Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Kolektivna pogodba za zaposlene v
zdravstveni negi obsega:
-
Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
60/98 z dne 28. 8. 1998),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 73/98 z dne 30. 10. 1998),
-
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za
letni dopust v obdobju 1999-2001- ZMPUPR (Uradni list RS, št. 39/99 z dne 25.
5. 1999),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 63/99 z dne 6. 8. 1999),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 73/00 z dne 19. 8. 2000),
-
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZKoIP (Uradni list RS, št. 43/06 z dne
21. 4. 2006),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00) (Uradni list RS, št. 60/08 z dne
16. 6. 2008),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 107/11 z dne 29. 12. 2011),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 46/13 z dne 29. 5. 2013),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 46/17 z dne 29. 8. 2017),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 80/18 z dne 7. 12. 2018),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 160/20 z dne 6. 11. 2020),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 88/21 z dne 3. 6. 2021),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 181/21 z dne 19. 11. 2021),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 136/22 z dne 25. 10. 2022),
-
Aneks h
Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 165/22
z dne 29. 12. 2022).
KOLEKTIVNA POGODBA
za zaposlene v zdravstveni negi
(neuradno prečiščeno besedilo št. 16)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranki kolektivne pogodbe
To kolektivno pogodbo sklepajo Ministrstvo
za zdravstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Zdravniška
zbornica Slovenije za delodajalce ter Sindikat delavcev v zdravstveni negi
Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter ZSSS Sindikat
zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za delojemalce (v nadaljevanju:
stranki).
Kolektivno pogodbo podpišejo predstavniki
Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in
Zdravniške zbornice Slovenije za delodajalce ter predsedniki Sindikata delavcev
v zdravstveni negi Slovenije, Sindikata zdravstva in socialnega varstva
Slovenije in ZSSS, Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za
delojemalce.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
Ta kolektivna pogodba (v nadaljevanju:
pogodba) velja in se uporablja za vse delodajalce, ki opravljajo zdravstveno
dejavnost (v nadaljevanju: delodajalec) in zaposlujejo zaposlene v zdravstveni
negi, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim
ali krajšim delovnim časom (v nadaljevanju: zaposleni).
Izraz zaposleni vključuje poklice: bolničar,
zdravstveni tehnik in medicinska sestra s srednjo, višjo, visokostrokovno ter
univerziteno izobrazbo.
Ta pogodba velja tudi za dijake in študente
zdravstvene nege na obvezni praksi.
Določbe te pogodbe se uporabljajo kot
splošni akt v smislu določb zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni z drugim
splošnim aktom zavoda drugače urejeno. Splošni akt zavoda in drugi izvedbeni
akti ne morejo zmanjšati pravic, določenih s to pogodbo.
Pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe
pogodbeni stranki.
3. Časovna veljavnost
Ta kolektivna pogodba začne veljati osmi
dan po objavi v Uradnem listu RS in velja 2 leti.
Njena veljavnost se podaljša za 2 leti, če
nobena stranka pogodbe ne odpove v roku najmanj treh mesecev pred iztekom roka
veljavnosti oziroma ne začne postopka za sklenitev nove.
Stranki lahko pogodbo kadarkoli sporazumno
spremenita.
II. OBLIGACIJSKI DEL
1. Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki si morata z vsemi razpoložljivimi
sredstvi prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
2. Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje,
ki bi nasprotovalo določbam te pogodbe.
3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev
pogodbe
Vsaka stranka lahko v vsakem času predlaga
spremembo ali dopolnitev pogodbe.
Stranka, ki želi spremembo oziroma
dopolnitev pogodbe, predloži drugi stranki svoj obrazložen predlog v pisni
obliki. Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.
V primeru, da nasprotna stranka predloga ne
sprejme ali se o njem v določenem roku ne opredeli, začne stranka
predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Vsaka stranka lahko poda pobudo za
sklenitev nove pogodbe vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe.
Določbe te točke se smiselno uporabljajo
tudi za postopek sklenitve nove pogodbe.
4. Reševanje sporov
Za reševanje sporov med strankama, ki jih
ni mogoče rešiti z medsebojnim pogajanjem, se v 30 dneh po uveljavitvi pogodbe
ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Šteje se, da gre za spor med strankama, če
se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi, dopolnitvi pogodbe oziroma o
drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.
5. Komisija za pomirjevanje
Vsaka stranka imenuje dva člana v komisijo
za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot
5. člana komisije.
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo
katerekoli stranke.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora
biti sklenjen v pisni obliki.
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera
od strank pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno. V teh primerih odloči
o spornih vprašanjih arbitražni svet.
6. Arbitražni svet
V 30 dneh po uveljavitvi te pogodbe stranki
oblikujeta listo arbitrov in njihovih namestnikov, ki sodelujejo v posameznih
arbitražah.
V primeru spora imenujeta stranki vsaka po
dva arbitra s te liste. Predsednika arbitražnega sveta imenujeta stranki
sporazumno.
V primeru, da se stranki ne sporazumeta o sklenitvi,
spremembi, ali dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za
reševanje spornih vprašanj, se reševanje spora poveri arbitraži.
S predlogom o začetku arbitražnega
postopka, mora tisti, ki je sprožil postopek, imenovati svoje arbitre. Če druga
stran v 15 dneh ne postavi svojih arbitrov, lahko predlagatelj zahteva, da
arbitre postavi sodišče, pristojno za delovne spore.
Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi
dokazov arbitraža odloča z večino glasov.
Predsednik arbitraže vodi obravnavo, posvetovanje
in glasovanje. Njegova dolžnost je, da poskrbi, da se vsa vprašanja vsestransko
in popolno preučijo. Predsednik arbitraže glasuje zadnji.
O obravnavi in posvetovanju se vodi
zapisnik. Zapisnik o glasovanju se zapečati in priloži zapisniku o ustni
obravnavi.
Odločba arbitraže mora biti obrazložena.
Izvirnik odločbe in prepisa odločbe, ki se vročijo strankama, podpišejo vsi
arbitri.
Odločba velja tudi tedaj, kadar je kakšen
arbiter noče podpisati, če jo je podpisala večina arbitrov in je na odločbi
ugotovljeno, da je arbiter odrekel podpis.
Odločba arbitraže je dokončna. Stranki
lahko izpodbijata odločitev arbitraže pred sodiščem, pristojnim za delovne
spore.
7. Poravnalni svet
V primeru spora z znaki kolektivnega spora
lahko sindikat v imenu delojemalcev ali delodajalec nasprotni strani pošlje
predlog za poravnavo.
Kolikor se stranki s predlogom strinjata
morata v osmih dneh po podanem pisnem predlogu imenovati po dva člana
poravnalnega sveta. Petega člana – predsednika poravnalnega sveta imenujeta
stranki sporazumno.
Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi
dokazov sprejmejo člani poravnalnega sveta odločitev z večino glasov. Odločitev
poravnalnega sveta mora biti obrazložena.
Odločitev je dokončna, kolikor se delavec z
odločitvijo poravnalnega sveta ne strinja, sme zahtevati varstvo svojih pravic
pred delovnim in socialnim sodiščem.
8. Organ za razlago pogodbe
Stranki imenujeta petčlanski odbor za
razlago pogodbe.
Vsaka stranka imenuje 2 člana, petega –
predsednika pa imenujeta sporazumno.
Razlaga posameznih določb pogodbe je
obvezna za vse uporabnike pogodbe.
9. Kritje stroškov
V postopkih pod točkami 5, 6, 7 in 8 je
vsaka stranka dolžna kriti polovico stroškov.
10. Posledice kršitve obligacijskega dela
pogodbe
V primeru, da ena od strank krši obveznosti,
ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe
odstopi.
Stranka odstopi od pogodbe s pisno odstopno
izjavo, ki jo vroči drugi stranki. Rok za odstop ne sme biti krajši od 3
mesecev.
III. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI
NEGI
1. Splošne določbe
1. člen
S to pogodbo se ne posega v pravice,
obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami
deluje pri delodajalcu, daje pobude, predloge, zavzema stališča in postavlja
zahteve pristojnim organom.
Delovanje sindikata ni mogoče omejiti z
odločitvami organov delodajalca, razen v primeru ravnanja, ki je v nasprotju z
zakonom.
2. člen
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne
službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo
organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na
socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti
zaposlenih v zdravstveni negi iz dela in delovnega razmerja.
Delodajalci zagotavljajo sindikalnemu zaupniku
tudi podatke o plačah vseh in vsakogar z namenom kontrole izvrševanja določb
kolektivne pogodbe in pogodb o zaposlitvi.
3. člen
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne
službe zagotavljajo sindikatu sodelovanje v vseh postopkih odločanja o
pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih v zdravstveni negi iz
delovnega razmerja.
Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za
seje sveta zavoda in v prvem odstavku tega člena naštetih organov delodajalca
ter omogoča sodelovanje njegovega predstavnika na teh sejah.
4. člen
Sindikalni zaupnik, ki svojo funkcijo
opravlja profesionalno, ima tudi druge pravice, ki jih določa ta pogodba,
vštevajoč pravico, da se po prenehanju funkcije razporedi na isto oziroma enako
delovno mesto, kot ga je imel pred izvolitvijo.
5. člen
Pristojni organi delodajalca so dolžni pred
sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah zaposlenih v zdravstveni
negi, delovnih pogojih in delovnih razmerah obravnavati pisno mnenje in
predloge sindikata ter se o njih pisno opredeliti pred sprejemom odločitve.
Če direktor oziroma pristojni organ pri
odločitvi ni upošteval mnenja sindikata, je dolžan sindikatu pisno navesti
razloge, zaradi katerih ni mogel upoštevati njegovih stališč. V tem primeru je
delodajalec dolžan organizirati sestanek s sindikatom.
6. člen
Za delo sindikata mora biti zagotovljeno:
-
vsakemu delavcu – članu sindikata 2 uri letno med delovnim časom za
udeležbo na članskem sestanku;
-
sindikalnim zaupnikom najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana
sindikata, vendar ne manj kot 50 ur letno za opravljanje njegovih funkcij in
sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur
se ne všteva sodelovanje sindikalnega zaupnika v organih sindikata na ravni
republike. Ure sindikalnega zaupnika za sodelovanje pri organih delodajalca, ko
le-ti odločajo o materialnih in socialnih pravicah zaposlenih v zdravstveni
negi, ne štejejo v kvoto ur, namenjenih za delo sindikata. Ne glede na število
sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu skupno število plačanih ur, za njihovo
sindikalno delo ne sme biti manjše kot število članov sindikata pri delodajalcu
in ne manjše kot 50 ur;
-
sindikalnemu zaupniku se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ ali
pa se mu povečan obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času;
-
delodajalec je na zahtevo sindikata dolžan izplačati določeno število ur
članu sindikata, ki ga za opravljanje dela sindikalnega zaupnika določi
sindikat. Za tako plačano število ur se sorazmerno zmanjšajo pravice koriščenja
ur sindikalnega zaupnika pri delodajalcu, vendar ne na manj kot 10 ur letno;
-
sindikalnemu zaupniku (predsedniku sindikalne enote) pripadajo trije
dodatni dnevi za organizirano izobraževanje, s pravico do nadomestila plače in
plačila stroškov za izobraževanje;
-
okvirni režim izrabe ur za delo sindikalnega zaupnika sindikat dogovori
z organi delodajalca. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi sindikata ter
zahteve delovnega procesa;
-
delodajalec zagotovi sindikatu strokovno pomoč in druge pogoje (prostor,
administrativno delo, tehnično pomoč – telefon, telefaks, razmnoževanje ipd.)
za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnega zaupnika;
-
delodajalec zagotavlja sindikatu obračun in nakazovanje sindikalne
članarine in druge finančne storitve, ki se določijo s pogodbo;
-
delodajalec zagotavlja prost vstop zunanjih sindikalnih predstavnikov v
zavod na podlagi predhodnega obvestila;
-
delodajalec zagotavlja svobodo sindikalnega obveščanja in širjenje
sindikalnega tiska.
7. člen
Delodajalec in sindikat sta dolžna skleniti
pogodbo o delovanju sindikata pri delodajalcu.
2. Imuniteta sindikalnega zaupnika
8. člen
Sindikalni zaupnik uživa zaradi sindikalne
dejavnosti delovnopravno imuniteto, če deluje v skladu z zakonom.
Odločitev pooblaščenega delavca ali
delodajalca, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik razporejen na drugo delovno
mesto, v drug zavod ali drugemu delodajalcu, uvrščen med presežne delavce ali
kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka,
če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja.
Rok, v katerem je sindikat dolžan dati
soglasje, je 15 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni,
da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika. V tem
primeru lahko delodajalec sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na
delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče brez
soglasja sindikata začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegovo
osnovno plačo oziroma plačo iz naslova uspešnosti pod povprečje zadnjih treh
mesecev. V primeru spora je dokazno breme na delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi
sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne
dejavnosti.
Sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno
imuniteto še dve leti po prenehanju njihovih funkcij.
Za sindikalnega zaupnika štejejo tudi
funkcionarji republiškega odbora sindikata, ki so zaposleni pri delodajalcu,
svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
IV. STAVKA
9. člen
Sindikat ima pravico organizirati stavko
pod pogoji, ki jih določa zakon in ta pogodba.
Za organiziranje in vodenje stavke
uporablja sindikat svoja stavkovna pravila ter določila zakona o stavki in
zakona o zdravstveni dejavnosti.
Sindikat pred organizacijo stavke upošteva
naslednja dejstva:
-
pred odločitvijo o stavki in pred samo stavko poizkuša sporazumno rešiti
nastali spor oziroma doseči izvajanje pogodbe;
-
da je pomirjenje o spornih vprašanjih neuspešno ali da delodajalec ne
upošteva dogovorjenega;
-
da predhodno napove stavko v skladu z zakonom.
V času stavke so zaposleni v zdravstveni
negi dolžni opravljati storitve zdravstvene nege, katerih opustitev bi vodila v
poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov in varovancev. To so:
-
ohranjanje življenjsko pomembnih funkcij;
-
zagotavljanje nujne medicinske pomoči in zdravstvene nege;
-
opravljanje nujnih reševalnih prevozov;
-
vse storitve zdravstvene nege v zvezi s porodom.
Če zaposleni stavkajo zaradi kršitve določil
kolektivne pogodbe, ki jo z ugotovitvijo potrdi arbitražni svet, so za čas
stavke upravičeni do nadomestila plače, kot če bi delali. Nadomestilo gre v
breme delodajalca.
V. SODELOVANJE PRI UPRAVLJANJU
1. Obveščanje
10. člen
Direktor in pristojni organi upravljanja
delodajalca zagotavljajo obveščanje zaposlenih v zdravstveni negi o vseh
zadevah, ki vplivajo na njihov socialno ekonomski položaj in njihove pravice in
obveznosti iz dela in delovnega razmerja na način, ki je dogovorjen pri
delodajalcu.
Zaposleni morajo biti obveščeni zlasti o:
-
spremembi dejavnosti oziroma programa delodajalca,
-
spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkih,
-
letnem programu dela in poslovanja in njegovem uresničevanju,
-
sprejemu splošnih aktov, ki zadevajo zaposlene,
-
predvidenih novih zaposlitvah, prerazporeditvah in drugih kadrovskih
spremembah,
-
letni razporeditvi in občasni prerazporeditvi delovnega časa,
-
kriterijih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti,
-
kriterijih in merilih za spodbujanje inovativnosti,
-
ukrepih za zdravo in varno delovno okolje.
Direktor in pristojni organi delodajalca so
dolžni obvestiti zaposlene o zgoraj naštetih zadevah.
11. člen
Zaposleni v zdravstveni negi ima pravico:
-
do pobude in odgovora na pobudo, če se nanaša na njegovo delovno mesto
ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto,
-
da je pravočasno obveščen o vseh spremembah na njegovem delovnem
področju,
-
da pove svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo
delovno mesto in delovni proces,
-
zahtevati pojasnila s področja plač in drugih področjih delovnih
razmerij.
Pobude, vprašanja in zahteve zaposleni
pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca, ki je dolžan o tem
odločiti in posredovati odgovor, ali jih takoj posredovati pristojnim delavcem
ali organom delodajalca, če o tem ni pristojen.
Direktor, pooblaščeni delavec ali pristojni
organ je dolžan na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti
najkasneje v 30 dneh od prejema.
2. Predhodno mnenje
12. člen
Kadar direktor oziroma pristojni organ
delodajalca odloča o pravicah in dolžnostih zaposlenih iz dela, si je dolžan
pridobiti predhodno mnenje sindikata v naslednjih zadevah:
-
sklepanju in prenehanju delovnega razmerja proti volji zaposlenega,
-
nadaljevanju dela oziroma zaposlovanju zaposlenih, ki izpolnjujejo
pogoje za upokojitev,
-
začetku in koncu delovnega časa, odmoru med delom, in razporeditvi
tedenskega delovnega časa,
-
sistemizaciji delovnih mest,
-
razporejanju večjega števila zaposlenih iz kraja v kraj,
-
statusnih spremembah,
-
času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov,
-
uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti, merilih za
ugotavljanje delovne uspešnosti,
-
ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih boleznih,
-
o aktih, ki določajo delovni red in disciplino ter različne oblike
nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela.
Sindikat mora oblikovati pisno stališče do
predlogov v zgoraj naštetih zadevah v 15 dneh od predložitve, v nasprotnem
primeru se šteje, da z njimi soglaša.
Če direktor ali pristojni organ delodajalca
pri odločanju ni upošteval mnenja sindikata, jih mora pisno obvestiti o razlogih,
zaradi katerih njihovega stališča ni mogel upoštevati.
VI. NORMATIVNI DEL
A) Delovna razmerja
1. Sistemizacija
13. člen
Z aktom o sistemizaciji se določijo vsa
delovna mesta pri delodajalcu, opis in število delovnih mest ter pogoji, ki se
zahtevajo za zasedbo posameznih delovnih mest.
2. Prenos pooblastil
14. člen
Direktor ali organ delodajalca lahko
prenese posamično ali splošno pooblastilo za odločanje o pravicah, obveznostih
in odgovornostih zaposlenih na druge delavce.
3. Objava delovnega mesta
15. člen
V objavi delovnega mesta je potrebno
navesti:
-
naziv delovnega mesta,
-
stopnjo in smer strokovne izobrazbe,
-
delovne izkušnje, če se zahtevajo,
-
čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
-
trajanje poskusnega dela, če se zahteva,
-
znanje slovenskega jezika,
-
znanje jezika narodnostne skupnosti, kjer se ta zahteva,
-
rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni, in način
prijave,
-
rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti
daljši od 30 dni.
-
drugi pogoji potrebni za zasedbo delovnega mesta.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku,
določenem za ugovor, pravico do vpogleda v gradivo, na podlagi katerega je bila
opravljena izbira.
4. Postopek sklepanja delovnega razmerja
16. člen
Sklep o potrebi za sklenitev delovnega
razmerja sprejme direktor oziroma organ delodajalca, določen s statutom ali
splošnim aktom delodajalca.
Izbiro med kandidati opravi direktor in
izda sklep o izbiri kandidata.
5. Pogodba o zaposlitvi
17. člen
Delodajalec in zaposleni v zdravstveni negi
skleneta pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s to pogodbo in akti
delodajalca dogovorita o tistih pravicah in posebnostih, ki se nanašajo na
delovno mesto, za katero zaposleni sklene delovno razmerje.
Zaposleni ne more začeti delati pri
delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi.
S pogodbo o zaposlitvi delodajalec in
zaposleni uredita naslednja vprašanja:
-
delovno mesto in izhodiščni količnik, za katerega je zaposleni sklenil
delovno razmerje,
-
plačilni razred, v katerega se razporedi zaposlenega,
-
poskusno delo (če se zahteva),
-
pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
-
trajanje delovnega razmerja (nedoločen, določen čas),
-
dnevni oziroma tedenski delovni čas,
-
kraj, v katerem se bo delo opravljalo,
-
posamezne posebne delovne pogoje in njihovo intenzivnost,
-
višino dodatkov za posebne pogoje dela in druge dodatke, ki izhajajo iz
delovnega mesta,
-
dnevni čas strokovne priprave na delo, ki je del rednega delovnega časa,
-
odmor med delom, dnevni, tedenski počitek ter letni dopust,
-
pravice do strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter obveznosti
delodajalca in delavca,
-
ukrepe za varstvo pri delu in pripadajoča zaščitna oprema,
-
določitev odpovednega roka,
-
način sprememb in dopolnitev pogodbe o zaposlitvi,
-
pričakovani rezultati dela,
-
druge pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega.
Zaposlenega je potrebno pred podpisom
pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov
delodajalca, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Delodajalec je dolžan kolektivne pogodbe in
splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem. Zaposleni sme kadarkoli
vpogledati v kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca.
6. Poskusno delo
18. člen
Poskusno delo lahko traja največ:
-
za dela III. skupine zahtevnosti 1
mesec,
-
za dela V. skupine zahtevnosti 2
meseca,
-
za dela VI. in VII/1 skupine zahtevnosti 3
mesece,
-
za dela VII. skupine zahtevnosti 4
mesece.
Zaposlenega na poskusnem delu spremlja
komisija, ki ima tri člane in jo imenuje direktor. Člani komisije morajo imeti
enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe iste smeri kot zaposleni. Če pri
delodajalcu ni zaposlenih z ustrezno izobrazbo, je potrebno v komisijo
imenovati zunanje člane.
Eden izmed članov komisije spremlja,
nadzoruje in pomaga zaposlenemu, ki je na poskusnem delu.
Komisija svojo odločitev sprejme s sklepom,
ki mora biti obrazložen in imeti pravni pouk. Komisija je dolžna sprejeti sklep
najmanj 7 dni pred iztekom poskusnega dela.
Če zaposleni v času trajanja poskusnega
dela odpove delovno razmerje na lastno željo, se šteje za dan prenehanja
delovnega razmerja dan, ko zaposleni poda pisno odpoved.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša
zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno,
pri čemer mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.
7. Pripravništvo
19. člen
Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno
vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, sklene delovno razmerje kot
pripravnik.
20. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen
ali nedoločen čas.
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen
čas v naslednjih primerih:
-
če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem
strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
-
če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne
za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pripravnik lahko opravlja pripravništvo
tudi kot volonter pod pogoji, določenimi z zakonom. Z volonterjem se sklene
pogodba o opravljanju dela.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje
za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil
delovno razmerje.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje
za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovitvi ne opravi
strokovnega izpita, z dnem ko ga ni opravil.
21. člen
Pripravniška doba traja največ eno leto,
razen če zakon ne določa drugače.
V tem okviru se določa:
-
za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo – največ
6 mesecev,
-
za pripravnike z višjo ali visoko strokovno izobrazbo – največ
9 mesecev,
-
za pripravnike z univerzitetno izobrazbo – največ
12 mesecev.
22. člen
Pripravniku se določi mentorja, ki ga
spremlja in vodi ves čas pripravniške dobe, predlaga morebitno skrajšanje
pripravniške dobe ter na koncu poda poročilo o njegovem delu.
Za izpopolnjevanje v posameznih vejah
stroke se pripravniku določijo neposredni mentorji oziroma inštruktorji, ki o
delu kandidata poročajo mentorju.
Pripravnik vodi dnevnik o poteku
pripravništva.
Pripravniku se trajanje pripravništva
podaljša za čas porodniškega dopusta, daljše bolniške odsotnosti ter opravičene
odsotnosti, ki skupno presega 20 delovnih dni. Pripravniška doba pa se mu ne
podaljša za čas letnega dopusta in za čas krajših opravičenih odsotnosti. Ob
koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, praviloma pred
iztekom pripravniške dobe.
Pripravniku do V. stopnje strokovne
izobrazbe pripada 7 dni odsotnosti z dela, pripravniku VI. in VII./1 stopnje
strokovne izobrazbe 10 dni odsotnosti z dela, pripravniku VII./2 stopnje
izobrazbe pa 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače za pripravo na
strokovni izpit. To odsotnost lahko koristi le enkrat.
8. Postopek ugotavljanja znanja in
zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih
rezultatov dela
23. člen
Direktor lahko začne postopek ugotavljanja
znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih
rezultatov dela na podlagi pisne dokumentacije iz obdobja, ki ne sme biti
krajše od 1 meseca, v katerem zaposleni ni dosegal pričakovanih rezultatov
dela, opredeljenih v pogodbi o zaposlitvi. V to obdobje ne štejeta čas
pripravništva, ali poskusnega dela.
Če na podlagi dokumentacije direktor oceni,
da bo delo zaposlenega potrebno spremljati, sprejme sklep o začetku postopka za
ugotavljanje znanja in zmožnosti in ugotavljanja doseganja pričakovanih
rezultatov dela, ko se delo zaposlenega spremlja najmanj 60 delovnih dni. Za čas
spremljanja se šteje samo prisotnost zaposlenega na delu.
O začetku postopka se obvesti zaposlenega
in sindikat. Zaposleni in sindikat imata pravico do vpogleda v dokumentacijo,
na podlagi katere se je začel postopek, ki je javen.
24. člen
Sklep o prerazporeditvi zaposlenega na
drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor
na podlagi dokumentiranega in strokovno utemeljenega predloga.
O prenehanju delovnega razmerja zaposlenega
odloči direktor po predhodni ugotovitvi, da pri delodajalcu ni drugega
ustreznega dela. O tem obvesti tudi sindikat.
Organ, pristojen za odločanje o pravicah
zaposlenih iz delovnega razmerja, odloči o ugovoru zoper sklep o razporeditvi
oziroma o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ugotovitve 3-članske
komisije, ki jo imenuje organ pristojen za odločanje o ugovorih.
Komisijo sestavljajo člani, ki imajo
najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe iste smeri.
9. Razporejanje zaposlenih
25. člen
Zaradi nujne potrebe delovnega procesa in
organizacije dela je lahko zaposleni razporejen na delovno mesto pri
delodajalcu, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe in znanju. Sklep o
razporeditvi zaposlenega sprejme direktor, ali pooblaščena oseba delodajalca s
področja zdravstvene nege.
26. člen
Izjemoma je lahko zaposleni razporejen na
delovno mesto, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba:
-
v primerih izjemnih okoliščin, kot so primeri višje sile, reševanje človeških
življenj in zdravja ipd., dokler take okoliščine trajajo,
-
če je zaposlenemu izrečen varstveni, varnostni ali vzgojni ukrep, zaradi
katerega ne sme opravljati dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen,
dokler taka prepoved traja.
V primerih iz prve alinee tega člena
prejema zaposleni enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma
plačo, ki je zanj ugodnejša.
27. člen
Zaposleni je lahko s svojo privolitvijo
razporejen začasno ali trajno na delovno mesto, za katero se zahteva nižja
stopnja strokovne izobrazbe.
28. člen
Zaposleni je lahko začasno razporejen k
drugemu delodajalcu, na podlagi sporazumno sprejetega sklepa pristojnih organov
obeh delodajalcev, najdalj za 6 mesecev.
Zaposleni se razporedi, če zaradi
zagotovitve nemotenega opravljanja zdravstvene službe, drug delodajalec
potrebuje delavca;
delodajalec, pri katerem je delavec
zaposlen, pa lahko opravljanje svoje dejavnosti zagotovi z drugačno
organizacijo dela.
Zaposlenega se razporedi na delovno mesto,
ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe.
Zaposleni prejema plačo po dejanskem delu,
vendar ne sme biti nižja, kot jo prejema pri delodajalcu, pri katerem je
zaposlen.
Zaposleni se lahko razporedi na delovno
mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba samo, če je
za tako delo strokovno usposobljen.
Delodajalec je dolžan predlog sklepa
posredovati sindikatu in se opredeliti do njegovega mnenja.
29. člen
Zaposleni je lahko za nedoločen čas
razporejen k drugemu delodajalcu na podlagi pogodbe o prevzemu zaposlenih na
delo, ki jo skleneta oba delodajalca. Zaposleni je lahko trajno razporejen na
delo k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:
-
če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo zaposlenega
pri posameznem delodajalcu ni več potrebno, pri drugem pa je nezasedeno delovno
mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim zaposlenega,
-
da drug delodajalec vse zaposlene zaposli na delovnih mestih, ki
ustrezajo strokovni izobrazbi in znanju prevzetih delavcev,
-
da se delovna doba zaposlenega, ki je prevzet k drugemu delodajalcu
upošteva kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, kot da
delavec ni spremenil zaposlitve.
Delodajalec je dolžan pogodbo o prevzemu
zaposlenih posredovati sindikatu in se opredeliti do njegovega mnenja.
30. člen
Zaposleni je pri istem delodajalcu lahko
razporejen iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela,
-
če gre za začasno ali trajno nadomeščanje.
Zaposlenega ni mogoče razporediti iz kraja
v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in
obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjskih pogojev in drugih življenjskih
pogojev delavca ali njegove družine,
-
če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje njegovega zdravja,
-
če pot na delo in iz dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi
prevoznimi sredstvi več kot 2 uri, oziroma za mater z otrokom do 3 let
starosti, če pot traja več kot 1 uro.
Če razporeditev zaposlenega iz kraja v kraj
brez njegove privolitve zahteva spremembo njegovega bivališča, mu je potrebno
zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost obveznega šolanja otrok.
10. Prenehanje potreb po delavcih
31. člen
Začasno prenehanje potreb po delavcih
V primeru začasnega prenehanja potreb po
delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov pri delodajalcu, ki trajajo 6
mesecev ali manj, delovno razmerje delavca ne preneha.
V tem primeru lahko delodajalec:
-
začasno, vendar najdalj za 6 mesecev, razporedi zaposlenega na drugo
delovno mesto, za katero se zahteva ena stopnja nižja izobrazba,
-
začasno, vendar najdalj za 6 mesecev, razporedi zaposlenega k drugemu
delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja
strokovna izobrazba,
-
napoti zaposlenega na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico
do nadomestila plače,
-
zagotovi zaposlenemu nadomestilo plače za čas čakanja na delo,
-
uvede delo s krajšim delovnim časom.
V primerih iz prve, druge in pete alinee
ima zaposleni pravico do plače po dejanskem delu. Plača mora biti najmanj 20%
višja od nadomestila plače za čas čakanja na delo. Nadomestilo plače za čas čakanja
na delo znaša 80% osnovne plače zaposlenega povečane za dodatek na delovno
dobo.
Skrajšani delovni čas iz pete alinee se
šteje za polni delovni čas.
V primeru razporeditve na delovno mesto, za
katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, se delavca lahko razporedi
samo, če je za tako delo strokovno usposobljen.
32. člen
Direktor, če gre za večje število delavcev
pa organ upravljanja, odloči, katerim delavcem ni mogoče začasno zagotoviti
dela in kateri ukrepi iz prejšnjega člena bodo uporabljeni.
Preden direktor oziroma organ upravljanja
sprejme odločitev, je dolžan zahtevati mnenje sindikata in ga pred odločitvijo
skupaj s predstavnikom sindikata obravnavati.
Pri določitvi delavcev in izbiri ukrepa se
upoštevajo naslednji kriteriji:
-
strokovna izobrazba,
-
delovna uspešnost,
-
delovna doba,
-
socialne razmere.
33. člen
Trajen presežek delavcev
Če postane delo delavca zaradi nujnih
operativnih razlogov pri delodajalcu nepotrebno za dalj kot 6 mesecev, delovno
razmerje delavca preneha pod pogoji, ki jih določa ta pogodba.
34. člen
Obstoj trajnega prenehanja potrebe po delu
delavca ugotavlja direktor oziroma delodajalec.
Direktor oziroma delodajalec mora o
razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah
nepotrebnih delavcev, o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, čimprej
obvestiti organ upravljanja in sindikat.
35. člen
Organ upravljanja sprejme program
razreševanja presežkov delavcev, v katerem določi:
-
ukrepe za preprečitev ali omejitev prenehanja delovnega razmerja
zaposlenih,
-
seznam nepotrebnih zaposlenih,
-
ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za preprečitev škodljivih posledic
prenehanja delovnega razmerja (ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu,
zagotovitev denarne pomoči, dokup zavarovalne dobe).
Direktor oziroma delodajalec je dolžan
zagotoviti sodelovanje predstavnika sindikata pri pripravi in sprejemu programa.
Organ upravljanja je dolžan obravnavati mnenja, stališča in predloge sindikata
ter se do njih opredeliti pred sprejemom programa.
Če organ upravljanja sprejme program in pri
tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat sproži postopek
pred arbitražno komisijo, v 8 dneh po sprejemu programa, kot to določa zakon o
delovnih razmerjih.
36. člen
O prenehanju delovnega razmerja in pravicah
iz programa razreševanja odloči direktor, če gre za večje število delavcev pa
organ upravljanja v skladu s kriteriji delovno pravne zakonodaje.
37. člen
Pri določitvi delavcev, katerih delo
postane trajno nepotrebno, se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
strokovna izobrazba,
-
delovna uspešnost,
-
delovne izkušnje,
-
delovna doba,
-
zdravstveno stanje,
-
socialno stanje.
Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če
so na osnovi predhodnih kriterijev delavci dobili enak rezultat.
Kriteriji se upoštevajo na podlagi
dokumentiranih podatkov (listin), s katerimi razpolaga delodajalec oziroma jih
na zahtevo predloži delavec.
Temeljni kriterij za ohranitev delovnega
mesta je strokovna izobrazba. Prednost imajo delavci z višjo stopnjo strokovne
izobrazbe.
Drugi kriterij za ohranitev delovnega
razmerja je delovna uspešnost. Prednost ima delavec, ki dosega večjo delovno
uspešnost.
Delovna uspešnost se ugotavlja na podlagi
enoletnega povprečja ocen delovne uspešnosti iz pravilnika o napredovanju
zaposlenih v zdravstvu.
Kolikor delodajalec ne izvaja ocenjevanja
delovne uspešnosti na način iz predhodnega odstavka, se v postopku ugotavljanja
presežnih delavcev delovno uspešnost ugotavlja vsaj 3 mesece ob uporabi osnov
in meril iz citiranega pravilnika.
Kot tretji kriterij se upoštevajo delovne
izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja. Prednost ima delavec z več leti
delovnih izkušenj.
Kot četrti kriterij se upošteva delovna
doba. Prednost imajo delavci z daljšo delovno dobo pri delodajalcu.
Kot peti kriterij se upošteva zdravstveno
stanje. Prednost imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem, med njimi
delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo ali so utrpeli poškodbe pri delu
ali v zvezi z delom.
Kot zadnji kriterij se upošteva socialno
stanje. Kriterij se točkuje, in sicer:
-
samohranilka oziroma samohranilec + 20
točk
-
zaposlen samo en zakonec +
15 točk
-
vsak nepreskrbljen otrok +
20 točk
-
lastništvo oziroma družabništvo v zasebnem podjetju – 50 točk
-
lastništvo kmetije nad 2 ha ali gozda nad 5 ha – 30
točk
V primeru, da imata dva delavca enako
število točk, ima prednost delavec z nižjim dohodkom na družinskega člana.
38. člen
Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih
razlogov pri delodajalcu zaposlenemu ne preneha:
-
v času služenja vojaškega roka,
-
v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi
bolezni,
-
nosečnici in delavki v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega
dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,
-
zaposlenemu, ki je član organa upravljanja, sindikalnemu zaupniku v času
opravljanja njegove funkcije in še dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
-
če je mogoče zaposlenega pri delodajalcu razporediti na drugo delovno
mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi in usposobljenosti, če se s
tako razporeditvijo strinja.
39. člen
Samo s pisnim soglasjem zaposlenega lahko
preneha delovno razmerje:
-
zaposlenemu z manj kot 1 letom delovne dobe,
-
obema zakoncema, če sta zaposlena pri istem delodajalcu,
-
zaposlenemu, katerega zakonec je prijavljen kot nezaposlen na Zavodu za
zaposlovanje,
-
zaposlenemu, ki je edini hranilec v družini,
-
zaposlenemu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko upokojitev,
-
zaposlenemu na strokovnem izpopolnjevanju ali izobraževanju, na katerega
ga je poslal delodajalec,
-
zaposlenemu z otrokom zmerno ali težje motenim v duševnem ali telesnem
razvoju.
40. člen
Starejšemu zaposlenemu, ki mu do izpolnitve
pogojev manjka do 5 let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če
se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno
nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve
pogojev za upokojitev, ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.
41. člen
Zaposlenemu, kateremu ni mogoče trajno
zagotoviti dela pri delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev
po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge
in tretje alinee 38. člena začne teči, ko se delavec vrne na delo.
42. člen
V času, ki je opredeljen v 41. členu je
delodajalec dolžan zagotavljati delavcu nadomestilo plač v višni 80% osnovne
plač delavca povečane za dodatek na delovno dobo. Če delavec v tem času opravlja
delo, ima pravico do plače po dejanskem delu.
Če po sporazumu z delavcem preneha delovno
razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, je delodajalec dolžan izplačati
delavcu celoten znesek nadomestila plače.
Delodajalec je dolžan izplačati delavcu, ki
je zaposlen v zavodu najmanj 2 leti, odpravnino v višini 50% njegove povprečne
mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri delodajalcu.
Delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine delavcu, kateremu v okviru programa
razreševanja presežkov delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev pri delodajalcu,
ali dokupi delovno dobo.
Zaposlenemu, ki mu je prenehalo delo pri
delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega
razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce.
11. Delovni čas
43. člen
Tedenski delovni čas je 40 ur.
Zaposleni v zdravstveni negi imajo pravico
do 30-minutne dnevne strokovne priprave za delo pri delodajalcu. Strokovna
priprava na delo se izvaja na delovnem mestu in je del delovnega procesa v
rednem delovnem času.
Zaposleni ima med delovnim časom pravico do
odmora, ki traja 30 minut.
Zaposleni ima med dvema zaporednima
delovnima dnevoma pravico do počitka, ki traja najmanj 12 ur. Zaposleni ima
pravico do tedenskega počitka, ki traja nepretrgoma
24 ur; če pa mora delati na dan svojega tedenskega počitka, mu je potrebno za
tak počitek zagotoviti en dan v naslednjem tednu.
Zaposlenim, ki imajo po zakonu pravico do
skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas
šteje kot polni delovni čas.
44. člen
Pri delodajalcih, kjer je potrebno zaradi
narave dela zagotavljati nepretrgano zdravstveno ali drugo varstvo oziroma
opravljanje storitev, se to zagotovi z:
-
razporeditvijo letnega delovnega časa,
-
delom v izmenah,
-
delom v dežurstvu in stalni pripravljenosti.
44.a člen
(1) Pri razporejanju delovnega časa
zaposlenih v zdravstveni negi se delavca razporeja na delo tako, da ima pravico
do odsotnosti z dela na dan praznika, ki je z zakonom določen kot dela prost
dan, in drug z zakonom določen dela prost dan (v nadaljnjem besedilu: praznik)
s pravico do nadomestila plače, razen:
-
v primeru, ko iz opredelitve tedenskega delovnega časa v pogodbi o
zaposlitvi izrecno izhaja, da delavec na posamezen dan v tednu po pogodbi o
zaposlitvi nima delovne obveznosti in je na ta dan praznik,
-
če iz razporeditve delovnega časa, ki po svoji naravi temelji na vnaprej
predvidljivem in sistemsko jasnem vzorcu razporejanja delavca na delo, tako da
se da vnaprej določiti dneve, na katere ima delavec delovno obveznost, izhaja,
da delavec na dan praznika, ne bi imel delovne obveznosti.
(2) Pri razporejanju delovnega časa iz
prejšnjega odstavka se delavcu zagotovi plačilo nadomestila plače za najmanj
toliko ur praznikov, kot izhaja iz letnega koledarja delovne obveznosti za
posamezno koledarsko leto pri enakomerni razporeditvi delovnega časa za 40-urni
delovni teden od ponedeljka do petka.
(3) Delodajalec lahko delavcu pravico
do odsotnosti z dela na dan praznika iz prvega odstavka tega člena omeji in ga
izjemoma razporedi na delo, če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na dan
praznika, vendar največ na 8 takšnih dni letno. Na podlagi pisnega
soglasja je delavec lahko razporejen na delo za toliko več dni na dan praznika,
za kolikor dni je podal soglasje. Delavec je za delo na dan praznika upravičen
do plačila za delo ter plačila ustreznega dodatka.
(4) Delavec je lahko razporejen na
delo na največ 28 nedelj letno. V to število so vštete tudi nedelje
prostega vikenda. V primeru pisnega soglasja delavca se število delovnih nedelj
poveča za v soglasju navedeno število.
(5) Delodajalec izvede razpored
delavcev iz tretjega in četrtega odstavka tega člena do 1. januarja 2020.
Če delodajalec razporeda do 1. januarja 2020 ne izvede, mora pripraviti
kadrovski načrt zaposlovanja za njegovo realizacijo.
45. člen
Za delo v izmenah se šteje tisto delo, pri
katerem se z dvo- ali triizmenskim delom zagotavlja neprekinjena zdravstvena
dejavnost.
Dežurstvo je posebni delovni pogoj
delovnega mesta, ko mora biti zaposleni prisoten pri delodajalcu, da lahko
opravlja nujne storitve.
Stalna pripravljenost je posebni delovni
pogoj delovnega mesta, ko mora biti zaposleni vsak čas dosegljiv zaradi
opravljanja nujnih storitev.
Delodajalec s splošnim aktom obveznost
opravljanja dežurne službe oziroma stalne pripravljenosti in primere, kdaj se
to delo šteje kot delo opravljeno preko polnega delovnega časa.
Če obseg dejansko opravljenega dela med
dežurstvom preseže polovico časa obvezne prisotnosti zaposlenega, ta ne sme
nadaljevati z rednim delom in mu mora biti zagotovljen redni počitek.
46. člen
Zaposlenega, ki je dopolnil 50 let
starosti, praviloma ni mogoče proti njegovi volji razporediti v nočno delo in
dežurstvo.
12. Letni dopust
47. člen
Zaposleni ima pravico do letnega dopusta,
ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega.
Če zaposleni v koledarskem letu ne izpolni
pogoja nepretrganega dela 6 mesecev, ima pravico do dopusta, ki je sorazmeren času,
prebitem na delu. Letni dopust se takemu delavcu izračuna tako, da se najprej
ugotovi dopust, ki bi ga zaposleni imel, če bi izpolnil pogoj nepretrganega
dela, nato pa se to število deli z 12 meseci in pomnoži s številom mesecev, ki
jih je zaposleni že izpolnil pri delodajalcu.
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne
dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev,
socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.
Kriterij zavarovalne dobe oziroma določene
starosti se upošteva zaposlenemu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je
izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
1.
Zaposlenemu pripada glede na delovno dobo:
-
do 3 let 18
dni
-
nad 3 do 7 let 19
dni
-
nad 7 do 10 let 20
dni
-
nad 10 do 15 let 21
dni
-
nad 15 do 20 let 22
dni
-
nad 20 do 25 let 23
dni
-
nad 25 let 24
dni
2.
Za zahtevnost dela pripada:
-
za III. tarifno skupino 2
dni
-
za V. tarifno skupino 3
dni
-
za VI. tarifno skupino 4
dni
-
za VII. tarifno skupino 5
dni
3.
Zaposlenemu se glede na delovne pogoje, v katerih pretežno opravlja
delo, letni dopust poveča za:
-
hrup in vibracije 1
dan
-
prah 1
dan
-
večje obremenitve vida (mikroskop, monitor, ultrazvok,
računalnik) 1
dan
-
neugodne klimatske razmere (mikro- in makroklima,
temperatura, gibanje
zraka, vlaga) 1 dan
-
nevarnost infekcije 1
dan
-
delo s kemikalijami (razen citostatikov) 1
dan
-
večje fizične obremenitve (dvigovanje, prenašanje težjih
bremen, prisilna drža) 1
dan
Število dni dopusta po tej točki se sešteva,
vendar znaša največ 3 dni. Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji,
delodajalec opredeli v aktu u sistemizaciji na podlagi analize delovnih mest.
4.
Zaposlenemu se letni dopust poveča za:
-
delo v prosekturi 10
dni
-
delo v intenzivni terapiji III 4
dni
-
delo v intenzivni negi in terapiji I in II ter v operacijski sobi
in urgentni službi 2
dni
-
delo v posebnih pogojih (dežurstvo, izmensko delo,
terensko delo) 2
dni
5.
Zaposlenemu se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za
intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno
prizadetimi osebami v bolnišnicah, posebnih socialnovarstvenih zavodih,
socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje ter varstveno-delovnih centrih:
-
za delo s težko duševno motenimi ali prizadetimi osebami 15 dni
-
za delo s težje motenimi ali prizadetimi osebami 10
dni
-
za delo z zmerno motenimi ali prizadetimi osebami 5 dni
-
za delo z lažje motenimi ali prizadetimi osebami 2
dni
6.
Glede na zdravstvene in socialne razmere se letni dopust poveča za:
-
za vsakega otroka do 15. leta starosti 1
dan
-
pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo vsakoletno
neprekinjeno daljše
zdravljenje v zdravstveni ustanovi,
oziroma bolezni, ki
zahteva neprekinjeno daljše zdravljenje 1 dan
-
invalidu II. kategorije 3
dni
-
invalidu III. kategorije 2
dni
-
zaposlenemu, ki neguje in varuje zmerno ali
težje telesno prizadeto
osebo, težje ali
težko duševno prizadeto
osebo 5 dni
-
zaposlenemu z najmanj 60% telesno okvaro 5
dni
7.
Zaposlenemu, ki dopolni 50 let, se letni dopust poveča za 5 dni
8. Zaposlenemu
se glede na delo s citostatiki letni dopust poveča za:
Opravila
|
Izpostavljenost
|
|
|
Min.
|
Srednja
|
Max.
|
A)
|
Čiščenje kontaminirane bolnikove okolice
|
1 dan
|
2 dni
|
3 dni
|
B)
|
Zdravstvena nega bolnikov, ki prejemajo citostatike
|
1 dan
|
3 dni
|
5 dni
|
C)
|
Priprava in/ali raztapljanje citostatikov
|
1 dan
|
3 dni
|
7 dni
|
D)
|
Aplikacije citostatikov
|
1 dan
|
2 dni
|
3 dni
|
Vrednost
posameznih alinei lahko seštevamo.
Pod pojmom minimalno se razume 1/3 delovnega
časa.
Pod pojmom srednje se razume 1/3 do 2/3
delovnega časa.
Pod pojmom maksimalno se razume stalno delo.
9.
Zaposlenemu se glede na delo v območju virov ionizirajočega sevanja
letni dopust poveča za:
Opravila in izpostavljenost:
A)
Dnevno delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1
dan
B)
Občasno delo z bolniki, ki imajo aplicirane terapevtske doze izotopov
- občasno delo v prostorih TRT aparatur,
- občasno delo s substancami, markiranimi z radionuklidi,
- občasno aktivno sodelovanje pri diagnostičnih RTG postopkih 2 dni
C)
Občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih virih sevanja 3–9
dni
D)
Stalno delo v območju virov ionizirajočega sevanja 18
dni
Alinei pod to točko med seboj ne seštevamo.
Število dni letnega dopusta po točki 8. in
9. se med seboj izključuje.
48. člen
Pod dnevi letnega dopusta so mišljeni
delovni dnevi.
V dneve letnega dopusta se ne vštevajo
tiste sobote, ki za delavca pri delodajalcu niso delovne.
Če je delovni čas razporejen na 6 delovnih
dni v tednu (vse sobote so delovne), se zaposlenemu na vsakih 5 dni dopusta
le-ta poveča za 1 dan.
V primeru, da sta delovni le dve soboti v
mesecu, se zaposlenemu na vsakih 10 dni dopusta le-ta poveča za 1 dan. Pri
drugačnih razporeditvah števila delovnih sobot se dopust poveča v smislu te
določbe.
Zaposleni ima pravico 2 dni dopusta
izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti pristojnega
delavca vsaj 2 dni pred izrabo.
13. Odsotnost z dela z nadomestilom
oziroma brez nadomestila plače
49. člen
Zaposleni je lahko odsoten z dela s pravico
do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin, in
sicer:
-
do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima
pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po
predpisih o zdravstvenem zavarovanju in sicer na podlagi zdravniškega potrdila;
-
zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih
prireditvah in v primeru elementarnih nesreč, ki so prizadele njega in njegovo
družino,
-
tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega
družinskega člana (zakonski partner, otrok, starši) in selitve,
-
dva dni za poroko otroka,
-
en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov (stari starši, brat, sestra, vnuk,
tašča, tast), zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad 6 dni, in drugih
neodložljivih opravkov,
-
do 7 delovnih dni v primeru, ko se zaposleni izobražuje v lastnem
interesu.
V primerih iz prejšnjega odstavka
zaposlenemu praviloma ni mogoče zavrniti odsotnosti ne glede na potrebe
delovnega procesa.
Navedene odsotnosti skupaj ne smejo preseči
sedem delovnih dni v koledarskem letu.
Zaposleni je lahko odsoten do deset dni za
medicinsko programiran oddih na osnovi predloga specialista medicine dela.
Zaposlenemu je potrebno zagotoviti
odsotnost z dela zaradi izvajanja državljanskih dolžnosti.
50. člen
Zaposleni ima pravico do odsotnosti z dela
brez nadomestila plače (neplačan dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem
letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa, v
naslednjih primerih:
-
neodložljivega osebnega opravka,
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
-
zdravljenja na lastne stroške,
-
strokovnega izpopolnjevanja, kadar zaposleni nima pravice do odsotnosti
z nadomestilom plače,
-
za sodelovnaje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec,
-
sodelovanje na kongresih, konferencah kot delegat ali član vodstva.
V primeru odsotnosti z dela brez pravice do
nadomestila plače zaposlenemu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
mirujejo.
Prispevke iz delovnega razmerja zaposlenega
za ta čas lahko plača delodajalec, razen v primerih iz prve in druge alinee.
Zaposleni je lahko odsoten z dela brez
nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča
delovni proces.
V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez
pravice do nadomestila plače se zaposlenemu ta čas všteva v zavarovalno dobo, če
sam poravna ustrezne prispevke.
O odsotnosti z dela po 49. in 50. členu
odloča direktor na podlagi zahteve zaposlenega in ustrezne dokumentacije.
14. Izobraževanje zaposlenih
51. člen
Zaposleni imajo pravico in dolžnost
stalnega izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s
potrebami delovnega procesa z namenom ohranitve zaposlitve in zaradi
napredovanja, zato jim delodajalec omogoča:
-
izobraževanje doma in v tujini,
-
stalno spremljanje stroke,
-
občasno praktično izpopolnjevanje v drugih zdravstvenih zavodih,
-
občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja,
-
izobraževanje v ustreznih izobraževalnih zavodih,
-
udeležbo na strokovnih sestankih.
52. člen
Zaposleni, ki neopravičeno odkloni
izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva
delovni proces, ali ne izpolnjuje pogodbene obveznosti v zvezi z izobraževanjem,
je disciplinsko in odškodninsko odgovoren.
53. člen
Zaposleni se strokovno izpopolnjujejo:
-
s praktičnim delom na drugih delovnih mestih pri delodajalcu, pri
katerem delajo in na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko
razširijo svoje strokovno znanje,
-
s praktičnim delom v ustreznih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje
ali razširijo svoje znanje,
-
na tečajih,
-
na seminarjih,
-
na kongresih in simpozijih.
Za strokovno izpopolnjevanje šteje tudi
udeležba zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih.
54. člen
Zaposleni se morajo strokovno
izpopolnjevati, in sicer:
-
delavci z visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo 10 dni letno,
-
delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni letno,
-
delavci s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 5 dni letno.
Zaposleni, ki se je strokovno izobraževal
na seminarju ali tečaju, je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju
potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja. V primerih
strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja
pošlje delodajalcu, ki je zaposlenega poslal na izpopolnjevanje, pisno oceno.
55. člen
Delodajalec je dolžan poslati zaposlenega
na strokovno izpopolnjevanje, če se pri strokovnem nadzoru ugotovi pomanjkljivo
znanje zaposlenega.
56. člen
Letni program strokovnega izpopolnjevanja
in izobraževanja za potrebe delodajalca določi direktor na predlog odgovornega
za zdravstveno nego in sprejme tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in
izobraževanju.
Direktor je dolžan enkrat letno pripraviti
poročilo o strokovnem izpopolnjevanju in izobraževanju, ki ga predloži
odgovornemu za zdravstveno nego, ki poročilo s svojim mnenjem posreduje organu
upravljanja.
Iz skupnih sredstev delodajalca namenjenih
za izobraževanje, se v letnem planu delodajalca posebej določi višina sredstev,
namenjena za izobraževanje zaposlenih v zdravstveni negi.
57. člen
Zaposleni imajo pravico in dolžnost, da se
izobražujejo v ustreznih izobraževalnih zavodih.
Izobraževanje za potrebe delodajalca je
delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom,
šteje v delovni čas.
Obseg delovnega časa, namenjenega
izobraževanju, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja.
58. člen
Če se zaposleni izobražuje za potrebe
delodajalca, ima pravico do odsotnosti z dela:
-
tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje
zahtevnosti,
-
pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji,
-
deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni do V. stopnje
zahtevnosti,
-
petnajst delovnih dni za diplomo na višji, visoki strokovni šoli ali
univerzi,
-
deset delovnih dni za zaključni izpit na podiplomskem študiju,
-
en delovni dan za vsak izpit pri specializaciji,
-
petindvajset delovnih dni za magistrski, specialistični izpit,
-
petintrideset delovnih dni za doktorat.
59. člen
Zaposlenemu, ki se izobražuje za potrebe
delodajalca, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
-
prevoz,
-
kotizacija, šolnina,
-
stroški prehrane,
-
stroški bivanja,
-
nadomestilo za ločeno življenje, če je izobraževanje izven kraja
stalnega bivališča in če mora biti zaposleni na takem izobraževanju oziroma
izpopolnjevanju več kot 30 dni.
Nadomestilo iz pete alinee izključuje
nadomestili iz tretje in četrte alinee.
60. člen
Zaposlenemu, ki se izobražuje v lastnem
interesu, delodajalec omogoča izobraževanje v skladu s možnostmi. Medsebojni
odnosi se uredijo s pogodbo.
61. člen
Zaposleni, ki ga je delodajalec poslal na
daljše izobraževanje, je dolžan na poziv delodajalca prekiniti izobraževanje, če
je neobhodno potrebno, da se vrne na delo.
Odločitev sprejme direktor v soglasju s
pristojnim organom.
62. člen
Pravice in obveznosti zaposlenega in
delodajalca v zvezi z izobraževanjem se določijo v pogodbi o izobraževanju.
15. Delovna praksa dijakov in študentov
63. člen
Dijake in študente zdravstvene nege sprejme
na delovno prakso odgovorni za zdravstveno nego.
Delovna praksa se opravlja po programu
šole, ki pošilja učence in študente na prakso. Dijaki in študentje zdravstvene
nege lahko opravljajo pri delodajalcu tudi počitniško delo.
Dijaku oziroma študentu se določi mentorja,
ki skrbi, da je dijak seznanjen z delovnimi pogoji in drugimi okoliščinami dela
in ki ga bo spremljal v času prakse.
Dijak, študent na delovni praksi in
volonter ima pravico do:
-
seznanitve z nevarnostmi, povezanimi z delom, ki ga bo opravljal ter do
ustreznih zaščitnih sredstev,
-
zavarovanja za primer nesreče pri delu oziroma poklicne bolezni,
-
prehrane med delom,
-
povračila za prevoz na delo.
Medsebojna razmerja med šolskim zavodom in
delodajalcem, se uredijo v pogodbi, v kateri se določi obseg pravic dijakov in
študentov ter način zagotavljanja sredstev.
16. Varstvo pravic zaposlenih
64. člen
Pri uveljavljanju posamičnih pravic iz
delovnega razmerja ima zaposleni pravico zahtevati varstvo pri pristojnih
organih delodajalca, pri pristojnem sodišču, sindikatu, inšpekcijskih organih
in drugih organih v skladu z zakonom.
65. člen
Zaposleni ima pravico pred pristojnim
organom pri delodajalcu:
-
vložiti zahtevo za varstvo pravic,
-
vložiti ugovor zoper sklepe, ki jih ti organi sprejemajo o njegovih
pravicah, obveznostih in odgovornostih.
Zahtevo ali ugovor lahko zaposleni vloži v
15 dneh, odkar je izvedel za kršitev pravice oziroma od dneva, ko mu je bila
vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica.
Vloženi ugovor zadrži izvršitev odločbe do
izdaje dokončne odločbe pri delodajalcu, razen v naslednjih primerih, ko se z
odločbo:
-
določa plača,
-
zaposlenega začasno odstrani z delovnega mesta in je prerazporejen na
drugo delovno mesto pri delodajalcu ali z dela,
-
zaposlenega začasno razporedi na drugo delovno mesto, če gre za nujne
primere,
-
zaposlenemu nalaga delo preko polnega delovnega časa v skladu z zakonom
o delovnih razmerjih,
-
nujno začasno prerazporeja delovni čas,
-
zaposlenemu odredi čakanje na delo.
66. člen
Zaposleni ima pravico biti navzoč na seji,
na kateri se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor in se izjaviti o
dejstvih, ki so pomembna za odločanje.
Preden pristojni organ delodajalca odloča o
zahtevi zaposlenega oziroma ugovoru, mora zahtevati mnenje sindikata ter ga
obvezno obravnavati in se o njem izjasniti, če ga je sindikat posredoval.
V postopku odločanja o zahtevi oziroma
ugovoru lahko sodeluje tudi sindikat ter zaposlenega na njegovo zahtevo ali z
njegovo privolitvijo zastopa pri uveljavljanju njegove pravice.
67. člen
Pristojni organ delodajalca je dolžan v 30
dneh od vložitve zahteve oziroma ugovora odločiti o zahtevi oziroma ugovoru.
Če zaposleni ni zadovoljen z dokončno odločitvijo
pristojnega organa delodajalca ali če ta v 30 dneh od vložitve ugovora oziroma
zahteve ne odloči, ima zaposleni v nadaljnjih 15 dneh pravico zahtevati varstvo
pravic pred pristojnim sodiščem.
Zaposleni ne more zahtevati varstva svojih
pravic pred pristojnim sodiščem, če se za to varstvo ni prej obrnil na
pristojni organ pri delodajalcu, razen ko gre za pravico do denarne terjatve.
Direktor oziroma pooblaščeni delavec mora
pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku za varstvo pravic zaposlenega,
izvršiti v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, če ni v njej drugačen rok.
V primeru neizvršitve pravnomočne sodne odločbe stori direktor oziroma pooblaščeni
delavec hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere se mu izreče ukrep
prenehanja delovnega razmerja.
68. člen
Oseba, ki meni, da je bil po objavi oziroma
razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev ali da je bil
kako drugače kršen postopek za izbiro prijavljenih kandidatov, ima pravico do
ugovora v 15 dneh od prejema sklepa o izbiri kandidata.
17. Prenehanje delovnega razmerja
69. člen
Odpovedni rok znaša za zaposlene, ki so
razporejeni:
-
v III. tarifno skupino največ 1
mesec
-
v V. tarifno skupino največ 2
meseca
-
v VI. in VII. tarifno skupino največ 3
mesece.
Odpovedni rok se lahko skrajša s sporazumom
med zaposlenim in direktorjem.
70. člen
Zaposleni, ki izpolni pogoje za pridobitev
pravice do polne starostne pokojnine, lahko nadaljuje z delom, če je
opravljanje del delovnega mesta, ki ga zaseda, nujno za nemoten delovni proces,
pa se na objavo ni prijavil kandidat, ki bi izpolnjeval zahtevane pogoje in po
pridobitvi predhodnega mnenja sindikata.
71. člen
Med trajanjem odpovednega roka s strani
delodajalca, ima zaposleni pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi
iskanja nove zaposlitve. To odsotnost lahko zaposleni izrabi po urah v dogovoru
z direktorjem.
18. Varnost pri delu
72. člen
Delodajalec je odgovorni nosilec za varno
delo zaposlenega in zato mora:
-
prilagoditi delo posameznim zaposlenim, posebno z ustreznim oblikovanjem
delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških
postopkov ter z odpravljanjem in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje
delavca,
-
prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v
svetu,
-
razvijati usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo,
organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
-
organizirati preventivne preglede najmanj enkrat letno za zaposlene, ki
delajo neposredno z bolniki oziroma varovanci, infektivnim materialom ali so
drugače bolj zdravstveno ogroženi in najmanj enkrat na 3 leta za ostale
delavce,
-
zagotoviti zaščitna delovna sredstva, obleko in obutev,
-
skleniti osebno nezgodno zavarovanje za zaposlene, ki so pri opravljanju
svojih delovnih nalog posebej izpostavljeni in ogroženi, in sicer: za
zaposlene, ki opravljajo delo na terenu (patronažna služba, preventivna
dejavnost, zračni prevozi, reševalna služba s spremljevalci – brez internega
transporta, služba za eksplantacijo organov) in za zaposlene, ki delajo s
plini, vnetljivimi snovmi, kislinami ali lugi in zaposlene, ki v okviru svojih
rednih delovnih dolžnosti delajo v istem prostoru, kjer poteka neposredno delo
s temi snovmi (v operativni dejavnosti, v sterilizaciji, v nuklearni medicini
in v intenzivnih terapijah).
Zavarovalna polica se sklene
v korist zavarovanca.
Vsi ukrepi za varno delo so stroški
delodajalca, ki sprejme pravilnik o varstvu pri delu.
Zaposleni je dolžan skrbeti za lastno
varnost in zdravje ter za varnost sodelavcev pri delu v skladu s pravilnikom o
varstvu pri delu, se držati pravil varnega dela in navodil odgovornih delavcev
ter se izobraževati za varno delo.
Organ upravljanja delodajalca sprejme
pravilnik, po katerem se zaposlene, ki delajo na takih delovnih mestih, ki
škodljivo vplivajo na zdravje zaposlenih, napoti na 5 do 10 dnevni aktivni
medicinski oddih na stroške delodajalca. S pravilnikom se določijo kriteriji za
določitev zaposlenih, pogostnost in trajanje takega oddiha.
19. Odškodnina za nezakonite odločitve
73. člen
Zaposlenemu pripada odškodnina, kadar je s
pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno:
-
da je bil zaposleni nezakonito uvrščen med presežke ali so bile pri
določanju presežnih delavcev storjene bistvene kršitve določb postopka in
bistveno kršene pravice delavcev,
-
če je zaposlenemu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način.
Pavšalna odškodnina znaša 5 povprečnih mesečnih
neto plač pri delodajalcu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe.
VII. TARIFNI DEL
1. Splošna določba
74. člen
Določbe in zneski iz te kolektivne pogodbe
so obvezni minimalni standardi v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in
osnove za določanje plač in drugih prejemkov pri delodajalcih. Plače se izplačujejo
najmanj enkrat mesečno, in sicer do 10. v mesecu za pretekli mesec. Osnovne plače
zaposlenih so javne.
Zaposlenim, ki delajo z najmanj polovičnim
delovnim časom, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki
po tej pogodbi v enakih zneskih kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.
Če zaposleni dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri
posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
2. Osnovna plača
75. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
V pogodbi o zaposlitvi delodajalec in
zaposleni določita osnovno plačo delavca. Osnovna plača zaposlenega za polni
delovni čas in normalne delovne pogoje ne more biti nižja od izhodiščne plače
za tarifno skupino, v katero je zaposleni razporejen.
76. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Vsa delovna mesta pri delodajalcu so glede
na zahtevnost in odgovornost dela, ki se opravlja na delovnem mestu in glede na
napore pri delu razvrščena v:
-
tarifne skupine in
-
plačilne razrede.
77. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Tarifne
skupine in njim pripadajoče stopnje izobrazbe (profili poklica) so naslednje:
Tarifna skupina
|
Profil – stopnja izobrazbe
|
III.
|
Srednje zahtevna
dela
|
2 letna srednja šola (KV)
|
V.
|
Bolj zahtevna dela
|
4 letna srednja šola
|
VI.
|
Zelo zahtevna dela
|
Višja strokovna izobrazba
|
VII.
|
Visoko zahtevna dela
|
Visoka strokovna izobrazba
|
VIII.
|
Najbolj zahtevna
dela
|
Specializacija
|
IX.
|
Izjemno pomembna,
najbolj zahtevna dela
|
Doktorat znanosti
|
Razvrstitev
delovnih mest v tarifne skupine izhaja iz sistemizacije delovnih mest na osnovi
zahtevane stopnje strokovne izobrazbe. Razvrstitev zaposlenega v tarifno
skupino glede na delovno mesto, na katerega je razporejen, opravi direktor in
se določi v pogodbi o zaposlitvi.
78. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Izhodiščna
plača tarifne skupine je najnižja možna osnovna plača zaposlenih, ki so
razvrščeni v tarifno skupino. Izhodiščne bruto plače za posamezne tarifne
skupine so določene v naslednjih razmerjih do najnižje izhodiščne plače iz
drugega odstavka tega člena:
Tarifna
skupina
|
Količnik
|
III.
|
1,40
|
V.
|
2,10
|
VI.
|
2,65
|
VII.
|
3,10
|
VIII.
|
3,80
|
Znesek izhodiščne
bruto plače za I. tarifno skupino (količnik 1,00) se določa in usklajuje po
določilih kolektivne pogodbe za negospodarstvo.
Izhodiščna plača za I. tarifno skupino
(količnik 1,00) ne more biti nižja od zneska zajamčenega osebnega dohodka.
79. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Osnovna plača zaposlenega se določi s plačilnim
razredom. Vsakemu plačilnemu razredu odgovarja določeno relativno razmerje do
najnižje izhodiščne plače za I. tarifno skupino (količnik 1,00) po tabeli plačilnih
razredov, ki je v prilogi te kolektivne pogodbe.
80. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Pri razvrščanju
delovnih mest v plačilne razrede (vrednotenju delovnih mest) se upoštevajo
naslednji razponi osnovnih plač po tarifnih skupinah:
Tarifna skupina
|
Relat. razmerje
|
|
od
|
do
|
III.
|
1.40
|
1.65
|
V.
|
2.10
|
2.50
|
VI.
|
2.65
|
3.00
|
VII.
|
3.10
|
4.00
|
VIII.
|
3.80
|
6.00
|
IX.
|
4.70
|
6.00
|
Razponi iz prvega
odstavka tega člena ne predstavljajo omejitev pri določanju višjih plačilnih
razredov iz naslova napredovanja zaposlenih in iz naslova vodenja
organizacijskih enot.
81. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Za razvrščanje delovnih mest v plačilne
razrede (vrednotenje delovnih mest) se praviloma upoštevajo naslednji
kriteriji:
-
potrebna stopnja strokovne izobrazbe (tarifna skupina),
-
zahtevana dodatna ali funkcionalna znanja,
-
potrebne delovne izkušnje,
-
stopnja odgovornosti dela ter vodenja organizacijskih enot (odgovornost
za rezultate lastnega dela in za usklajevanje dela v skupini),
-
programiranost dela, napor pri delu z ljudmi in umski napor,
-
upoštevajo se škodljivi vplivi delovnega okolja in težji delovni pogoji
iz 88., 89. in 90. člena, če so na delovnem mestu stalno prisotni.
82. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Seznam tipičnih delovnih mest dejavnosti,
ki so razvrščena v plačilne razrede (osnovni plačilni razredi delovnih mest),
je v prilogi te kolektivne pogodbe.
Za konkretna delovna mesta, ki niso zajeta
v seznamu tipičnih delovnih mest, se določi plačilne razrede v splošnem aktu –
sistemizaciji zavoda, pri čemer se upošteva določbe te pogodbe in plačilne
razrede za podobna – primerjalna delovna mesta v seznamu tipičnih delovnih
mest.
83. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaposleni lahko v okviru istega delovnega
mesta napreduje v višji plačilni razred. Na istem delovnem mestu je možno
napredovati največ za pet plačilnih razredov iznad osnovnega plačilnega razreda
za delovno mesto.
Napredovanje se izvaja v skladu s
pravilnikom o napredovanju.
84. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Za vodilna in vodstvena delovna mesta, kjer
predstavlja pretežni del nalog vodenje in organiziranje dela, ter vodilna
delovna mesta po statutu zavoda, se pri določitvi plačilnega razreda delovnega
mesta v sistemizaciji zavoda upošteva kriterij vodenja organizacijskih enot.
Pri tem se upošteva primerljiva delovna
mesta v zavodu, nivo organizacijske enote v zavodu ter zahtevnost, odgovornost
in kompleksnost vodenja glede na:
-
število delavcev, za katere je zaposleni na tem delovnem mestu
odgovoren,
-
vsebino in obseg dela enote,
-
izobrazbeno strukturo delavcev v enoti,
-
velikost prihodka zavoda.
Za druga delovna mesta se lahko določi
dodatek za vodenje v skladu z 99. členom.
85. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Razvrščanje zaposlenih po tej kolektivni
pogodbi v posamezne plačilne razrede opravi direktor, po predhodnem mnenju
sindikatov. Če direktor pri tem ne upošteva mnenj sindikatov, lahko sindikat
sproži postopek arbitraže v zavodu. Arbitraža je dolžna predhodno pridobiti
strokovno mnenje.
3. Vrednotenje oteženih delovnih pogojev in
vplivov delovnega okolja
86. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Če se delo na delovnem mestu opravlja pod
takimi pogoji dela in vplivi delovnega okolja, ki niso normalni in katerih ni
mogoče odpraviti, so zaposleni upravičeni do povišanja plače iz tega naslova.
Če se ti pogoji dela pojavljajo na delovnem
mestu stalno, se ti pogoji dela upoštevajo pri določitvi količnika oziroma plačilnega
razreda za delovno mesto in so zajeti v osnovni plači zaposlenega. Ti pogoji se
štejejo kot stalno prisotni takrat, če so prisotni pri delu zaposlenega na
delovnem mestu več kot 2/3 delovnega časa.
Če se ti pogoji dela pojavljajo občasno, se
določijo in obračunajo kot dodatek. Višina dodatka je odvisna od časa trajanja
dela pod oteženimi vplivi dela in delovnega okolja.
a) Vplivi delovnega okolja in obremenitev
pri delu
87. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Povečani vplivi delovnega okolja se
upoštevajo le v primeru, če se pojavljajo kljub upoštevanju preventivnih
oziroma zaščitnih ukrepov. Za ocenjevanje oteženih vplivov okolja se upoštevajo
naslednji kriteriji:
-
mikroklima,
-
osvetlitev in bleščanje,
-
ropot in vibracije,
-
aerosoli, plini, pare in škodljive kemijske snovi,
-
voda,
-
okužbe – infekcije,
-
delo na terenu,
-
nevarnost nesreč pri delu,
-
fizične obremenitve.
Pri ocenjevanju se upošteva intenziteto
(stopnja oteženosti) in število vplivov, ki se pri delu pojavljajo. Opisi
oteženih vplivov po kriterijih iz prvega odstavka tega člena so v posebni
prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.
Realizacija tega člena je določena v 133. členu
te kolektivne pogodbe.
Vplivi okolja se obračunavajo kot dodatek, če
so prisotni pri delu na delovnem mestu manj kot 2/3 delovnega časa. Višina mesečnega
dodatka, izražena v količniku (razmerju) glede na najnižjo izhodiščno plačo
(količnik 1,00), lahko znaša z upoštevanjem vseh vplivov iz prvega odstavka
tega člena od 0,05 do 0,15, in sicer:
-
za občasno delo v takih pogojih, ki obsega več kot 1/3 delovnega časa:
-
povečan vpliv 0,10,
-
močan vpliv 0,15;
-
za občasno delo v takih pogojih, ki obsega manj kot 1/3 delovnega časa
in več kot 10 ur tedensko:
-
povečan vpliv 0,05,
-
močan vpliv 0,07.
Dodatek za močan vpliv se upošteva takrat,
ko nastopa več škodljivih vplivov iz prvega odstavka ali posamezen vpliv z
visoko stopnjo intenzitete.
b) Delo s citostatiki
88. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Delovna mesta z neprimernimi vplivi so tudi
tista, kjer poteka delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki.
a)
Za občasno delo v teh pogojih, ki obsega več
kot 1/3 delovnega časa in se opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani,
Hematološki kliniki in Hematološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani:
-
delo s kontaminiranimi odpadki (izločki) 0,15
-
nega bolnika ali priprava citostatikov 0,30
-
aplikacije citostatikov in nega 0,40
-
priprava, aplikacije citostatikov in nega 0,50
-
priprava, aplikacije in nega v ambulantni KT 0,90
b)
Za občasno delo v teh pogojih, ki obsega manj
kot 1/3 delovnega časa in več kot 10 ur tedensko:
-
delo s kontaminiranimi odpadki (izločki), samo aplikacije,
samo priprava citostatikov
0,10
-
nega bolnika 0,20
-
priprava, aplikacije citostatikov in nega 0,30
-
priprava, aplikacije in nega v ambulantni KT 0,30.
Alinee se med seboj izključujejo.
c) Delo s psihično motenimi osebami
89. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Delovna mesta z oteženimi delovnimi pogoji
so tudi tista, kjer poteka neposredno delo s psihično motenimi, kombinirano
motenimi ali s psihično motenimi s telesno prizadetostjo.
Ta vpliv se obračuna kot dodatek, če je
prisoten pri delu na delovnem mestu manj kot 2/3 delovnega časa. Višina mesečnega
dodatka, izražena v odstotku glede na osnovno plačo zaposlenega znaša:
-
za občasno delo v takih pogojih, ki obsega več kot 1/3 delovnega časa:
-
delo z zmerno motenimi 5%,
-
delo s težje motenimi 8%,
-
za občasno delo v takih pogojih, ki obsega manj kot 1/3 delovnega časa
in več kot 10 ur tedensko:
-
delo z zmerno motenimi 3%,
-
delo s težje motenimi 5%.
d) Ionizirajoče sevanje
90. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Na delovnih mestih, kjer poteka delo v
kontroliranem področju ionizirajočega sevanja, se ta vpliv upošteva kot dodatek
pri obračunu mesečne plače zaposlenega. Glede na stopnjo intenzivnosti sevanja
se ta vpliv lahko ovrednoti s količnikom od 0,30 do 0,90 (relativnega razmerja)
glede na najnižjo izhodiščno plačo (količnik 1,00), in sicer:
-
za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da posameznik prejme letno
efektivno ekvivalentno dozo, večjo od 3/10 letne mejne doze, znaša dodatek
0,90;
-
za delovne razmere, kjer obstaja verjetnost, da zaposleni prejme letno
efektivno ekvivalentno dozo, večjo od 1/10 letne mejne doze, znaša dodatek
0,60;
-
za delovne razmere, kje obstaja verjetnost, da posameznik letno prejme
efektivno ekvivalentno dozo, večjo od 1 mSv oziroma manjšo od 1/10 letne mejne
doze, znaša dodatek 0,30.
4. Plača na podlagi delovne uspešnosti
91. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Če je zaposleni pri svojem delu nadpovprečno
uspešen – dosega nadpovprečne rezultate dela, je upravičen do plače iz osnove
povečane delovne uspešnosti.
Ta del plače se določa in obračunava v
odstotku na osnovno plačo zaposlenega (od vrednosti plačilnega razreda
zaposlenega).
92. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Za ugotavljanje uspešnosti dela se
praviloma upoštevajo naslednji kriteriji:
-
kvaliteta dela,
-
znanje in strokovnost,
-
kvantiteta dela,
-
iniciativnost in sposobnost prilagajanja,
-
odnos do dela in delovnih sredstev,
-
uspešnost vodenja in organiziranja dela.
Kriteriji so lahko za posamezne skupine
zaposlenih različni. Pri delih, kjer uspešnosti ni mogoče ali ni racionalno
meriti, se leta ocenjuje. Ocenjuje jo zaposleni, ki organizira in vodi delovni
proces.
Merila za določanje in ocenjevanje delovne
uspešnosti pri delodajalcu pripravijo strokovna služba delodajalca, sprejme pa
jih organ upravljanja ali direktor zavoda. Pred sprejemom meril je direktor
dolžan pridobiti mnenje sindikata.
5. Drugi dodatki
a) Dodatek za delovno dobo
93. člen
Zaposlenemu pripada dodatek za delovno dobo
v višini 0,5% od osnovne plače zaposlenega za vsako izpolnjeno leto delovne
dobe. Ta dodatek se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še
za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let. (prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi
sodijo vsa obdobja v državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in
invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo, razen dokupljene,
beneficirane in posebne dobe.
b) Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem
času
94. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaposlenim pripadajo dodatki za delo v
delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Ti dodatki se zaposlenim obračunavajo le za
čas, ko je zaposleni delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača
zaposlenega (preračunana na urno postavko).
95. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času
pripadajo zasposlenim najmanj v naslednji višini:
Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem času
oziroma za redno delo v popoldanskem in nočnem času, pripada zaposlenemu
dodatek v višini 10% od osnove.
Za delo v deljenem delovnem času pripada
zaposlenemu dodatek v višini:
-
15% od osnove, če prekinitev delovnega časa traja 1 uro ali več;
-
20% od osnove, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.
Za nočno delo pripada delavcu dodatek v
višini 50% od osnove, razen za primere iz drugega in tretjega odstavka 98. člena
in za opravljene storitve v času dežurstva oziroma stalne pripravljenosti, ki
so izražene v pavšalu (niso dejansko evidentirane), ko zaposlenemu pripada
dodatek v višini 30% od osnove, kot jo določa 98. člen.
Za delo v nedeljo pripada zaposlenemu
dodatek v višini 100% od osnove.
Za delo na dan državnega praznika in dela
prostega dne po zakonu pripada zaposlenemu dodatek v višini 130% od osnove.
Za delo preko polnega delovnega časa
(nadure) pripada zaposlenemu dodatek v višini 50% od osnove. Delo preko polnega
delovnega časa se obračuna in izplača mesečno.
96. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Dodatki iz predhodnega člena se med seboj
ne izključujejo, razen:
-
dodatka za delo na dan državnega praznika (oziroma prostega dne po
zakonu) in dodatka za delo na nedeljo.
Do dodatkov iz predhodnega člena so upravičeni
tudi učenci in študenti na obvezni praksi.
c) Dodatek za mentorsko delo
97. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaposlenemu, ki je ob svojem rednem
delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in zaposlenih na
usposabljanju (pripravnik, inštruktor), pripada za vsako, s programom določeno
mentorsko uro, dodatek v višini 30% od urne vrednosti njegove osnovne plače in
se mu za opravljanje mentorskega dela zmanjša redna delovna obveznost za 2 uri
tedensko.
d) Dežurstvo in stalna pripravljenost
98. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Čas, v katerem zaposleni med dežurstvom ali
v stalni pripravljenosti opravlja storitve, se v mejah kadrovskih in
organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče,
pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko
določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se
ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt
delodajalca.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada
zaposlenemu ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače
delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti
sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zaposlenemu tudi
dodatki v višini, kot so določeni v 95. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada
zaposlenemu plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta,
za katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali v nočnem
času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 95. člena te pogodbe.
Ure obvezne prisotnosti, stalne
pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo.
f) Dodatek za vodenje (funkcijski
dodatek)
99. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaposleni, ki kot del svojih nalog
opravljajo tudi naloge vodenja, vendar niso razporejeni na delovno mesto,
katerega plačilni razred je določen v skladu s 84. členom, so upravičeni do
dodatka za vodenje. Dodatek lahko znaša od 0,20 do 1,00 količnika. Konkretno
višino mesečnega dodatka iz tega naslova se določi glede na:
-
število delavcev, za katere je odgovoren,
-
vsebino in obseg dela,
-
izobrazbeno strukturo zaposlenih.
g) Dodatek za znanstveno stopnjo
100. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaposleni, ki doseže stopnjo izobrazbe
magisterij ali doktorat, ki ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, ki
ga zaseda, vendar je v okviru potrebne usmeritve izobrazbe za delovno mesto, je
upravičen do dodatka. Višina dodatka, izražena v količniku oziroma razmerju
glede na najnižjo izhodiščno plačo (količnik 1,00), znaša za:
-
magistra 0,20,
-
doktorja znanosti 0,50.
Dodatka po tem členu se ne seštevata.
101. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Za stalno in neposredno delo z varovanci v
javnih socialnovarstvenih zavodih, ki zagotavljajo institucionalno varstvo v
posebnih socialnovarstvenih zavodih, socialnovarstvenih zavodih za
usposabljanje in varstvenodelovnih centrih, pripada zaposlenemu dodatek k
osnovni plači:
-
za delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida,
sluha, govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju v višini 10%,
-
za delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v
višini 16%,
-
za delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini
20%,
-
za delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini
25%.
Dodatek iz prejšnjega odstavka zaposlenemu
pripada, če nima zaradi tega povišanega količnika osnovne plače.
Javne socialnovarstvene zavode in delovna
mesta, na katerih se obračunava dodatek iz prvega odstavka tega člena, določi
minister, pristojen za socialno varstvo.
h) Dodatek za nevarnost okužb ali
zahtevnost socialnih stikov
102. člen
(črtan)
i) Dodatek za posebne obremenitve in
odgovornosti
103. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaposlenim pri delodajalcih in zavodih s
področja socialnega varstva, ki so razporejeni na delovna mesta v tarifnih
skupinah V.–IX., pripada dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti v
višini 0,05 do 0,35 količnika.
Višina dodatka iz prvega odstavka tega člena
za zaposlene v zdravstvenih zavodih, izražena v količniku na najnižjo izhodiščno
plačo (količnik 1,00), znaša:
-
za najzahtevnejša dela v zdravstvenem teamu in odgovornost za sredstva 0,25
-
za sodelovanje v zdravstvenem ali strokovnem teamu 0,20
-
za izvajanje zdravstvene nege bolnikov, ko so ogrožene
življenjske funkcije in
lahko nastopi odpoved le-teh 0,18
-
za izvajanje zdravstvene nege bolnikov, ko so življenjske
funkcije nestabilne in je
potrebno zagotavljati neprekinjen
nadzor in za druge
obremenitve v interdisciplinarnem
zdravstvenem teamu 0,15
-
za zahtevnost dela v strokovnem teamu in odgovornost za sredstva 0,10
-
za celovito zdravstveno nego na negovalnih oddelkih in ambulantah 0,10
-
za odgovornost pri ravnanju z zdravstvenimi materiali in
za posebne obremenitve pri
izvajanju nalog v zdravstvenem teamu 0,05
Dodatki za zaposlene v zavodih s področja
socialnega varstva, ki opravljajo zdravstvene storitve ali druga dela, ki so
istovrstna z deli v zdravstvenih zavodih, se določijo v skladu z drugim
odstavkom tega člena.
Dodatki iz tega člena se med seboj izključujejo.
Dodatki za posamezna delovna mesta se določijo
selektivno po tarifnih skupinah na podlagi enotnega seznama delovnih mest za
zdravstvene zavode in zavode s področja socialnega varstva. Pri določitvi
dodatka se upošteva delo, ki ga zaposleni v skladu s sistemizacijo delovnih
mest opravlja več kot 2/3 delovnega časa.
Realizacija tega člena je določena v 133. členu
te kolektivne pogodbe.
j) Dodatek za dvojezično poslovanje
104. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaposlenim, ki delajo na območju občin,
kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost in so razporejeni na
delovna mesta, za katera je z aktom o sistemizaciji zahtevano znanje jezika
narodne skupnosti, pripada dodatek za dvojezično poslovanje. Dodatek znaša za:
-
aktivno znanje jezika narodne skupnosti 6%,
-
pasivno znanje jezika narodne skupnosti osnovne plače delavca 3%.
k) Dodatek za zdravstveno nego
104.a člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Zaradi zahtevnosti delovnega procesa so
zaposleni v zdravstveni negi upravičeni do dodatka za zdravstveno nego. Višina
in dinamika uveljavljanja dodatka za zdravstveno nego sta določeni v sporazumu
o aneksu h kolektivni pogodbi, ki je priloga 1 tega aneksa.
Dodatek za nego je določen glede na
količnik zaposlenega.
Količnik dodatka za zdravstveno nego iz
sporazuma o aneksu h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi Priloga
1, (Uradni list RS, št. 73/98, v nadaljnjem besedilu: sporazum) se poviša za
količnik 0,15 zaradi nevarnosti okužb ali zahtevnosti socialnih stikov.
Dodatek za zdravstveno nego in dodatek za
zahtevnost in izpostavljenost dela iz aneksa kolektivne pogodbe za dejavnost
zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 76/98) se izključujeta.
104.b člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Dodatek za zdravstveno nego se s 1. 5. 2000
in 1. 12. 2000 poveča za količnike kot so opredeljeni v 2. točki dogovora o
realizaciji povečanja dodatka za zdravstveno nego, ki je priloga tega aneksa.
6. Nadomestila plače
105. člen
Zaposlenemu pripada nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-
zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom;
-
poklicne bolezni, nesreče pri delu in bolezni v zvezi z delom,
-
letnega dopusta in druge odsotnosti z dela z nadomestilom plače po 49.
členu te pogodbe,
-
na dela prost dan po zakonu,
-
odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma
izobraževanja v interesu delodajalca oziroma v primerih strokovnega
izpopolnjevanja iz 53. člena, če so v interesu delodajalca,
-
v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni
delovni pogoji in to pomeni nevarnost za življenje in zdravje,
-
v času sodelovanja sindikalnega zaupnika v organih sindikata dejavnosti
na državni ravni,
-
v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom delodajalca.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru
iz prve alinee, pripada delavcu nadomestilo plače v višini 100% od osnove. V
primeru iz prve alineje pripada delavcu nadomestilo plače, ki bremeni
delodajalca, v višini 80 % osnove.
Osnova za obračun nadomestila plače je plača
zaposlenega, kakršno je prejel v preteklem mesecu. Pri tem se osnovo določi v
urni postavki tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih
ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa iz
preteklega meseca. V primeru, da se v tekočem mesecu osnova oziroma izhodiščna
plača za obračun plač v zavodu poviša, se adekvatno poviša tudi osnova za obračun
nadomestila plače delavca.
106. člen
Nadomestila plače v primeru dalj časa
trajajoče odsotnosti zaposlenega zaradi bolezni in poškodb, zaradi nege ali
spremstva družinskega člana, porodniškega dopusta, nadomestila iz naslova
invalidskega zavarovanja in zaradi drugih odsotnosti, ki ne gredo v breme
delodajalca, se obračunavajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
107. člen
V primeru, da delodajalec začasno ne more
zagotoviti zaposlenim dela pri delodajalcu sprejme sklep o skrajšanju delovnega
časa in v primeru, da je presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve
delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, ima zaposleni pravico
do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa v višini 80% osnovne plače,
povečane za dodatek za delovno dobo.
108. člen
Zaposleni, ki se je kot presežni delavec
dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do
nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
109. člen
Zaposlenemu, kateremu delodajalec začasno
ne more zagotoviti dela in čaka na delo doma, za čas čakanja na delo pripada
nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno
dobo.
Nadomestilo plače v taki višini pripada
tudi zaposlenemu, kateremu je bil vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja
kot trajno presežnemu zaposlenemu in v času odpovednega roka ne dela. Če
zaposleni v času odpovednega roka dela, ima pravico do plače po dejanskem delu.
110. člen
Zaposleni, ki je začasno in sporazumno
razporejen na drugo delovno mesto v drug zavod ali k drugemu delodajalcu, za čas
do 6 mesecev ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred
prerazporeditvijo.
111. člen
Zaposleni, ki je bil na podlagi sklepa
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razporejen na drugo
ustrezno delo, ker zaradi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ni
mogel več opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do nadomestila
razlike zaradi zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Pri izračunu razlike v
plači se upošteva plača, ki bi jo zaposleni prejemal, če bi še delal poln delovni
čas na starem delovnem mestu.
Pravico nadomestila razlike zaradi
zmanjšane plače na drugem ustreznem delu delu ima tudi invalid II. ali III.
kategorije, ki kljub nadomestilu razlike, katerega prejema od ZPIZ, prejema
nižje prejemke, kakor bi jih prejemal, če bi še delal poln delovni čas na
starem delovnem mestu.
112. člen
Plača zaposlenega in nadomestilo plače iz
105. člena za polni delovni čas ne more biti nižje od zneska zajamčenega
osebnega dohodka.
Nadomestilo plače zaposlenega za polni
delovni čas iz 108. in 109. člena ne more biti nižje od zajamčenega nadomestila
osebnega dohodka.
Nadomestilo plače ne more biti višje od plače,
ki bi jo zaposleni prejel, če bi delal.
7. Drugi prejemki
a) Regres za letni dopust
113. člen
Zaposlenemu pripada enkrat letno regres za
letni dopust v višini zneska, kot je za vsako leto določen v kolektivni pogodbi
za negospodarske dejavnosti in se izplača do konca meseca junija tekočega leta.
Pravica zaposlenega do izplačila regresa za
letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
b) Jubilejne nagrade
114 člen
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v
višini:
-
za 10 let delovne dobe 50%,
-
za 20 let delovne dobe 75%,
-
za 30 let delovne dobe 100%
v višini neto osnove, določene na podlagi
zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz
delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97).
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega
meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka. Pri upoštevanju
delovne dobe se uporablja 93. člen te pogodbe.
c) Odpravnina ob upokojitvi
115. člen
Zaposlenemu ob upokojitvi pripada
odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v RS oziroma v višini
treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje.
Zaposleni ni upravičen do odpravnine, če je
delodajalec zanj financiral dokup zavarovalne dobe. V tem primeru je zaposleni
upravičen le do razlike odpravnine, če so bila sredstva, ki jih je delodajalec
prispeval za dokup zavarovalne dobe manjša od zneska odpravnine.
d) Solidarnostne pomoči
116. člen
Zaposlenemu oziroma njegovi družini pripada
solidarnostna pomoč v višini neto osnove, določene na podlagi zakona o določitvi
začasne osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, in
sicer v naslednjih primerih:
-
smrt zaposlenega,
-
smrt ožjega družinskega člana ali staršev, če živijo v skup.
gospodinstvu,
-
ob nastanku težje invalidnosti,
-
daljša bolezen,
-
požari in elementarne nesreče, ki prizadenejo zaposlenega.
Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči
pripravi sindikat.
8. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom
117. člen
Zaposlenim se zagotovi povračilo stroškov
za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu, v višini določeni s
kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Do povračila
stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi zaposleni, ki delajo najmanj s
polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Če zaposleni v določenem mesecu dela preko
polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih 8 ur dela preko polnega delovnega
časa pripada dnevni znesek povračila stroškov za prehrano na delu. V primeru
celodnevnega dežurstva pripada zaposlenemu povračilo stroškov najmanj za tri
obroke dnevno.
b) Prevoz na delo in z dela
118. člen
Zaposlenemu se povrnejo stroški prevoza na delo
in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva. Do povračila so upravičeni
vsi zaposleni, katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta najmanj 1 km
po najkrajši poti. Zaposleni so upravičeni do tega povračila tudi v primeru, če
na poti ni organiziranega javnega prevoza, pri čemer se povračilo določi na
osnovi 15% cene motornega bencina – 98 oktanov, za 1 km oddaljenosti bivališča
delavca.
c) Službena potovanja v državi
119. člen
Zaposleni, ki je na službenem potovanju,
ima pravico do povračila stroškov za prehrano, prenočevanje in za prevoz.
Osnova za obračun povračila je potni nalog
delavca. Zaposleni ima pred pričetkom službenega potovanja pravico do
akontacije potnih stroškov.
120. člen
Dnevnica predstavlja povračilo stroškov za
prehrano na službenem potovanju v pavšalnem znesku. Zaposleni je upravičen do:
-
cele dnevnice – za vsakih 24 ur službenega potovanja, ali če je
potovanje trajalo manj kot 24 ur, a več kot 12 ur;
-
polovične dnevnice – če je potovanje trajalo več kot 8 ur, a ne več kot
12 ur oziroma če je potovanje trajalo več kot 24 ur za ostanek časa od 8 do 12
ur;
-
znižana dnevnica – za potovanje (oziroma ostanek časa) od 4 do 8 ur, če
je potovanje nastopilo oziroma se končalo vsaj 2 uri pred začetkom oziroma po
preteku rednega delovnega časa.
121. člen
Višina dnevnice je določena s Kolektivno
pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
122. člen
Stroški za prenočevanje na službeni poti se
povrnejo v višini zneska po predloženem računu, za prenočevanje v hotelu, ki ga
odobri delodajalec.
123. člen
Zaposlenemu pripada povračilo za prevozne
stroške na službenem potovanju v višini cene prevoza z najbolj racionalnim
prevoznim sredstvom na osnovi predloženih potrdil. Vrsta prevoznega sredstva se
določi s potnim nalogom.
Če je zaposlenemu za službeno potovanje
odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za uporabo
avtomobila v obliki kilometrine. Kilometrina predstavlja pavšalni znesek za
prevoženi kilometer in znaša 30% cene motornega bencina – 98 oktanov.
d) Povračilo stroškov za delo na terenu (terenski
dodatek)
124. člen
Terenski dodatek predstavlja povračilo
stroškov zaposlenim za prehrano in prenočevanje v času bivanja in dela na
terenu, če je terensko delo organizirano izven sedeža delodajalca in bivališča
zaposlenega. Terenski dodatek pripada zaposlenim, če sta na terenu prehrana in
prenočišče organizirana (sicer ima pravico do povračila stroškov po potnem
nalogu). Znesek terenskega dodatka znaša 21% dnevnice za službeno potovanje v
državi, ki traja nad 12 ur.
Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.
Če sta prehrana in prenočišče na terenu
organizirana brezplačno, se stroški delodajalca izkazujejo kot stroški
terenskega dodatka, zaposleni do terenskega dodatka niso upravičeni.
e) Službena potovanja v tujino
125. člen
Povračila stroškov za prehrano in prenočevanje
na službenih potovanjih v tujino se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
f) Nadomestilo za ločeno življenje
126. člen
Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje
zaposlenemu, ki je začasno razporejen na delo ali strokovno izpopolnjevanje
izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine, v višini določeni s
kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
g) Drugi stroški
127. člen
Zaposleni so upravičeni do povrnitve tudi
drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (teleks, telefaks, PTT stroški,
taksi) skladno z navodili za potovanje.
9. Inovacije
128. člen
Zaposlenemu pripada za inovacijo najmanj
10% odškodnine (nagrade) od ugotovljene letne čiste gospodarske koristi.
Če je narava inovacije taka, da gospodarska
korist ni izračunljiva, se lahko višino odškodnine oceni.
Konkretni izračun odškodnine je stvar
pogodbe med avtorjem in delodajalcem.
10. Plače pripravnikov
129. člen
(prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Pripravniku pripada osnovna plača najmanj v
višini 70% vrednosti količnika plačilnega razreda, ki velja za delovno mesto,
za katerega se usposablja. Ostale določbe tarifnega dela te kolektivne pogodbe
veljajo za pripravnike v taki višini, kot za ostale zaposlene.
11. Plače sindikalnih zaupnikov
130. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije
pripada sindikalnemu zaupniku osnovna plača v višini, kot jo je prejemal pred
začetkom opravljanja te funkcije, vendar najmanj v višini 30. plačnega razreda.
Tako določen izhodiščni količnik se
sindikalnemu zaupniku poviša za plačilne razrede iz naslova napredovanja po
pravilniku o napredovanju. Na to plačo se obvezno prišteva še dodatek za
delovno dobo. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v
organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do
dodatkov in nadomestil plač ter prejemkov skupne porabe in povračil stroškov v
skladu s to kolektivno pogodbo.
Sindikalni zaupnik, ne glede na to, ali
opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno, ne more prejemati plače iz
naslova delovne uspešnosti nižje od povprečne ocene delovne uspešnosti v
zavodu.
Šteje se, da je sindikalni zaupnik
postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova napredovanja na delovnem
mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na
vsaka tri leta.
Sindikalnemu zaupniku se lahko določi
delovna uspešnost, ki je nižja od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu
oziroma onemogoči napredovanje (drugi odstavek tega člena), če k takemu
ravnanju poda sindikat soglasje v osmih dneh od prejetja direktorjevega
predloga.
Priloga
1: Sporazum o aneksu h kolektivni pogodbi - (prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Priloga
2: Dogovor med Ministrstvom za zdravstvo, Sindikatom delavcev v zdravstveni
negi Slovenije, drugimi sindikati s področja zdravstva in Zbornico zdravstvene
nege Slovenije
Priloga:
Dogovor o realizaciji povečanega dodatka za zdravstveno nego - (prenehanje
uporabe oziroma sprememba za delavce in delodajalce)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00) (Uradni list RS, št. 60/08)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
107/11)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
40/12)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 46/13)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
160/20) – prenehal
veljati
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 88/21)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št.
136/22)
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list
RS, št. 165/22)
Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni
negi (Uradni list RS, št. 60/98) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
131. člen
Pogajanja glede dopustov, ki so opredeljeni
v 9. točki 47. člena te kolektivne pogodbe, se ponovno začnejo, ko bo
Ministrstvo za zdravstvo razpolagalo z meritvami vplivov zaradi dela z viri
ionizirajočega sevanja.
132. člen
Zaposleni, ki opravljajo posebno težka,
naporna in zdravju škodljiva dela in jim je z odločbo pristojnega organa na
podlagi prejšnjih predpisov priznana pravica do delovnega časa, krajšega od 40
ur, obdržijo do izdaje izvršilnega predpisa iz 38. člena zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) to pravico v obsegu in na način,
določen z odločbo.
133. člen
Člena 87. in 103. te kolektivne pogodbe se
izvajata v skladu z dogovorom o načinu realizacije 76. člena in dogovorom o načinu
realizacije 89.c člena kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega
varstva, ki sta bila podpisana dne 9. 4. 1996.
Za zaposlene v zdravstveni negi bodo
veljale tudi vse spremembe kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in
socialnega varstva, ki bodo uveljavljene po podpisu te pogodbe in se po svoji
vsebini nanašajo tudi na tipična delovna mesta v zdravstveni negi, kot jih določa
ta pogodba.
134. člen
Ta kolektivna pogodba začne veljati osmi
dan po objavi v Uradnem listu RS.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/98) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4
Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja
plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 – ZMPUPR (Uradni list RS,
št. 39/99) v zvezi z uporabo določb
kolektivne pogodbe določa:
»26. člen
[…]
V času veljavnosti tega zakona se ne
uporabljajo tiste določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v
nasprotju s tem zakonom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 63/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 73/00) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2
Ta aneks začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni
list RS, št. 43/06) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
kolektivnih pogodb določa:
»34. člen
(prenehanje
veljavnosti kolektivnih pogodb)
(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo
na dan uveljavitve tega zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka
veljavnosti oziroma do sklenitve novih kolektivnih pogodb, če niso v nasprotju
s tem zakonom ali zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja.
(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih
sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim
članstvom, prenehajo veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena tega
zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»36. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99, 63/99 in 73/00)
(Uradni list RS, št. 60/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Aneks začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem prvega
obračuna plač na podlagi ZSPJS.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 107/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja do uveljavitve
ustreznih zakonskih določil, ki bodo uredila to področje.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 40/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»17. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne
naslednjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil uveljavljen zakon, ki
ureja uravnoteženje javnih financ.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 46/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati z dnem uveljavitve
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju,
sprejetega na podlagi Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih
stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1.
junija 2013 do 31. decembra 2014 z dne 20. 5. 2013.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 46/17) določa:
»1. člen
namen
sklepanja)
Ta aneks se sklepa zaradi realizacije IV.
točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 88/16).«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
4. člen
(rok za
uskladitev aktov)
Akt o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest se uskladi s tem aneksom najkasneje v roku 30 dni
od uveljavitve tega aneksa.
5. člen
(pridobitev
pravice do izplačila plače)
Javni uslužbenci na delovnih mestih, ki so
uvrščena do vključno 26. plačnega razreda pred spremembo uvrstitve v skladu s
tem aneksom, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. julijem 2017.
V roku iz prejšnjega odstavka pridobijo
pravico do izplačila višje plače tudi tisti javni uslužbenci, ki se premestijo
oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto, določeno s tem aneksom,
če je novo delovno mesto v istem tarifnem razredu in isti plačni podskupini
oziroma se na njem opravljajo istovrstne oziroma sorodne naloge, pod pogojem,
da se premestijo oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto
najkasneje v 30 dneh od uveljavitve akta o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest.
Pravica do izplačila višje plače iz
prejšnjega odstavka ne velja za javne uslužbence, ki se prvič zaposlijo v
javnem sektorju na novem delovnem mestu iz tega aneksa.
6. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 80/18) določa:
»1. člen
(namen
sklepanja)
Ta aneks se sklepa zaradi realizacije IV.
in VIII. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v
javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16) in Dogovora o plačah in drugih
stroških dela (Uradni list RS, št. 80/18).«;
določa tudi:
»5. člen
(standardi in
normativi)
(1) Na nacionalni ravni lahko
standarde in normative dela delavcev zaposlenih v zdravstveni in babiški negi
ter oskrbi in njihove posodobitve predlaga, poleg ostalih predlagateljev, pristojna
zbornica, pristojno strokovno združenje, sindikat, ki je reprezentativen za
dejavnost ali poklic, na področju katerega spadajo delovna mesta oziroma
opravila, za katera se predlaga standard oziroma normativ (v nadaljevanju:
reprezentativni sindikat) ali katerakoli terciarna ustanova.
(2) Predlog standardov in normativov
na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe se posreduje na ministrstvo,
pristojno za zdravje.
(3) Za sprejem novih ali posodobitev
veljavnih standardov in normativov na področju zdravstvene in babiške nege ter
oskrbe pristojno ministrstvo v roku 60 dni od prejema predloga imenuje delovno
skupino, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, predstavniki pristojnih
zbornic in združenj ter predstavniki reprezentativnih sindikatov. Ministrstvo
lahko oblikuje delovno skupino za pripravo predloga standardov in normativov za
posamezno področje ne glede na to ali je prejelo predlog iz prvega odstavka
tega člena. Delovna skupina oceni predlog z vidika stroke ter ga dokončno
oblikuje in posreduje v obravnavo na pristojni razširjeni strokovni kolegij (v
nadaljnjem besedilu: RSK). V kolikor delovna skupina svojega dela ne zaključi
in predloga ne posreduje na pristojni RSK v roku šestih mesecev od prejema
predloga, lahko predlagatelj predlog sam posreduje na pristojni RSK. Pristojni
RSK se do predloga opredeli v roku 30 dneh. V kolikor pristojni RSK oceni, da
je predlog pomanjkljiv ali neustrezen ga pošlje v ponovno obravnavo delovni
skupini, ki pomanjkljivosti odpravi v roku 30 dni. V kolikor pristojni RSK
oceni, da je predlog sprejemljiv, ga posreduje v mnenje zdravstvenemu svetu, ki
ga potrdi in posreduje pristojnemu ministru v sprejem.
(4) Standardi in normativi oziroma
njihove posodobitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in
postanejo veljavni naslednji dan po objavi.
6. člen
(1) Delodajalec z namenom
določitve obremenitev zaposlenih, kadrovskega načrtovanja in nagrajevanja
sprejme normative dela na posameznih delovnih mestih oziroma opravilih, pri
čemer upošteva standarde in normative dela, sprejete po postopku iz 5. oziroma
11. člena, in temu prilagodi lastno organizacijo dela. Delodajalec sprejme
normative dela na posameznih delovnih mestih oziroma opravilih najkasneje v
roku 6 mesecev od sprejema normativov dela.
(2) Če delodajalec pri pripravi
normativov dela sprejetih normativov dela ne more implementirati, mora v 60-ih
dneh od sprejetja pripraviti terminski načrt za njihovo uveljavitev in načrt
ukrepov za vmesno obdobje, pri čemer uporabi možnost fleksibilnega nagrajevanja.
V primeru, da delodajalec ne sprejme načrta ukrepov oziroma jih ne izvede, ne
sme dodatno obremenjevati že zaposlenih.
7. člen
(uporaba
določil)
Ne glede na določbe o povračilih stroškov v
zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov javnih uslužbencev iz Kolektivne
pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98,
39/99 – ZMPUPR, 63/99, 73/00, 43/06 – ZKolP, 60/08, 107/11, 40/12, 46/13 in
46/17), se od začetka veljavnosti tega aneksa glede jubilejnih nagrad in
odpravnine ob upokojitvi uporabljajo določbe tega aneksa.
8. člen
(jubilejna
nagrada)
(1) Javnemu uslužbencu pripada
jubilejna nagrada v višini:
-
za 10 let delovne dobe 288,76 eura,
-
za 20 let delovne dobe 433,13 eura,
-
za 30 let delovne dobe 577,51 eura,
-
za 40 let delovne dobe 577,51 eura.
(2) Jubilejna nagrada se izplača
javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi
pogojev.
(3) Delovna doba po tem členu je
delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.
9. člen
(odpravnina ob
upokojitvi)
(1) Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša
tri povprečne mesečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece oziroma tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca, če je to zanj
ugodneje.
(2) Javni uslužbenec je v primeru, ko
je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe, upravičen do razlike do
višine odpravnine, če so bila sredstva za dokup nižja od odpravnine.
(3) V primeru, da javni uslužbenec po
upokojitvi ponovno sklene delovno razmerje pri delodajalcu v javnem sektorju,
mu ob ponovni upokojitvi odpravnina ne pripada.«;
ter vsebuje naslednji prehodni in končne
določbe:
»PREHODNI IN KONČNE DOLOČBE
10. člen
(rok za
uskladitev aktov)
Akti o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem aneksom najkasneje v roku 45 dni
od uveljavitve tega aneksa.
11. člen
(sprejem in
veljavnost kadrovskih standardov in normativov)
Ne glede na roke iz 5. člena ministrstvo,
pristojno za zdravje, sprejme kadrovske standarde in normative na področju
zdravstvene in babiške nege ter oskrbe do 30. septembra 2019 z
veljavnostjo od 1. januarja 2020. Podlaga za pripravo in sprejem
standardov in normativov je Modra knjiga standardov in normativov v zdravstveni
in babiški negi ter oskrbi z dne 13. maja 2013.
12. člen
(pridobitev pravice
do izplačila višje plače)
(1) Javni uslužbenci pridobijo
pravico do izplačila višje plače v skladu s tem aneksom glede na uvrstitev
delovnega mesta na dan pred uveljavitvijo tega aneksa postopno, in sicer na
naslednji način:
a) s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja,
b) s 1. novembrom 2019 drugi plačni razred povišanja in
c) s 1. septembrom 2020 tretji plačni razred povišanja in ostali
plačni razredi povišanj.
(2) Javnemu uslužbencu, ki se po
uveljavitvi tega aneksa zaposli v javnem sektorju, se določi plačni razred za
določitev plače glede na uvrstitev delovnega mesta v plačni razred skladno z
rokom iz prejšnjega odstavka, ki je določen za izplačilo plačnega razreda
povišanja.
(3) Ne glede na točko c) prvega odstavka pridobijo
javni uslužbenci na delovnih mestih diplomirane medicinske sestre v intenzivni
terapiji III, šifra E037020, diplomirane babice v porodnem bloku ali IT III,
šifra E037006, in diplomirane babice v neonatalnem oddelku, šifra E037004, pravico
do izplačila tretjega plačnega razreda povišanja 1. novembra 2019.
13. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega aneksa prenehata
veljati 12. člen in 14. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene
v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 40/12).
14. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 160/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 88/21)
vsebuje naslednji končni določbi:
»10. Končni določbi
14. člen
(razveljavitev)
Z dnem uveljavitve tega aneksa prenehajo
veljati:
-
3., 5., 6., 7., 9., 10., in 15. člen
Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS,
št. 40/12),
-
8. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
(Uradni list RS, št. 80/18) in Aneks h
Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS,
št. 160/20).
15. člen
(veljavnost
aneksa)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za obračun stroškov
v zvezi z delom in drugih prejemkov iz tega aneksa za mesec junij 2021.«.
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 181/21)
določa:
»1. člen
(namen
sklepanja)
Ta aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene
v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99 – ZMPUPR, 63/99,
73/00, 43/06 – ZKolP, 60/08, 107/11, 40/12, 46/13, 46/17, 80/18, 160/20 in
88/21; v nadaljnjem besedilu: Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni
negi) se sklepa zaradi realizacije 2. člena Dogovora o nujnih ukrepih na
področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju
pogajanj.«;
določa tudi:
»4. člen
(uvrstitev
perfuzionistov)
Na delovno mesto E037043 DMS perfuzionist I
se uvrstijo zaposleni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
5 let dela na delovnem mestu perfuzionist,
-
pridobljen certifikat za opravljanje dela perfuzionista, ki ga izda UKC
Ljubljana,
-
pridobljen evropski certifikat za perfuzioniste (ECCP), ki ga podeljuje
The European Board of Cardiovascular Perfusion (EBCP).
5. člen
(ponudba novih
pogodb o zaposlitvi)
(1) Delodajalec z dnem uveljavitve tega
aneksa zaposlenim javnim uslužbencem ponudi novo pogodbo o zaposlitvi, in
sicer:
1.
na delovnih mestih s šifro E034002, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E034005 BOLNIČAR
NEGOVALEC, SPREMLJEVALEC V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
2.
na delovnih mestih s šifro E035001, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035032 SREDNJA
MEDICINSKA SESTRA – BABICA V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
3.
na delovnih mestih s šifro E035002, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035033 MEDICINSKA
SESTRA – NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA (VI. R.Z.D.) V BOLNIŠNIČNI
DEJAVNOSTI.
4.
na delovnih mestih s šifro E035007, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035034 SREDNJA
MEDICINSKA SESTRA NA TRIAŽI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
5.
na delovnih mestih s šifro E035008, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035035 SREDNJA
MEDICINSKA SESTRA S SPECIALNIMI ZNANJI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
6.
na delovnih mestih s šifro E035009 ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za
novo delovno mesto E035036 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V PRIMARNI DEJAVNOSTI.
7.
na delovnih mestih s šifro E035017, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035037 SREDNJA
MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
8.
na delovnih mestih s šifro E035019, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035038 SREDNJA
MEDICINSKA SESTRA V PSIHIATRIJI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
9.
na delovnih mestih s šifro E035023, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035039 SREDNJA
MEDICINSKA SESTRA V STERILIZACIJI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
10.
na delovnih mestih s šifro E035026, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E035040 SREDNJA
MEDICINSKA SESTRA V URGENTNI DEJAVNOSTI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
11.
na delovnih mestih s šifro E037001 ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za
novo delovno mesto E037041 DIPL. BABICA V AMBULANTI.
12.
na delovnih mestih s šifro E037011 ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za
novo delovno mesto E037042 DIPL. MEDICINSKA SESTRA V AMBULANTI.
13.
na delovnih mestih s šifro E037012, ki izpolnjujejo pogoje iz 4. člena
tega aneksa, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037043 DMS
PERFUZIONIST I.
14.
na delovnih mestih s šifro E037013, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037044 DIPL. MEDICINSKA
SESTRA S SPECIALNIMI ZNANJI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
15.
na delovnih mestih s šifro E037014, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037045 DIPL. MEDICINSKA
SESTRA SPECIALIST V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
16.
na delovnih mestih s šifro E037024, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037046 DIPL. MEDICINSKA
SESTRA V PSIHIATRIJI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
17.
na delovnih mestih s šifro E037024, ki opravljajo delo v intenzivnih
oddelkih psihiatrije, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto
E037047 DIPL. MEDICINSKA SESTRA V INTENZIVNIH ODDELKIH PSIHIATRIJE.
18.
na delovnih mestih s šifro E037027, ki delajo v bolnišnični dejavnosti,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037048 DIPL. MEDICINSKA
SESTRA V STERILIZACIJI V BOLNIŠNIČNI DEJAVNOSTI.
19.
na delovnih mestih s šifro E037029, ki opravljajo delo v urgentnem
centru, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037049 DIPL.
MEDICINSKA SESTRA V URGENTNI DEJAVNOSTI (UC).
20.
na delovnih mestih s šifro E037029, ki opravljajo delo v satelitskem
urgentnem centru, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto
E037050 DIPL.MEDICINSKA SESTRA V URGENTNI DEJAVNOSTI (SUC).
21.
na delovnih mestih s šifro E037032, ki imajo opravljen izpit iz NMP,
ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037051 DIPL. MEDICINSKA
SESTRA V REŠEVALNEM VOZILU Z OPRAVLJENIM PREVERJANJEM IZ NMP.
22.
na delovnih mestih s šifro E037029, ki opravljajo delo v triaži urgentne
dejavnosti, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto E037052
DIPL.MEDICINSKA SESTRA V TRIAŽI URGENTNE DEJAVNOSTI.
23.
na delovnih mestih s šifro F024002 ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za
novo delovno mesto F024008 BOLNIČAR NEGOVALEC II (I).
24.
na delovnih mestih s šifro F025010 ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za
novo delovno mesto F025013 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA II (I).
25.
na delovnih mestih s šifro F027010 ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za
novo delovno mesto F027021 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA.
(2) Vse
zaposlene v plačni podskupini E3, razen tistih, ki so omenjeni v prejšnjem
odstavku tega člena, ki opravljajo specifična dela in naloge v zdravstvu in se
je s tem aneksom določilo novo ustrezno delovno mesto, delodajalec z dnem
uveljavitve tega aneksa ustrezno razvrsti na nova delovna mesta, ki so primerna
glede na vsebino in zahtevnost delovnega mesta.
(3) Vse
zaposlene v plačni podskupini F2, razen tistih, ki so omenjeni v prvem odstavku
tega člena, ki opravljajo specifična dela in naloge v socialno varstveni dejavnosti
in se je s tem aneksom določilo novo ustrezno delovno mesto, delodajalec z dnem
uveljavitve tega aneksa ustrezno razvrsti na nova delovna mesta, ki so primerna
glede na vsebino in zahtevnost delovnega mesta.
(4) Delodajalec
z dnem uveljavitve tega aneksa upošteva novo opredeljene kriterije za uvrščanje
vodstvenih delovnih mestih mest plačne podskupine E3.«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(rok za
uskladitev aktov)
Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest se uskladijo s tem aneksom najkasneje v roku 30 dni od
uveljavitve tega aneksa.
7. člen
(pridobitev
pravice do izplačila plače)
Javni uslužbenci pridobijo pravico do
izplačila višje plače v skladu s tem aneksom z dnem uveljavitve tega aneksa.
V roku iz prejšnjega odstavka pridobijo
pravico do izplačila višje plače tudi tisti javni uslužbenci, ki se premestijo
oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto, določeno s tem
aneksom.
8. člen
(veljavnost)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 136/22)
vsebuje naslednji končni določbi:
»KONČNI DOLOČBI
6. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega aneksa prenehajo
veljati drugi odstavek 3. člena, tretja
alineja drugega odstavka 7. člena in prvi
odstavek 13. člena Aneksa h Kolektivni
pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 88/21). Ostale do ločbe Aneksa h Kolektivni
pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 88/21) ostanejo nespremenjene.
7. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbi 2. in 5. člena
tega aneksa se začneta uporabljati pri plači za oktober 2022.«.
Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 165/22) določa:
»1. člen
(namen
sklepanja)
Ta aneks se sklepa zaradi realizacije 4. in
9. člena Sporazuma o razreševanju
stavkovnih zavez in o realizaciji Dogovora o nujnih ukrepih na področju plač v
dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in nadaljevanju pogajanj.
2. člen
(veljavnost za
zaposlene pri koncesionarjih)
Določbe tega aneksa in Kolektivne pogodbe
za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98, 73/98, 39/99 –
ZMPUPR, 63/99, 73/00, 43/06 – ZKolP, 60/08, 107/11, 40/12, 46/13, 46/17, 80/18,
160/20, 88/21, 181/21 in 136/22; v nadaljnjem besedilu: KPZZN) se kot obvezni
minimalni standard uporabljajo tudi za delodajalce in pri njih zaposlene
delavce, ki izvajajo dejavnost v okviru javne mreže zdravstvene službe ali
socialno varstvene dejavnosti.«;
spreminja
5. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni
negi (Uradni list RS, št. 80/18) tako, da se glasi:
»5. člen
(standardi in
normativi)
(1) Na nacionalni ravni lahko
standarde in normative dela delavcev zaposlenih v zdravstveni in babiški negi
ter oskrbi in njihove posodobitve predlaga, poleg ostalih predlagateljev,
pristojna zbornica, pristojno strokovno združenje, sindikat, ki je
reprezentativen za dejavnost ali poklic, na področju katerega spadajo delovna
mesta oziroma opravila, za katera se predlaga standard oziroma normativ (v
nadaljevanju: reprezentativni sindikat) ali katerakoli terciarna ustanova.
(2) Predlog standardov in normativov
na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe se posreduje na ministrstvo,
pristojno za zdravje.
(3) Za sprejem novih ali posodobitev
veljavnih standardov in normativov na področju zdravstvene in babiške nege ter
oskrbe pristojno ministrstvo v roku 60 dni od prejema predloga imenuje delovno
skupino, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, predstavniki pristojnih
zbornic in združenj ter predstavniki reprezentativnih sindikatov. Ministrstvo
lahko oblikuje delovno skupino za pripravo predloga standardov in normativov za
posamezno področje ne glede na to ali je prejelo predlog iz prvega odstavka
tega člena. Delovna skupina oceni predlog z vidika stroke ter ga dokončno
oblikuje in posreduje v obravnavo na pristojni razširjeni strokovni kolegij (v
nadaljnjem besedilu: RSK). V kolikor delovna skupina svojega dela ne zaključi
in predloga ne posreduje na pristojni RSK v roku šestih mesecev od prejema
predloga, lahko predlagatelj predlog sam posreduje na pristojni RSK. Pristojni
RSK se do predloga opredeli v roku 30 dneh. V kolikor pristojni RSK oceni, da
je predlog pomanjkljiv ali neustrezen ga pošlje v ponovno obravnavo delovni
skupini, ki pomanjkljivosti odpravi v roku 30 dni. V kolikor pristojni RSK
oceni, da je predlog sprejemljiv, ga posreduje pristojnemu ministru v sprejem.
(4) Standardi in normativi oziroma
njihove posodobitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in
postanejo veljavni naslednji dan po objavi.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta aneks začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2023.«.