Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije obsega:

-        Kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije (Uradni list RS, št. 32/19 z dne 17. 5. 2019),

-        Popravek Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (Uradni list RS, št. 34/19 z dne 24. 5. 2019),

-        Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije (Uradni list RS, št. 79/22 z dne 3. 6. 2022).

KOLEKTIVNA POGODBA

premogovništva Slovenije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

Uvodna določba

1. člen

(1) Ta kolektivna pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, ter način mirnega reševanja kolektivnih in individualnih sporov.

(2) V normativnem delu pa ta kolektivna pogodba vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata.

Prenos pooblastil

2. člen

V primeru, če zakoniti zastopnik delodajalca preda drugi osebi pooblastilo, zaradi katerega bo potrebna komunikacija in dialog s sindikati, mora o prenosu pooblastila pisno obvestiti reprezentativne sindikate pri delodajalcu.

A. OBLIGACIJSKI DEL

I. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

Krajevna veljavnost

3. člen

Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije (v nadaljevanju: kolektivna pogodba) velja za območje Republike Slovenije.

Stvarna veljavnost

4. člen

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, člane Energetske zbornice Slovenije, ki opravljajo dejavnost po SKD 2008 B05 – Pridobivanje premoga.

(2) Ta kolektivna pogodba velja tudi v družbah, v katerih se za njeno uporabo dogovorita delodajalec in sindikat, ki ima priznan status reprezentativnosti pri delodajalcu.

Osebna veljavnost

5. člen

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije. Kolektivna pogodba velja tudi za delavce, zaposlene pri tujih delodajalcih, ki so registrirani za dejavnost iz 4. člena te kolektivne pogodbe, pri njih zaposleni delavci pa opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce v obsegu, kot to omogoča zakon, ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je drugače določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.

(3) Za agencijske delavce, ki delajo pri uporabniku, ki ga zavezuje ta kolektivna pogodba, se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih mora v skladu z zakonom zagotoviti uporabnik.

(4) Za dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba.

Časovna veljavnost

6. člen

(1) Ta kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

(2) Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe oziroma sklenitev nove lahko vsaka stranka predlaga po dveh letih od začetka uporabe te kolektivne pogodbe.

(3) Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo odpove pisno s šestmesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot po štirih letih od začetka uporabe te kolektivne pogodbe.

(4) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.

II. TARIFNA PRILOGA

Tarifna priloga

7. člen

(1) Tarifna priloga je sestavni del te kolektivne pogodbe.

(2) Tarifna priloga velja do konca tekočega koledarskega leta. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. in začne veljati 1. 1. v naslednjem koledarskem letu. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost Tarifne priloge podaljša vsakokrat za eno leto.

Veljavnost tarifne priloge

8. člen

Tarifna priloga začne veljati z dnem podpisa, uporabljati pa se začne skladno z določilom v 107. členu te kolektivne pogodbe.

III. IZVAJANJE KOLEKTIVE POGODBE

Enotni minimalni standardi

9. člen

(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.

(2) Odstopanje od enotnih minimalnih standardov je dovoljeno na ravni delodajalca na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu in delodajalcem v primerih izrednega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, ki ogroža obstoj delodajalca oziroma njegovo operativno poslovanje in to prispeva k ohranitvi delovnih mest pri delodajalcu.

(3) Delodajalec ob pobudi za sklenitev sporazuma predloži sindikatu pisno utemeljene razloge za sklenitev sporazuma. V sporazumu se opredelijo čas trajanja in vrsta ukrepov. Sporazum zajema tudi opredelitev do morebitnih povračil prikrajšanja.

(4) Sklenitelja te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta enkrat letno, najkasneje do konca maja, preverila ekonomsko stanje v dejavnosti in v gospodarstvu Republike Slovenije z namenom oblikovanja možnih zvišanj minimalnih standardov iz te kolektivne pogodbe dejavnosti.

Pozitivna izvedbena dolžnost

10. člen

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

Negativna izvedbena dolžnost

11. člen

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

Podjetniška kolektivna pogodba

12. člen

Stranki kolektivne pogodbe soglašata, da se specifična vsebina, ki je ne ureja ta kolektivna pogodba, uredi s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami.

Spremembe in dopolnitve, sklenitev nove kolektivne pogodbe

13. člen

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.

(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

Sestava in delovanje komisije za spremljanje izvajanja in razlago kolektivne pogodbe

14. člen

(1) Komisija za spremljanje izvajanja in razlago kolektivne pogodbe šteje 6 članov.

(2) Komisija je sestavljena iz enakega števila članov, imenovanih s strani delodajalcev in delojemalcev.

(3) Komisija praviloma odloča s soglasjem vseh članov. Če do soglasja ne pride, komisija lahko odloči po odloženem glasovanju v roku največ 15 dni tudi s preglasovanjem petih članov.

(4) Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 90 dni po uveljavitvi kolektivne pogodbe. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija.

(5) Komisija spremlja izvajanje kolektivne pogodbe ter sprejema:

-        razlage in mnenja glede izvajanja določb te kolektivne pogodbe;

-        priporočila strankama te kolektivne pogodbe za ureditev posameznega vprašanja.

(6) Mnenje komisije predstavlja strokovno mnenje o načinu izvajanja določenega instituta v praksi.

(7) Razlaga komisije vsebuje obrazložitev posamezne nejasne določbe, ki jo ta obrazloži upoštevaje poznavanje stroke, besedno razlago in voljo strank v času sklepanja te kolektivne pogodbe. Razlaga se objavi na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.

(8) Na podlagi lastnih ugotovitev ob spremljanju izvajanja te kolektivne pogodbe ali na podlagi posredovanih predlogov ali vprašanj komisija oblikuje predloge in priporočila za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe, ki jih posreduje pogodbenima strankama v obravnavo.

(9) Priporočilo strankama je strokovni predlog komisije za spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe in obsega tudi vnaprej oblikovani predlog besedila posameznih členov.

(10) Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga, da se v delo komisije kot svetovalce vključi tudi zunanje strokovne sodelavce.

(11) Komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij, ustaljeno sodno prakso in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.

Spremljanje izvajanja tarifnega dela in tarifne priloge kolektivne pogodbe

15. člen

(1) Pogodbeni stranki redno spremljata izvajanje tarifnega dela in tarifne priloge te kolektivne pogodbe po sprejeti metodologiji spremljanja, ki jo komisija sprejme obenem s poslovnikom.

(2) Metodologijo spremljanja izvajanja tarifne priloge opredeljuje zlasti vrste podatkov, način zajemanja in analitične obdelave ter način in frekvenco posredovanja podatkov.

(3) Podjetja so dolžna podatke o izvajanju kolektivne pogodbe redno in v postavljenih rokih posredovati strankam pogodbe.

(4) Pogodbeni stranki imata pravico vpogleda v vse podatke, ki so v zvezi z izvajanjem te kolektivne pogodbe.

(5) Preprečevanje vpogleda v podatke o izvajanju kolektivne pogodbe, njihovo prikrivanje ali dajanje lažnih podatkov je kršitev te kolektivne pogodbe.

(6) Komisija za spremljanje izvajanje tarifnega dela in tarifne priloge kolektivne pogodbe šteje šest članov, ki jih stranki imenujeta v roku 60 dni od uveljavitve te kolektivne pogodbe.

IV. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV

Reševanje kolektivnih sporov med strankama kolektivne pogodbe

16. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko medsebojne kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujeta s posredovanjem ali arbitražo. Postopka posredovanja in arbitraže sta prostovoljna.

(2) Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.

(3) Spori se rešujejo ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne pogodbe, zakona, ki ureja arbitražo, in zakona, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih sporih.

Reševanje kolektivnih sporov s posredovanjem

17. člen

(1) Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem se prične s predlogom predlagatelja (v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno predlagan strokovnjak za posredovanje.

(2) Nasprotni udeleženec se izjavi o predlaganem postopku posredovanja in o strokovnjaku, ki naj posreduje v kolektivnem sporu.

(3) Če nasprotni udeleženec predloga ne sprejme ali se o predlaganem postopku posredovanja ne izjavi v roku 8 dni, se postopek posredovanja ustavi.

(4) Če soglasje o strokovnjaku za posredovanje ni doseženo v roku 8 dni od dneva, ko je predlagatelj prejel predlog nasprotnega udeleženca o osebi, ki naj posreduje, se šteje, da postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.

(5) Med postopkom posredovanja lahko vsaka stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. S tem se postopek posredovanja ustavi.

Postopek posredovanja

18. člen

(1) V postopku posredovanja se za vprašanja, ki niso urejena v tej kolektivni pogodbi, smiselno uporablja zakon, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih sporih.

(2) V primeru uspešnega zaključka posredovanja stranki, ki sta se udeležili pomirjanja, skleneta zavezujoč pisni sporazum.

(3) Pisni sporazum strank kolektivne pogodbe, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

Arbitraža

19. člen

(1) Stranki kolektivnega delovnega spora se lahko v primeru, da postopek posredovanja ni uspešen ali se zanj ne odločita, pisno dogovorita za arbitražno reševanje spora.

(2) Arbitražni postopek se praviloma vodi pred arbitrom posameznikom, s katerim soglašata obe stranki spora ali pred tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka imenuje enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa člana imenujeta soglasno v roku 7 dni, odkar sta oba člana sprejela imenovanje za arbitra.

Arbitražni postopek

20. člen

(1) Arbitražni postopek se začne na podlagi pisnega predloga ene od strank spora, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata ali predlog glede arbitra posameznika.

(2) Nasprotna stranka se izjavi o predlaganem arbitražnem postopku in o članu arbitražnega senata oziroma o arbitru posamezniku.

(3) Če nasprotna stranka predloga arbitražnega postopka ne sprejme ali se o predlaganem arbitražnem postopku ne izjavi v roku 15 dni, se arbitražni postopek ustavi.

(4) Če soglasje o predsedniku arbitražnega senata oziroma soglasje o arbitru posamezniku ni doseženo v roku 8 dni od dneva, odkar sta oba člana arbitražnega senata sprejela imenovanje oziroma odkar je predlagatelj prejel predlog nasprotne stranke o arbitru posamezniku, se šteje, da arbitražni postopek ni uspel in se ustavi.

(5) Odločitev arbitražnega senata oziroma arbitra posameznika v kolektivnem delovnem sporu je dokončna. Odločitev se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.

(6) Za postopek pred arbitražnim senatom ali arbitrom posameznikom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja arbitražo, razen za vprašanja, ki so drugače urejena v tej kolektivni pogodbi.

B. NORMATIVNI DEL

V. NORMATIVNE DOLOČBE

Pomen izrazov

21. člen

(1) V tej kolektivni pogodbi uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

(2) Skupna delovna doba zajema izpolnjena leta delovne dobe, ko je delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in v tujini, če delavec izkaže opravljeno delovno dobo z ustreznim potrdilom ZPIZ-a.

(3) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje delovna doba:

-        pri zadnjem delodajalcu,

-        pri delodajalcih, ki so pravni predniki ali povezane družbe zadnjega delodajalca, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,

-        za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.

(4) »Davčna uredba« pomeni vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

(5) »Uredba za službena potovanja v tujino« pomeni vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino.

(6) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen avtotaksi in t. i. »shuttle« prevozov.

(7) »Nočni delavec« je delavec, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa, oziroma delavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa.

(8) »Vodilni delavec« je delavec, ki je kot tak opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja.

(9) »Pripravljenost na domu« je pojem, ki označuje čas, ko je delavec prisoten doma ali na drugem kraju po lastni izbiri in je v vsakem trenutku dosegljiv, sposoben oditi na delovno mesto, v času, ki ga običajno porabi za pot na delo in izvajati svojo delovno obveznost, če ga delodajalec potrebuje in ga vpokliče na delo.

(10) Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz delovno mesto, enako velja tudi za vrsto del, razen če je izrecno določeno drugače.

(11) Dnina pomeni delovni dan.

(12) ODPZ pomeni obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, skladno z veljavnim zakonom, ki ureja pokojninsko zavarovanje.

Akt o sistemizaciji delovnih mest

22. člen

(1) Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela.

(2) Predlog splošnega akta iz prejšnjega odstavka mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku petnajst dni.

(3) Če je sindikat posredoval mnenje v roku iz prejšnjega odstavka, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti.

(4) Delodajalec mora omogočiti pri njem zaposlenim delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti iz tega člena. V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.

VI. POGODBA O ZAPOSLITVI

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi

23. člen

(1) Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca.

(2) Pri zaposlitvi invalidnih oseb ima prednost kandidat, ki je postal invalid pri izvajanju praktičnega dela v zvezi s pripravo na poklic.

(3) S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma nastopom dela delavec pridobi vse pravice in obveznosti, ki mu pripadajo v zvezi z delovnim razmerjem.

(4) Preden nastopi delo, mu je potrebno omogočiti, da se seznani z vsebino kolektivne pogodbe in drugimi akti podjetja, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

24. člen

Poleg primerov, ki jih določa zakon, se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas tudi v primerih:

-        zaposlitve pripravnika za čas trajanja pripravništva,

-        začasne napotitve delavca na delo v tujino,

-        izpolnitev obveznosti po pogodbi o štipendiranju.

Projektno delo

25. člen

(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas tudi, ko gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano.

(2) V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas po prejšnjem odstavku se ta lahko sklene za obdobje, daljše od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

(3) Za projektno delo se šteje delovni proces:

-        v okviru izvajanja programov z določenim ciljem, ki niso del trajnega oziroma rednega opravljanja dejavnosti (sem na primer ne spada izdelava objektov in odkopavanje in druga podobna dela na lokaciji posameznega premogovnika in podobno),

-        ki ima določeno organizacijsko strukturo,

-        ki je časovno opredeljen in omejen (ima začasno naravo)in

-        ki je v naprej finančno ovrednoten.

Poskusno delo

26. člen

(1) Delodajalec in delavec, ki v pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se morata dogovoriti tudi za trajanje poskusnega dela, vendar ne več, kot je določeno z zakonom.

(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela ter sestavo komisije za spremljanje poskusnega dela določi delodajalec in je s tem dolžan seznaniti delavca pred nastopom dela.

Uvajanje delavca v delo v premogovniku

27. člen

Delavca, ki je sklenil delovno razmerje v podjetju in je prvič razporejen na delo v jami, je potrebno postopoma, najmanj pa 15 dni, uvajati v delo pod neposrednim vodstvom in nadzorom delavca, ki ga določi pooblaščeni delavec organizacijske enote ali od njega pooblaščena oseba.

Pripravništvo

28. člen

(1) Za pripravništvo se delodajalec in delavec dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. V času pripravništva delavcu pripada plača v višini 70 % osnovne plače delovnega mesta, na katero je napoten.

(2) Pripravnik je oseba, ki nima ustreznih delovnih izkušenj v skladu z zahtevami delovnega mesta in prvič sklene pogodbo o zaposlitvi, ustrezni stopnji in vrsti strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za opravljanje dela.

(3) Če poseben zakon ne določa drugače, se pripravništvo določi za različno dolga obdobja, in sicer:

-        za dela IV. in V. tarifnega razreda največ šest mesecev,

-        za dela VI. tarifnega razreda največ devet mesecev,

-        za dela VII. in višjega tarifnega razreda največ dvanajst mesecev.

(4) Pripravništvo se lahko tudi skrajša, vendar največ za polovico pripravniške dobe. Obrazložen pisni predlog za skrajšanje poda mentor, potrdi pa poslovodstvo.

(5) Za koordinacijo in izvajanje pripravništva pripravnikov IV. stopnje izobrazbe so v okviru svojega dela zadolženi vodje skupin, za pripravnike od vključno V. stopnje izobrazbe dalje pa se pripravnikom dodeli mentor. Vodje skupin, ki so zadolženi za koordinacijo in izvajanje pripravništva pripravnikov IV. stopnje izobrazbe, so dolžni sproti seznanjati svojega neposrednega vodjo s potekom pripravništva in sproti podajati pisno mnenje o delu pripravnika in poteku pripravništva.

(6) Če je za pripravništvo zadolžen vodja skupine, se pripravništvo izvaja po splošno sprejetem programu za delovno mesto, za katerega se pripravnik usposablja. Če pa je za pripravništvo zadolžen mentor, to poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

(7) Mentor mora imeti najmanj enako raven izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se usposablja pripravnik, in tri leta delovnih izkušenj.

(8) Naloge mentorja se podrobneje opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca.

(9) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom, ki vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal, ter preizkus poznavanja organizacijskih aktov družbe. Pripravnik opravlja pripravniški izpit pred izpitno komisijo najkasneje do izteka pripravniške dobe.

(10) Na podlagi uspešno opravljenega izpita se pripravniku izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.

(11) Trajane pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.

(12) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je z izobraževanjem ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke, ob pogoju, da je uspešno opravil pripravništvo na nižji stopnji strokovne izobrazbe.

Opravljanje drugega dela

29. člen

(1) Delavec je dolžan opravljati delo, ki ni navedeno v pogodbi o zaposlitvi, če delo ustreza usposobljenosti delavca in izpolnjuje pogoje v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu v naslednjih primerih:

-        zmanjšanja obsega dela na njegovem delovnem mestu,

-        povečanja obsega dela na drugem delovnem mestu,

-        nadomeščanja začasno odsotnega delavca,

-        uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali organizacije dela,

-        nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo,

-        izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,

-        drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek večje škode,

-        ki jih predvideva kolektivna pogodba pri delodajalcu.

(2) Delavcu se lahko odredi drugo delo, navedeno v prvem odstavku tega člena le, v kolikor gre za delo:

-        za katerega se zahteva enaka vrsta in eno stopnjo nižja izobrazba v času trajanja največ 1 mesec v koledarskem letu,

-        za katerega se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe v času trajanja največ 3 mesecev v koledarskem letu,

-        največ za delovni čas, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi ter za enako razporeditev delovnega časa, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi,

-        kadar kraj opravljanja drugega dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, z organiziranim prevozom delodajalca ali s službenim vozilom po časovno najkrajši povezavi od kraja bivanja delavca.

(3) Za čas opravljanja drugega dela delavec prejema plačo, ki ne more biti nižja od plače, kot jo je prejemal pred odreditvijo drugega dela, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

(4) Drugo delo delodajalec delavcu odredi pisno pred odreditvijo drugega dela, razen v primeru pete in sedme alineje prvega odstavka tega člena do konca delovnega tedna oziroma v roku 48 ur.

Drugo delo v primerih naravne ali druge nesreče

30. člen

V primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje se lahko drugo delo odredi ne glede na omejitve iz prejšnjega člena. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda delodajalcu.

VII. SPREMEMBA IN PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

Sprememba pogodbe o zaposlitvi

31. člen

Če delodajalec ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti in pogodbo podpisati v roku 15 dni, sicer se šteje, da predloga ne sprejema.

Obveznosti delodajalca pred odpovedjo

32. člen

(1) Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v 12 mesecih od prejema pisnega opozorila. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

(2) Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

(3) Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblaščena oseba.

Odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

33. člen

(1) V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok za delavce, ki imajo:

-        do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,

-        od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni,

-        nad 2 leti in do 15 let zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve za 2 dni,

-        nad 15 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni,

-        nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 120 dni.

(2) Vsem, ki so v trenutku odpovedi vključeni v ODPZ, se jim odpovedni rok podaljša za dodatnih 30 dni.

(3) Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

(4) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti v pisni obliki.

(5) Če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj štiri ure na teden.

(6) Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah, o čemer mora predhodno obvestiti nadrejenega.

Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti

34. člen

(1) Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je dolžan izplačati delavcu odpravnino.

(2) Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

(3) Delavcu pripada odpravnina v višini 1/2 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri zadnjem delodajalcu.

(4) V primeru, da je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnostido izpolnitve prvega pogoja za upokojitev ali če delavec izpolnjuje pogoje za starostno oziroma poklicno upokojitev, je upravičen do odpravnine največ v višini, kot jo določa zakon o delovnih razmerjih.

(5) Če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, mu je dolžan izplačati odpravnino v višini, določeni v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Odpravnina ob upokojitvi

35. člen

Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah:

Če se delavec upokoji v roku treh mesecev po izpolnitvi prvega pogoja za starostno oziroma poklicno upokojitev, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini petih (5) povprečnih plač v RS oziroma petih (5) povprečnih plač delavca, če je to za delavca ugodneje (povprečje se izračuna na osnovi uradnih podatkov za zadnje tri mesece pred izplačilom odpravnine).

Odpravnina v primeru starostne in poklicne upokojitve v prehodnem obdobju

36. člen

Če delavec ob uveljavitve te kolektivne pogodbe že izpolnjuje pogoje za starostno oziroma poklicno upokojitev in se odloči, da se bo upokojil v roku treh mesecev po uveljavitvi te kolektivne pogodbe, delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi v višini štirih (4) povprečnih plač v RS oziroma štirih (4) povprečnih plač delavca, če je to za delavca ugodneje (povprečje se izračuna na osnovi uradnih podatkov za zadnje tri mesece pred izplačilom odpravnine).

VIII. DOLOČANJE IN RAZREŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV

Obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom

37. člen

(1) Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čim prej obvestiti sindikate pri delodajalcu.

(2) Delodajalec se predhodno z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati pri delodajalcu o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.

(3) Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec poslati zavodu za zaposlovanje.

Obveznost obveščanja zavoda za zaposlovanje

38. člen

(1) O postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju po prejšnjem členu, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu, mora delodajalec pisno obvestiti zavod za zaposlovanje.

(2) Kopijo pisnega obvestila iz prejšnjega odstavka mora delodajalec poslati sindikatom iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(3) Delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem, upoštevaje sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, vendar ne pred potekom 30-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

Sodelovanje in vloga zavoda za zaposlovanje

39. člen

(1) Delodajalec je dolžan obravnavati in upoštevati morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in ukrepih za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

(2) Na zahtevo zavoda za zaposlovanje delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem pred potekom 60-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz te kolektivne pogodbe.

Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov

40. člen

Delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 75 dni:

-        najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,

-        najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 100 ali več delavcev, je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev.

Program razreševanja presežnih delavcev

41. člen

(1) Program razreševanja presežnih delavcev mora vsebovati:

-        razloge za prenehanje potreb po delu delavcev,

-        ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji,

-        seznam presežnih delavcev,

-        ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so: ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe.

(2) Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

Kriteriji za določanje presežnih delavcev

42. člen

Pogodbeni stranki se strinjata, da se za določitev presežnih delavcev uporabijo naslednji kriteriji z utežmi (kriteriji znotraj uteži so enakovredni):

(1) delovna uspešnost v obdobju preteklega pol leta pred pripravo programa Delovna uspešnost se meri v skladu s splošnim aktom, ki ureja to področje.

V kolikor družba nima veljavnega pravilnika, se uporabljajo naslednji kriteriji:

-        kakovost dela,

-        količina dela,

-        samostojnost,

-        odnos do delovnih sredstev,

-        odnos do dela.

in sicer za obdobje, ki ne sme biti krajše od 3 mesecev.

(2) delovna doba

Upošteva se:

-        skupna delovna doba v panogi,

-        delovna doba pri delodajalcu,

-        delovna doba na sedanjem delovnem mestu.

(3) strokovna izobrazba in izkušnje

Prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec z več specifičnimi znanji, ki se zahtevajo za zasedbo posameznih delovnih mest, in jih lahko dokazuje s formalnimi dokazili oziroma licencami ter izkušnjami.

(4) socialno stanje

Upošteva se:

-        povprečni dohodek na družinskega člana,

-        število nepreskrbljenih družinskih članov po Zakonu o dohodnini,

-        število družinskih članov z lastnimi prejemki (plača, pokojnina),

-        možnost pridobivanja dohodka iz drugih virov.

(5) zdravstveno stanje

Upoštevajo se:

-        vrsta in stopnja invalidnosti,

-        težje kronične bolezni,

-        zmanjšana delovna zmožnost zaradi poškodbe pri delu pri delodajalcu.

(1) Podrobnejša merila se lahko določijo v podjetniški kolektivni pogodbi. V soglasju s sindikatom pri delodajalcu lahko delodajalec namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe oblikuje lastne kriterije za določitev presežnih delavcev.

(2) Pri določitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem.

(3) Začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali nege težje prizadetega invalida, ki je družinski član ali član skupnega gospodinjstva, zaradi starševskega dopusta ter nosečnosti ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev.

IX. DELOVNI ČAS

Polni delovni čas

43. člen

(1) Polni delovni čas v dejavnosti premogovništva znaša najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko, praviloma pet delovnih dni v tednu, z 8-urno delovno obveznostjo, praviloma od ponedeljka do petka. Polni delovni čas se pri posameznem delodajalcu opredeli s podjetniško kolektivno pogodbo.

(2) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti reprezentativne sindikate pri delodajalcu ter delavce na pri delodajalcu običajen način. Letni plan izrabe delovnega časa vključuje tudi možnost prerazporeditve delovnega časa.

(3) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.

Efektivni delovni čas

44. člen

(1) Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V efektivni delovni čas delavcev, ki delajo v jami, se všteva tudi čas pohoda na delovišče in čas pohoda z delovišča ter priprava na delo pred in po zaključku dela – oboje izven jame v skupnem trajanju 15 minut. Delavec, ki dela poln delovni čas v jami, je upravičen do dodatka za pripravo na delo, skladno s to kolektivno pogodbo.

(2) Organizacija efektivnega delovnega časa ostalih delavcev se uredi z organizacijskim aktom pri delodajalcu v soglasju z reprezentativnim sindikatom.

Vrste in oblike delovnega časa

45. člen

(1) Glede na potrebe delovnega oziroma poslovnega procesa na posameznih področjih dela se uporabljajo praviloma naslednje vrste in oblike delovnega časa:

a)     nepremični delovni čas

b)     premični delovni čas,

c)     delno premični delovni čas,

d)     izmenski delovni čas.

a)     Nepremični delovni čas

Nepremični delovni čas je čas, pri katerem je točno določen čas prihoda in odhoda z dela.

b)     Premični delovni čas

Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

-        Dovoljen delovni čas je razpon, v katerem lahko delavec opravi svojo delovno obveznost. Omejuje ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in ura najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela.

-        Obvezni delovni čas je tisti del dovoljenega delovnega časa, ko delavec mora biti prisoten na delu.

-        Premakljivi del delovnega časa je časovni razpon, v katerem lahko delavec sam odloča o trenutku prihoda na delo in/ali odhoda z njega, razen če narava dela zahteva, da delavec ostane na delu, dokler ne konča posameznega opravila, ki je vezano na rok ali sodelovanje z drugimi delavci.

c)     Delno premični delovni čas

Delno premični delovni čas je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela, čas odhoda z dela oziroma prihoda na delo, pa je določen v razponu. Delno premični delovni čas se določi v izjemnih primerih, ko zaradi narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka oziroma konca delovnega časa in je časovno omejeno. Natančnejše določbe o delno premičnem delovnem času in plačilo za delo v takem delovnem času se opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi.

d)     Izmenski delovni čas

-        Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali tudi v nočni izmeni in se praviloma ponavlja vsak teden, tako da delavec dela en teden v dopoldanski in drug teden v popoldanski oziroma nočni izmeni.

-        Če je delo organizirano v izmenah, se za popoldansko izmeno šteje čas od 14. do 22. ure.

-        Za nočno delo se šteje čas med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna izmena, se za nočno delo šteje opravljeno delo v času med 22. in 7. uro naslednjega dne.

-        Število izmen in trajanje izmen se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.

-        Delo v turnusu je oblika izmenskega dela, ki se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.

Letni razpored delovnega časa

46. člen

(1) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način.

(2) Ne glede na letni razpored delovnega časa lahko delodajalec med letom prerazporedi delovni čas vsem delavcem ali delavcem posameznih delov podjetja, če to zahteva organizacija dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev in če nastopijo izjemne okoliščine (zlasti prekinitev dobave električne energije, okvare naprav, strojev, zasutja delovišč, pomanjkanje surovin in rezervnih delov).

(3) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden, v posameznem koledarskem letu pa se lahko prerazporedi največ 96 ur delovnega časa.

(4) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 6 mesecev.

(5) Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predviden z delovnim koledarjem. O začasni prerazporeditvi enakomerno ali neenakomerno razporejenega delovnega časa mora delodajalec pisno obvestiti delavce na običajen način praviloma tri dni prej, najmanj pa en dan pred prerazporeditvijo delovnega časa.

Nadurno delo

47. člen

(1) Nadurno delo se lahko uvede, če dela ni mogoče opraviti z novimi zaposlitvami, z uvajanjem novih izmen, prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.

(2) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca preko polnega delovnega časa opravljati nadurno delo v primerih, navedenih v zakonu.

(3) Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa v primeru:

-        izrednih inventurnih popisov,

-        okvare delovnih sredstev ali ostale opreme, če je potrebno začeto delo nadaljevati in končati,

-        ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav,

-        nepredvidene zamude materiala ali podatkov za dokončanje dela,

-        nepričakovane odsotnosti drugega delavca,

-        zaradi zagotovitve zadostnih količin premoga za potrebe energetskih objektov ali

-        v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s kolektivno pogodbo pri delodajalcu.

(4) Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela, v primeru iz 6. alineje prejšnjega odstavka pa 5 dni pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

(5) Poleg primerov, določenih v zakonu, lahko nadurno delo odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled.

(6) Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

(7) Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

(8) V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam.

Pripravljenost na domu

48. člen

Pripravljenost na domu se ne šteje v delovni čas. Delavec ima na podlagi pripravljenosti na domu le tiste pravice in obveznosti, ki so posebej določene s to kolektivno pogodbo.

»Pripravljenost na domu« je čas, ko je delavec prisoten doma ali na drugem kraju po lastni izbiri in je v vsakem trenutku dosegljiv, sposoben oditi na delovno mesto, v času, ki ga običajno porabi za pot na delo in izvajati svojo delovno obveznost, če ga delodajalec potrebuje in ga vpokliče na delo. Za čas pripravljenosti na delo pripada delavcu dodatek. Pripravljenost na domu mora delodajalec odrediti pisno in lahko traja največ 7 dni v mesecu. Lahko traja tudi dlje, če delavec s tem soglaša.

Višina dodatka, ki delavcu pripada za čas pripravljenosti na domu, pripada v naslednjem odstotku od osnovne plače:

-        ob delavnikih                                                                                                        20 %

-        ob sobotah, nedeljah, na praznike in dela proste dneve po zakonu in na dan rudarjev          30 %

Dnevni in tedenski počitek v nekaterih dejavnostih, za nekatera delovna mesta in nekatere poklice

49. člen

V delovna mesta se v primerih:

-        kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali

-        kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali

-        v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela

dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju 4 mesecev, v kolikor delavec s tem soglaša, pri čemer lahko delavec soglasje kadar koli prekliče.

X. LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

Letni dopust

50. člen

(1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štirih tednov (osnovno število dni), ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

(2) Poleg dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih:

-        skupna delovna doba

-        tarifni razred

-        pogoji dela

delovno mesto, na katerem se delo opravlja v dveh dnevnih izmenah ali v popoldanskem času	1 dan
delovno mesto, na katerem se delo opravlja v treh izmenah	2 dni
delovno mesto, na katerem se delo opravlja v turnusu	2 dni
delovno mesto, za katerega je značilno stalno delo na terenu*	2 dni

*Stalno delo na terenu v tem primeru pomeni delo v trajanju

vsaj polovico delovnega časa izven sedeža delodajalca (oddaljenost 30 km in več).

Prvi, drugi in tretji pogoj iz te alineje se med seboj izključujejo.

-        za delavce, vključene v ODPZ