drugačne razporeditve dela, delo
zdravnika ni več potrebno, v drugem zavodu pa je delovno mesto prosto.
Zdravnika je mogoče razporediti na delo v
drug kraj v okviru istega zavoda v naslednjih primerih:
-
če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela;
-
če gre za začasno ali trajno nadomestitev zdravnika.
Zdravnika ni mogoče brez njegove privolitve
razporediti v drug zavod oziroma v drug kraj:
-
če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in
obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjskih pogojev in drugih življenjskih
pogojev zdravnika ali njegove družine ali
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje njegovega zdravja
ali
-
če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi
prevoznimi sredstvi več kot dve uri oziroma za mater z otrokom do treh let
starosti, če pot traja več kot eno uro.
Če razporeditev zdravnika na delo v drug
kraj brez njegovega pristanka zaradi oddaljenosti zahteva spremembo
zdravnikovega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje
in možnost obveznega šolanja otrok.
9. Pravice zdravnikov v primeru, da
njihovo delo v zavodu postane nepotrebno
25. člen
Pri določitvi zdravnikov, katerih delo
postane trajno nepotrebno se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
delovna uspešnost;
-
delovne izkušnje;
-
delovna doba;
-
zdravstveno stanje zdravnika
-
socialno stanje zdravnika.
Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če
so na osnovi predhodnih kriterijev zdravniki dobili enak rezultat.
Kriteriji se upoštevajo na podlagi
dokumentiranih podatkov (listin) s katerimi razpolaga zavod, oziroma jih je na
zahtevo predložil zdravnik.
Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko
pristojni organ ugotovi trajni presežek zdravnikov.
26. člen
Temeljni kriterij za ohranitev delovnega
razmerja je zdravnikova uspešnost. Prednost ima zdravnik, ki dosega večjo
delovno uspešnost. Kot delovna uspešnost se upoštevajo ocene zdravnikovega dela
v zadnjih dveh letih in njegovo strokovno napredovanje v tem času.
Zdravnikovo delo oceni strokovni svet
zavoda.
27. člen
Kot drugi kriterij se upoštevajo delovne
izkušnje za delo, ki ga zdravnik opravlja. Prednost pri ohranitvi delovnega
razmerja ima zdravnik z več leti delovnih izkušenj.
28. člen
Kot tretji kriterij se upošteva delovna
doba. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja imajo zdravniki z daljšo
delovno dobo.
29. člen
Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno
stanje zdravnika. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja imajo zdravniki s
slabšim zdravstvenim stanjem, med njimi zdravniki, ki so zboleli za poklicno
boleznijo in med njimi zdravniki, ki so utrpeli poškodbo v zavodu.
30. člen
Kot zadnji kriterij se upošteva zdravnikovo
socialno stanje. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja imajo zdravniki s
slabšim socialnim stanjem. Kriterij se točkuje in sicer:
-
samohranilka oziroma samohranilec
|
+ 20 točk
|
-
zaposlen samo en zakonec
|
+ 15 točk
|
-
vsak nepreskrbljen otrok
|
+ 2 točki
|
-
lastništvo oziroma družabništvo v zasebnem podjetju ali obrti
|
– 50 točk
|
-
lastništvo kmetije nad 2 ha oziroma gozda nad 5 ha
|
– 30 točk
|
V primeru, da imata dva zdravnika enako
število točk, ima prednost tisti zdravnik, ki ima slabše socialno stanje, pri
čemer se upošteva dohodek na družinskega člana.
31. člen
Presežek zdravnikov, ki postane trajen,
ugotavlja organ upravljanja zavoda. To ugotovitev sprejme na podlagi predloga
strokovnih služb o obstoju presežka zdravnikov in določi število in profile
presežnih zdravnikov.
Organ upravljanja zavoda določi konkretne
presežne zdravnike na podlagi kriterijev, določenih s to pogodbo.
Organ upravljanja sprejme program
razreševanja presežnih zdravnikov, v katerem določi ukrepe za preprečitev ali
kar največjo omilitev prenehanja delovnega razmerja zdravnikov, seznam
nepotrebnih zdravnikov ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev
škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
32. člen
Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih
razlogov v zavodu zdravniku ne preneha:
-
v času služenja vojaškega roka;
-
v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi
bolezni;
-
nosečnici oziroma zdravnici v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega
dopusta oziroma zdravniku zaradi dopusta za nego in varstvo otroka;
-
če je zdravnika mogoče v okviru zavoda razporediti na drugo delovno
mesto, ki ne ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti, če se s tako
razporeditvijo strinja;
-
če je član organa upravljanja zavoda ali drugega organa, ki predstavlja
delavce oziroma voljenemu sindikalnemu zaupniku v času opravljanja njegove
funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja te funkcije.
Samo s soglasjem zdravnika lahko preneha
delovno razmerje:
-
zdravniku z manj kot enim letom delovne dobe oziroma sekundariju;
-
obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem zavodu;
-
zdravniku, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za
zaposlovanje;
-
zdravniku, ki je edini hranilec v družini;
-
zdravniku invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino;
-
zdravniku na specializaciji oziroma drugem strokovnem izpopolnjevanju na
katerega ga je poslal zavod.
Starejšemu zdravniku, ki mu do izpolnitve
pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno
razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno
denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do
izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne
odpravnine.
10. Delovni čas
33. člen
Tedenski delovni čas zdravnikov je 40 ur.
V okviru dnevnega delovnega časa imajo
zdravniki diagnostiki in terapevti pravico do enourne strokovne priprave za
delo v zavodu.
34. člen
Če razmere oziroma delovni proces v
izjemnih primerih zahtevajo, se delovni čas lahko prerazporedi tako, da se
doseže poprečna tedenska delovna obremenitev posameznega zdravnika v okviru 3
mesecev.
Delo v delovnem času, ki je v povprečju
daljše od polnega delovnega časa in ni bilo po prejšnjem odstavku razporejeno v
redni delovni čas, se obračuna kot delo prek polnega delovnega časa.
11. Letni dopust
35. člen
Zdravnik ima pravico do letnega dopusta ne
glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega, vendar mora delati
najmanj polovico delovnega časa.
Če zdravnik ne izpolni pogoja nepretrganega
dela šestih mesecev, ima pravico le do dopusta, ki je sorazmeren času prebitem
na delu. Letni dopust se takemu zdravniku izračuna tako, da se najprej ugotovi
dopust, ki bi ga zdravnik imel, če bi izpolnil pogoj nepretrganega dela, nato
pa se. to število deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki
jih je zdravnik že izpolnil v zavodu.
36. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od
delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih
obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.
(1) Zdravniku pripada glede na delovno
dobo:
- do 3 let
|
18 dni
|
- nad 3 do
7 let
|
19 dni
|
- nad 7 do
10 let
|
20 dni
|
- nad 10
do 15 let
|
21 dni
|
- nad 15
do 20 let
|
22 dni
|
- nad 20
do 25 let
|
23 dni
|
- nad 25
let
|
24 dni
|
(2) Za zahtevnost dela pripada:
- sekundariju
|
4 dni
|
- zdravniku
|
5 dni
|
- specialistu
|
6 dni
|
(3) Zdravniku se glede na delo, ki ga
pretežno opravlja, letni dopust poveča še:
-
za delo v prosekturi
|
za 10 dni
|
-
za delo na intenzivnem oddelku, v urgentni službi ali operacijski
dvorani
|
za 2 dni
|
-
za stalno delo z viri ionizirajočega sevanja
|
za 18 dni
|
-
za občasno delo pri virih ionizirajočega sevanja
|
za 9 dni
|
diagnostikom in terapevtom
|
za 3 dni
|
(4) Zdravniku se glede na psihične
obremenitve letni dopust poveča zaradi dela z duševno motenimi osebami za: 10
dni
(5) Zdravniku se glede na socialne in
zdravstvene razmere letni dopust
poveča:
-
materi in očetu samohranilcu za vsakega otroka do 15 let starosti
|
za 1 dan
|
-
invalidu II. kategorije
|
za 3 dni
|
-
invalidu III. kategorije
|
za 2 dni
|
-
roditelju, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko
duševno prizadeto osebo
|
za 5 dni
|
-
pri kronični bolezni oziroma bolezni, ki zahteva neprekinjeno daljše
zdravljenje
|
za 1 dan
|
-
invalidu z najmanj 60% telesno okvaro
|
za 5 dni
|
Povečan dopust iz druge, tretje, četrte in
pete alineje prejšnjega odstavka te točke se ne sešteva.
(6) Zdravniku, ki
dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Kriterij delovne dobe oziroma določene
starosti se upošteva zdravniku pri določanju dolžine letnega dopusta, če je
izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
37. člen
Pod dnevi letnega dopusta se mišljeni
delovni dnevi.
V dneve letnega dopusta se ne vštevajo
tiste sobote, ki za delavce zavoda niso delovni dnevi.
Če je delovni čas razporejen na 6 delovnih
dni v tednu (vse sobote so delovne), se zdravniku za vsakih 5 dni dopusta
dopust poveča za en dan.
Zdravnik ima pravico 1 dan letnega dopusta
izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti zavod v dveh dneh
pred izrabo.
12. Odsotnost z dela z oziroma brez
nadomestila plače
38. člen
Zdravnik je lahko odsoten z dela s pravico
do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu in sicer:
-
do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima
pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega
člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in sicer na podlagi zdravniškega
potrdila, zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih
prireditvah in v primeru elementarnih nesreč, ki so prizadele njega ali njegovo
družino,
-
tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega
družinskega člana in staršev, selitve v drug kraj;
-
dva dni za poroko otroka in selitev v istem kraju;
-
en dan zaradi smrti bližjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim
vajam, ki trajajo nad šest dni in drugih neodložljivih opravkov.
V primerih iz prejšnjega odstavka delavcu
odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti ne glede na potrebe delovnega procesa.
Zdravnik ima lahko na osnovi predloga
medicine dela pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom plače za
medicinsko programiran oddih.
Zdravniku je treba zagotoviti odsotnost z
dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti.
39. člen
Zdravnik ima pravico do odsotnosti z dela
brez nadomestila plače (neplačani dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem
letu pod pogojem, da odsotnost ne bo motila delovnega procesa, v naslednjih
primerih:
-
neodložljivega osebnega opravka;
-
zasebnega potovanja;
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana;
-
zdravljenja na lastne stroške;
-
strokovnega izpopolnjevanja, kadar zdravnik nima pravice do odsotnosti z
nadomestilom osebnega dohodka;
-
za sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec;
-
za sodelovanje na kongresih, konferencah, kot delegat ali član vodstva.
V primeru odsotnosti zdravnika z dela brez
pravice do nadomestila plače zdravniku pravice in obveznosti iz delovnega
razmerja mirujejo.
Zdravnik je lahko odsoten z dela brez
nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča
delovni proces.
V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez
pravice do nadomestila plače, se zdravniku ta odsotnost všteva v zavarovalno
dobo, če sam poravna ustrezne prispevke.
40. člen
Odsotnosti z dela po 38. in 39. členu odloči direktor na podlagi zdravnikove zahteve in ustrezne dokumentacije.
13. Izobraževanje in strokovno
izpopolnjevanje
41. člen
Zdravniki imajo pravico in dolžnost
stalnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, zato jim zavod omogoča:
-
stalno spremljanje medicinske stroke;
-
občasno praktično izpopolnjevanje v drugih zdravstvenih zavodih;
-
občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja.
-
izobraževanje v ustreznih izobraževalnih zavodih.
42. člen
Zdravnik, ki se izobražuje, ima pravice do
zagotovitve pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti.
Zdravnik, ki neupravičeno odkloni
izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva
delovni proces, ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z
izobraževanjem, je disciplinsko in odškodninsko odgovoren.
43. člen
Zdravniki se strokovno izpopolnjujejo:
-
s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu v katerem delajo
in na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko razširijo svoje
strokovno znanje;
-
s praktičnim delom v ustreznih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje
oziroma razširijo svoje znanje;
-
na tečajih;
-
na seminarjih;
-
na kongresih in simpozijih.
44. člen
Zdravniki se morajo strokovno
izpopolnjevati najmanj 30 dni vsaki dopolnjeni dve leti dela in sicer v drugem
zavodu. V primeru, da v domačih zavodih tako izpopolnjevanje ni mogoče, pošlje
zavod zdravnika v ustrezen zavod v tujino.
Za strokovno izpopolnjevanje po prejšnjem
odstavku šteje tudi udeležba zdravnika na mednarodnih strokovnih srečanjih.
Zdravnik, ki se je strokovno izpopolnjeval
na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju
potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih
strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja
pošlje zavodu, ki je zdravnika na izpopolnjevanje poslal, pismeno oceno o
zdravnikovem izpopolnjevanju.
45. člen
Zavod je dolžan poslati zdravnika na
strokovno izpopolnjevanje pred rokom določenim v prejšnjem členu, če se pri
strokovnem nadzoru ugotovi pomanjkljivo praktično znanje zdravnika ali če zavod
uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri
delu.
46. člen
Letni program strokovnega izpopolnjevanja
in izobraževanja zdravnikov za potrebe zavoda določi direktor na predlog
strokovnega sveta in sprejme tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in
izobraževanju.
Strokovni svet je dolžan najmanj enkrat na
leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju zdravnikov in ga s
svojim mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi direktor
oziroma strokovni vodja.
47. člen
Zdravniki imajo pravico in dolžnost, da se
izobražujejo v ustreznih izobraževalnih zavodih. Izobraževanje za potrebe
zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med
delovnim časom šteje v delovni čas zdravnika.
Obseg delovnega časa, namenjenega
izobraževanju, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja.
48. člen
Če se zdravnik izpopolnjuje ali izobražuje
za potrebe zavoda, ima pravico do odsotnosti z dela:
-
za izpit po opravljenem sekundariatu
|
10
delovnih dni
|
-
za pripravo na preskus strokovne usposobljenosti
|
10
delovnih dni
|
-
za pripravo specialističnega izpita
|
45
delovnih dni
|
-
za pripravo magistrske naloge
|
30
delovnih dni
|
-
za zaključni izpit na najmanj dvosemesterskem podiplomskem študiju
|
10
delovnih dni
|
-
za vsak izpit na podiplomskem študiju
|
10
delovnih dni
|
-
za pripravo doktorske disertacije
|
45
delovnih dni
|
-
za zagovor doktorske disertacije
|
10
delovnih dni
|
49. člen
Zdravniku, ki se izobražuje in izpopolnjuje
za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem:
-
prevoz;
-
kotizacija, šolnina;
-
stroški prehrane;
-
stroški bivanja;
-
nadomestilo za ločeno življenje, če izobraževanje oziroma
izpopolnjevanje poteka izven kraja stalnega bivališča zdravnika in če mora biti
zdravnik na takšnem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju več kot 30 dni.
Nadomestilo iz 5. alineje izključuje
nadomestili iz 3. in 4. alineje.
50. člen
Zdravniku, ki se izobražuje v lastnem
interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne
odnose pa zdravnik in zavod uredita s pogodbo.
51. člen
Zdravnik, ki ga je zavod poslal na daljše
izobraževanje oziroma specializacijo, je dolžan na poziv zavoda prekiniti
izobraževanje oziroma specializacijo, če je neobhodno potrebno, da se vrne na
delo v zavod, vendar ne več kot za 6 mesecev v času trajanja specializacije.
Odločitev po prejšnjem odstavku sprejme
direktor v soglasju s strokovnim svetom.
14. Delovna praksa študentov medicine
52. člen
Študente medicine sprejme na delovno prakso
direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda.
Študenti medicine lahko opravljajo v zavodu
tudi počitniško delo.
Študentu na delovni praksi se določi
mentorja, ki mora poskrbeti, da je ta seznanjen z delovnimi pogoji ter drugimi
okoliščinami dela, ki ga bo opravljal v času delovne prakse.
53. člen
Študent medicine na delovni praksi ima
pravico do:
-
seznanitve z nevarnostmi povezanimi z delom, ki ga bo opravljal ter do
ustreznih zaščitnih sredstev;
-
zavarovanja za primer nesreče na delu oziroma poklicne bolezni;
-
prehrane med delom;
-
povračila za prevoz na delo in z dela.
15. Prenehanje delovnega razmerja
54. člen
Če preneha delovno razmerje po volji
zdravnika, znaša odpovedni rok 3 mesece.
55. člen
Zdravnik, ki dopolni 40 let pokojninske
dobe lahko nadaljuje z delom, če je opravljanje del delovnega mesta, ki ga
zaseda, nujno za nemoten delovni proces, pa se na objavo ni prijavil kandidat,
ki izpolnjuje objavljene pogoje.
Objava prostega delovnega mesta mora biti
objavljena oziroma poslana zavodu za zaposlovanje najmanj 3 mesece prej, preden
zdravnik dopolni 40 let pokojninske dobe. Objava se ponovi vsakih 6 mesecev,
dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.
56. člen
Med trajanjem odpovednega roka ima zdravnik
pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To
odsotnost lahko zdravnik izrabi po urah v dogovoru z direktorjem.
16. Varstvo pri delu
57. člen
Zavod je odgovorni nosilec varnega dela
zdravnika.
Vsi ukrepi v zvezi z varstvom pri delu so
stroški zavoda.
Zdravnik je dolžan skrbeti za lastno
varnost in zdravje ter za varnost sodelavcev pri delu in se držati pravil
varnega dela in navodil odgovornih delavcev.
17. Varstvo pravic
58. člen
O zdravnikovih pravicah, obveznostih in
odgovornostih odločata direktor in organ upravljanja.
Vsi sklepi s katerimi se odloča o pravici,
obveznosti ali odgovornosti zdravnika, mu morajo biti vročeni v pisni obliki, z
obrazložitvijo in pravnim poukom.
O vloženi zahtevi za varstvo pravic oziroma
ugovoru zdravnika je treba obvestiti sindikat zdravnikov.
VII. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA, DRUGI OSEBNI PREJEMKI
1. Splošne določbe
59. člen
Določbe in zneski te kolektivne pogodbe so
obvezni minimalni standardi in osnova za določanje plač in drugih prejemkov
zdravnikov.
Plače in nadomestila se izplačujejo najmanj
enkrat mesečno in sicer najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Osnovne
plače zdravnikov so javne.
Zdravnikom, ki delajo z najmanj polovičnim
delovnim časom pripadajo tudi drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov
prevoza na delo in z dela enako kot zdravnikom, ki delajo poln delovni čas. Če
zdravnik dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem
delodajalcu v skladu z dogovorom.
60. člen
Plača zdravnika je odvisna od:
-
osnovne plače, ki se določi z razporeditvijo zdravnika v posamezno
tarifno skupino in plačilni razred za polni delovni čas in za normalne delovne
rezultate;
-
dodatkov po tej kolektivni pogodbi in
-
dodatka za delovno dobo.
61. člen
Razvrstitev zdravnikov v plačilne razrede
so opravi v skladu s pravilnikom o napredovanju.
62. člen
Tarifne skupine, v katere se zdravniki
razporejajo, so:
Tarifna skupina
|
Poklic
|
Koeficient
|
VII
|
sekundarij
|
3,40
|
|
Zobozdravnik
|
3,55
|
|
Zdravnik
|
3,80
|
VII/1
|
specialist
|
4,40
|
VII/2
|
usmerjeni spec.
|
6,00
|
Razponi iz prejšnjega odstavka niso
omejitev za napredovanje zdravnikov in s tem razvrstitev v višji plačilni
razred.
2. Vrednotenje zdravnikovega dela
a) Nazivi
63. člen
Vrednotenje častnih zdravniških nazivov
primarij, svetnik in višji svetnik se uredi v zakonu.
b) Znanstvene stopnje in dosežki
64. člen
Zdravniku, ki pridobi stopnjo magistra
oziroma doseže doktorat znanosti (s področja medicine), ki ni pogoj za
opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga zaseda, se plača poveča za:
-
magistru 0,20 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
-
doktorju znanosti 0,50 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
c) Vodenje skupin in oddelkov
65. člen
Zdravniku se za opravljanje vodilnih in
vodstvenih funkcij plača poveča za vodstveni dodatek v višini 0,20 do 1,00
količnika za I. plačilni razred prve tarifne skupine, in sicer glede na:
-
število delavcev, za katere je odgovoren,
-
vsebino in obseg dela,
-
izobrazbeno strukturo zaposlenih,
-
velikost celotnega prihodka zavoda.
3. Dodatki
a) Dodatki za posebne delovne razmere, ki
izvirajo iz razporeditve delovnega časa
66. člen
Zdravniku pripadajo za delo v posebnih
delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, naslednji
dodatki:
- za nočno
delo
|
30%
|
- za delo
na praznik in nedeljo
|
100%
|
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača
zdravnika (preračunana na urno postavko).
Dodatki iz prvega odstavka se med seboj ne
izključujejo, razen dodatka za delo na praznik in dodatka za delo v nedeljo.
Dodatke se obračuna in izplača le za čas,
ko zdravnik dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada.
67. člen
Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem
oziroma za redno delo v popoldanskem in nočnem času pripada zdravniku dodatek
najmanj v višini 10% od osnovne plače.
68. člen
Za delo v deljenem delovnem času pripada
zdravniku dodatek v višini najmanj 15% od osnovne plače, če prekinitev
delovnega časa traja več kot 1 uro oziroma 20% od osnovne plače, če prekinitev
delovnega časa traja 2 uri ali več.
b) Dežurstvo in stalna pripravljenost
69. člen
Dežurstvo je posebni delovni pogoj
delovnega mesta, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja
nujne zdravniške storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni
pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv zaradi
opravljanja nujnih zdravniških storitev.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada
zdravniku ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače
delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti
sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zdravniku tudi
dodatki v višini, kot so določeni v 66. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada
zdravniku plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za
katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali nočnem
času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 66. člena te pogodbe.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom ali
v stalni pripravljenosti opravlja storitve, še v mejah kadrovskih in
organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče,
pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko
določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se
ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt
zavoda.
Ure obvezne prisotnosti stalne
pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo.
c) Dodatek za občasne težje delovne pogoje
70. člen
Za delo v težjih delovnih pogojih štejejo
zlasti:
-
patomorfološko, histološko in mikrobiološko delo;
-
delo s težje duševno prizadetimi bolniki;
-
delo v prostorih, ki vsebujejo hlapne anestetike in narkotike;
-
delo na intenzivnem oddelku in urgentnih ambulantah;
-
delo v pogojih drugih zdravju škodljivih vplivov;
-
delo v prostorih brez dnevne svetlobe;
-
delo na terenu;
-
delo s prisilno držo telesa;
-
delo, kjer se zahtevajo specifične sposobnosti ali dela kjer gre za
večje senzorne obremenitve ali motorično koordinacijo.
Za občasno delo v težjih delovnih pogojih,
ki obsega najmanj tretjino delovnega časa pripada zdravniku najmanj 5% osnovne
plače ter za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega manj kot
tretjino delovnega časa in več kot 10 ur na teden najmanj 3% osnovne plače.
č) Dodatek za mentorstvo
71. člen
Zdravniku, ki je določen, da v okviru
svojega dela v rednem delovnem času uvaja v delo pripravnike, sekundarije,
specializante oziroma druge zdravstvene delavce in sodelavce, pripada za vsako,
s programom mentorskega dela določeno uro dodatek v višini najmanj 30% urne
vrednosti njegove osnovne plače in se mu za opravljanje mentorskih dolžnosti
omogočita dve uri tedensko v okviru redne delovne obveznosti.
d) Dodatek za delovno dobo
72. člen
Zdravniku pripada dodatek za delovno dobo v
višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek
se zdravnicam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za
vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
3.b Delo preko polnega delovnega časa
e) Delo preko polnega delovnega časa
73. člen
Za vsako uro dela preko polnega delovnega
časa pripada zdravniku plačilo v višini 150% vrednosti urne postavke osnovne
plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če tako delo sovpada z
nedeljo, praznikom ali nočnim časom mu pripadajo ti dodatki v višini in na
način, kot to določa 66. člen te pogodbe.
4. Del plače iz naslova uspešnosti
zdravnika
74. člen
Zdravniku se lahko osnovna plača poveča do
20% zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov. Merila za ugotavljanje
uspešnosti se določijo v aktu zavoda. Kriteriji za ugotavljanje delovne
uspešnosti so:
-
preseganje pričakovanih rezultatov
-
nadpovprečne obremenitve
-
samostojnost pri delu
-
zdravstveno prosvetno delo
-
posredovanje svojega znanja drugim.
5. Nadomestilo plače
75. člen
Zdravniku pripada nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-
zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom;
-
poklicne bolezni, nesreče pri delu in infekcije v zvezi z delom;
-
letnega dopusta in odsotnosti (z nadomestilom) iz 38. člena te pogodbe;
-
na dela prost dan po zakonu;
-
odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma
izobraževanja v interesu zavoda;
-
v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni
delovni pogoji, pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje;
-
v času stavke, organizirane po stavkovnih pravilih, v primeru bistvenega
kršenja kolektivne pogodbe, kadar so poprej izčrpane vse pogajalske možnosti;
-
v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom zavoda.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru
iz prve alineje, pripada zdravniku nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alineje pripada delavcu
nadomestilo plače, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove.
Osnova za izračun nadomestila je izplačana
plača zdravnika v zadnjih treh mesecih. Ta osnova se poveča z rastjo plač v
zavodu.
76. člen
Zdravnik, katerega delo ni začasno
potrebno, ima za čas čakanja na delo v zavodu pravico do nadomestila 80%
osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
Enake pravice ima tudi zdravnik, katerega
delo postane trajno nepotrebno, za čas odpovednega roka.
77. člen
V primerih, da zavod začasno ne more
zagotoviti zdravnikom dela v zavodu in sprejme sklep o skrajšanju delovnega
časa zaposlenih zdravnikov, imajo zdravniki, ki jim je skrajšan delovni čas, za
čas do polnega delovnega časa pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne
plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
78. člen
V primeru, da je presežnemu zdravniku
zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom
od polnega, ima zdravnik pravico do nadomestila plače za čas do polnega
delovnega časa in to v višini 80% osnovne plače, povečan za dodatek za delovno
dobo.
79. člen
Zdravnik, ki je začasno in sporazumno
razporejen na drugo delovno mesto v drug zavod za čas do 6 mesecev, ne more
prejemati nižje osnovne plače kot jo je prejemal pred razporeditvijo.
80. člen
Zdravnik, ki je bil na podlagi sklepa
pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, odnosno je
postal invalid druge ali tretje kategorije, ker zaradi zmanjšane delovne
zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ni mogel več
opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do nadomestila razlike zaradi
zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Obdobje, katero se vzame v poštev za
določitev višine plače, gre lahko od zadnjih treh mesecev pa do zadnjega dne
koledarskega leta pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti, oziroma invalidnosti,
s tem da se uporablja za zdravnika najugodnejša varianta. V osnovo za izračun
razlike plače se upošteva plača, ki jo je zdravnik prejel za polni delovni čas.
Razlika do plače na prejšnjem delovnem mestu se usklajuje z rastjo plač v
zavodu. Od razlike pa se odšteva morebitno že uveljavljena razlika iz naslova
Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
6. Drugi osebni prejemki
a) Regres za letni dopust
81. člen
Zdravniku pripada enkrat letno regres za
letni dopust v višini zneska, kot je za vsako leto določen v kolektivni pogodbi
za negospodarske dejavnosti.
b) Jubilejna nagrada
82. člen
Zdravniku pripada jubilejna nagrada najmanj
v višini:
- za 10
let delovne dobe
|
50%
|
- za 20
let delovne dobe
|
75%
|
- za 30
let delovne dobe
|
100%
|
povprečne mesečne čiste
plače v gospodarstvu RS, dosežene v preteklih treh mesecih pred izplačilom.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega
meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
c) Odpravnina ob upokojitvi
83. člen
Zdravniku ob upokojitvi pripade odpravnina
v višini ene povprečne mesečne plače zdravnika za pretekle tri mesece za vsakih
dopolnjenih pet let delovne dobe. Zdravnik je upravičen do razlike odpravnine,
če je zavod zanj financiral dokup zavarovalne dobe in če so bila sredstva za
dokup manjša od odpravnine.
č) Solidarnostna pomoč
84. člen
Zdravniku oziroma njegovi družini pripada
solidarnostna pomoč najmanj v višini povprečne čiste plače v gospodarstvu RS za
pretekli mesec, in sicer v naslednjih primerih:
-
smrt zdravnika ali ožjega družinskega člana,
-
težja invalidnost,
-
daljša bolezen,
-
elementarna nesreča ali požar.
7. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom
85. člen
Zdravnik ima zagotovljeno povračilo
stroškov za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so
upravičeni tudi zdravniki, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.
Zdravniku pripada za prehrano med rednim
delom mesečno najmanj 10% povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu v
Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. V primeru celodnevnega dežurstva
pripadajo zdravniku trije obroki dnevno.
b) Povračilo stroškov za službeno
potovanje
86. člen
Za službena potovanja doma in v tujini se
povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga.
Če ne predloži računa za stroške, je
zdravnik upravičen za potovanja po državi do:
-
cele dnevnice za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno
potovanje, ki je trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur;
-
polovične dnevnice za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 ur
vendar ne dalj od 12 ur;
-
znižane dnevnice za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 ur,
vendar ne več kot 8 ur, če se potovanje prične 2 uri pred začetkom delovnega
časa, ali konča 2 uri po koncu delovnega časa.
Cela dnevnica za službeno potovanje v
državi, brez stroškov za prenočišče, se obračuna v višini zneska, ki ga
objavlja Vlada Republike Slovenije za zaposlene v republiških državnih upravnih
organih, vendar najmanj v višini 5% poprečne mesečne plače v gospodarstvu
Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Polovična dnevnica znaša 50%,
znižana 35% cele dnevnice iz prejšnjega stavka.
Regres za prehrano in dnevnica se med seboj
izključujeta.
Stroški za prenočitev se zdravniku priznajo
v polnem znesku po priloženem računu razen hotela de luxe kategorije. Stroški
za prenočišče se zdravniku povrnejo tudi brez predloženega računa in sicer v
višini, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.
Zdravniku pripadajo dnevnice za službena
potovanja v tujini največ do zneska, predvidenega v ustrezni odredbi o izdatkih
za službena potovanja in selitve v tujino.
c) Terenski dodatek
87. člen
Zdravnik je upravičen do terenskega
dodatka, kadar je poslan na delo izven sedeža zavoda oziroma kraja stalnega ali
začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana in
prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se stroški,
ki jih ima zavod s prehrano in prenočiščem zdravnika na terenu, izkazujejo kot
stroški prehrane med delom in kot stroški terenskega dodatka, zdravnik pa do
terenskega dodatka ni upravičen. V primeru, da mora zdravnik plačevati le enega
od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška.
Terenski dodatek se obračuna v višini do 75% cele dnevnice. Terenski dodatek in
dnevnica se izključujeta.
č) Kilometrina
88. člen
Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega
avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene enega litra super bencina za
prevoženi kilometer.
d) Prevoz na delo in z dela
89. člen
Zdravniku se nadomestijo stroški prevoza na
delo in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva.
e) Ločeno življenje
90. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša
mesečno 40% poprečne plače, izplačane na delavca v gospodarstvu Republike
Slovenije za pretekle tri mesece.
Nadomestilo za ločeno življenje se
izplačuje zdravniku, ki je začasno razporejen na delo in strokovno
izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine. Zdravnik
ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko
stanovanje ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni
preselil.
f) Drugi stroški
91. člen
Zdravnik je upravičen do povrnitve tudi
drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (teleks, telefaks, PTT stroški,
taksi) skladno z navodili za potovanje.
8. Inovacije
92. člen
Zdravniku pripada za inovacijo najmanj 10%
odškodnine (nagrade) od ugotovljene letne čiste gospodarske koristi.
Če je narava inovacije, taka, da
gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino odškodnine oceni.
Konkretni izračun odškodnine je stvar
pogodbe med avtorjem in zavodom.
9. Plača zdravnika pripravnika
93. člen
Zdravniku pripravniku pripada osnovna plača
najmanj v višini 80% plače sekundarija.
10. Plača sindikalnega zaupnika
94. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije
pripada zdravniku, sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot bi jo prejemal, če
bi delal kot zdravnik. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in
nadomestil in poravnave stroškov v skladu s to pogodbo.
Aneks
h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 22/96)
Aneks
h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 39/98)
Aneks
h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 97/00)
Posebni
tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji za zasebni sektor (Uradni list RS, št. 5/12) – (prenehanje
uporabe določb kolektivne pogodbe za zdravnike v javnem sektorju)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 40/12)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 46/13)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 16/17)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 80/18)
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 160/20) (prenehal
veljati)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 136/22)
Kolektivna pogodba za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
95. člen
62. člen te pogodbe se prične
uporabljati z dnem uveljavitve zakona o razmerjih plač v javnih zavodih,
državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
Če navedeni zakon ne bo sprejet do
31. marca 1994, bosta pogodbeni stranki dodatno uskladili določbe o
napredovanju in se do 15. aprila 1994 dogovorili o pričetku uporabe te
določbe.
96. člen
Ta kolektivna pogodba začne veljati osmi
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 15/94) spreminja 95. člen kolektivne
pogodbe tako, da se glasi:
»95. člen
Kolektivna pogodba, razen 62. člena, se
uporablja od 1. februarja 1994.
62. člen te pogodbe se prične
uporabljati z dnem uveljavitve zakona o razmerjih plač v javnih zavodih,
državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
Če navedeni zakon ne bo sprejet do
31. marca 1994, bosta pogodbeni stranki dodatno uskladili določbe o
napredovanju in se do 15. aprila 1994 dogovorili o pričetku uporabe te
določbe.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Aneks začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih,
državnih organih in v organih lokalnih skupnosti – ZRPJZ (Uradni list RS, št. 18/94) v zvezi s prenehanjem uporabe
določb kolektivne pogodbe določa:
»Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati
določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s tem zakonom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»30. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 22/96) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5
Aneks začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 39/98) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5
Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja
plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 – ZMPUPR (Uradni list RS,
št. 39/99) v zvezi s prenehanjem uporabe
določb kolektivne pogodbe določa:
»V času veljavnosti tega zakona se ne uporabljajo tiste
določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v nasprotju s tem
zakonom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/00) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3
Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2000 dalje.«.
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni
list RS, št. 43/06) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
določb kolektivne pogodbe določa:
»34. člen
(prenehanje
veljavnosti kolektivnih pogodb)
(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan
uveljavitve tega zakona,
se uporabljajo do preteka določenega roka veljavnosti oziroma do sklenitve novih kolektivnih
pogodb, če niso v nasprotju s tem zakonom ali zakonom, ki ureja individualna delovna
razmerja.
(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji
na strani delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim
članstvom, prenehajo veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»36. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za
zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 60/08) v zvezi s prenehanjem uporabe
določb kolektivne pogodbe določa:
»9. člen
Z dnem uveljavitve tega posebnega tarifnega
dela se za zdravnike v javnem sektorju prenehajo uporabljati določbe Kolektivne
pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 14/94, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98, 97/00, 87/03 in 3/04), ki so v
nasprotju s tem posebnim tarifnim delom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»12. člen
Ta posebni tarifni del Kolektivne pogodbe
za zdravnike in zobozdravnike začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka izplačevanja
plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.«.
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za
zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji za zasebni sektor (Uradni list
RS, št. 5/12) v zvezi s prenehanjem uporabe
določb kolektivne pogodbe določa:
»33. člen
(Prenehanje
veljavnosti nekaterih določb Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike)
Z dnem uveljavitve tega posebnega tarifnega
dela se za zdravnike v javnem sektorju prenehajo uporabljati določbe Kolektivne
pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 14/94, 15/94, 22/96, 23/96, 39/98, 46/98, 97/00, 87/03 in 3/04), ki so v
nasprotju s tem posebnim tarifnim delom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»34. člen
Ta posebni tarifni del Kolektivne pogodbe
za zdravnike in zobozdravnike začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne
naslednjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil uveljavljen zakon, ki
ureja uravnoteženje javnih financ.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati z dnem začetka
uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju, sprejetega na podlagi Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in
drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju
od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 z dne 20. 5. 2013.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 16/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in
zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18)
vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
5. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega aneksa prenehata
veljati 12. člen in 14. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike
in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 40/12).
6. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 160/20)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 88/21)
vsebuje naslednji končni določbi:
»10. Končni določbi
14. člen
(razveljavitev)
Z dnem uveljavitve tega aneksa prenehajo
veljati:
-
3., 5., 6., 7., 9., 10. in 15. člen
Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 40/12),
-
3. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/18)
in Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 160/20).
15. člen
(veljavnost
aneksa)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za obračun stroškov
v zvezi z delom in drugih prejemkov iz tega aneksa za mesec junij 2021.«.
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 136/22)
vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
6. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega aneksa prenehajo
veljati drugi odstavek 3. člena, tretja
alineja drugega odstavka 7. člena in prvi
odstavek 13. člena Aneksa h Kolektivni
pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 88/21). Ostale določbe Aneksa h
Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni
list RS, št. 88/21) ostanejo
nespremenjene.
7. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbi 2. in 5. člena tega aneksa pa se začneta uporabljati
pri plači za oktober 2022.«.