DOGOVOR
o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju
Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati
javnega sektorja soglašajo z vsebino naslednjih točk tega dogovora:
I.
Stranke tega dogovora so soglasne, da se v Kolektivni pogodbi
za javni sektor in kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev ter v uredbah
izvedejo spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede skladno
s 13. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS,
št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10,
35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14,
95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17, v nadaljnjem besedilu: ZSPJS),
kot je določeno v Prilogi 1 tega dogovora.
Delovna mesta v javnem sektorju iz Priloge 1 tega Dogovora se
v plačne razrede uvrstijo na naslednji način:
-
delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena do
vključno 26. plačnega razreda, se uvrstijo za 1 plačni razred višje,
-
delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena nad
26. plačnim razredom do vključno tarifnega razreda VII/1 in tarifnega razreda
VII/2, se uvrstijo za 2 plačna razreda višje,
-
delovna mesta, ki so uvrščena nad 26. plačnim razredom v VIII. in IX.
tarifnem razredu, se uvrstijo za 3 plačne razrede višje.
Ne glede na prejšnji odstavek se izjemoma drugače uvrstijo tista
delovna mesta, za katera je tako določeno v Prilogi 1 tega dogovora.
Delovna mesta, ki so bila v letu 2017 pred odpravo anomalij uvrščena
do vključno 26. plačnega razreda in iz naslova odprave anomalij pri uvrstitvah
delovnih mest in nazivov v javnem sektorju niso bila uvrščena v višji plačni
razred, se poleg dviga iz drugega odstavka te točke uvrstijo dodatno za 1
plačni razred višje.
Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb se ne glede na
pravila glede višjih uvrstitev v plačne razrede, določena v tej točki dogovora,
uvrstijo za 1 plačni razred višje od uvrstitve, veljavne pred uveljavitvijo
tega dogovora.
Ne glede na prejšnji odstavek se izjemoma drugače uvrstijo tiste
formacijske dolžnosti in nazivi v Slovenski vojski, za katere je tako določeno
v Prilogi 1 tega dogovora. V zvezi z uvrstitvami formacijskih dolžnosti in
nazivov v plačne razrede v Slovenski vojski se opravi še usklajevanje uredbe z
reprezentativnimi sindikati.
Nova delovna mesta in nazivi v javnem sektorju se uvrstijo v
plačne razrede, kot je določeno v Prilogi 2 tega dogovora.
Javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače v
skladu s tem dogovorom glede na uvrstitev delovnega mesta na dan pred
uveljavitvijo aneksov h kolektivnim pogodbam, s katerimi se delovna mesta in
nazivi uvrščajo v plačne razrede, postopno, in sicer na naslednji način:
a)
s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja,
b)
s 1. novembrom 2019 drugi plačni razred povišanja in
c)
s 1. septembrom 2020 tretji plačni razred povišanja in ostali
plačni razredi povišanj.
Posebnosti v zvezi z navedenimi povišanji so določene v
stavkovnih sporazumih.
Stranke tega dogovora so sporazumne, da z realizacijo zavez
iz te točke dogovora ne obstajajo več obveznosti iz IV. in VIII. točke Dogovora
o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni
list RS, št. 88/16) v delu, ki se nanaša na anomalije.
II.
Stranke tega dogovora so soglasne, da se pričnejo usklajevanja
predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju ter Zakona o javnih uslužbencih, ki ga bo vladna stran takoj po
uveljavitvi aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev posredovala
sindikalni strani.
O temeljnih vprašanjih s področja uslužbenske zakonodaje (ZJU)
in sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) bo potrebno soglasje reprezentativnih
sindikatov javnega sektorja in vlade. V zvezi s tem se Vlada Republike
Slovenije zavezuje doseči najvišjo možno stopnjo usklajenosti z
reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predlog zakonodaje poslati v
zakonodajni postopek s priloženo izjavo o stopnji usklajenosti.
Stranke tega dogovora so tudi soglasne, da se v letu 2019
pripravi pregled sistemov napredovanj v plačne razrede in nazive in nasploh
sistemov kariernega napredovanja ter ugotovijo morebitne neupravičene razlike
med dejavnostmi in znotraj dejavnosti.
III.
Dogovorijo se naslednje spremembe:
1.
Redna delovna uspešnost
Redna delovna uspešnost se do 30. junija 2020 ne
izplačuje. Stranke tega dogovora bodo v letu 2019 proučile določbe ZSPJS in
Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se nanašajo na ureditev redne delovne
uspešnosti in v soglasju skušale oblikovati objektivne kriterije, ki bi po eni
strani poenostavili postopek nagrajevanja delovne uspešnosti, po drugi strani
pa v večji meri dosegli namen, da so iz naslova delovne uspešnosti nagrajeni
javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne delovne rezultate.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
2.
Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se do
30. junija 2020 izplačuje, kot sledi:
-
višina dela plače iz tega naslova lahko znaša največ 20 % osnovne plače
javnega uslužbenca;
-
kolikor se izplačuje del plače za delovno uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko
del plače iz tega naslova skupno znaša največ 30 % osnovne plače javnega
uslužbenca;
-
javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem
sektorju, se del plače iz tega naslova do 30. junija 2020 izplačuje v
skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela za javne uslužbence (10 % osnovne plače);
-
za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri
opravljanju rednih delovnih nalog lahko do 30. junija 2020 uporabniki
proračuna porabijo največ 40 % sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu
ZSPJS;
-
uporabniki lahko v primerih, ko so bili sklenjeni še vedno veljavni
sporazumi ali dogovori med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom za
dejavnost ali poklic v javnem sektorju, ki vsebujejo dogovor o delovni
uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, porabijo prihranke v odstotku, ki
je veljal ob podpisu tega dogovora.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
3.
Napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev
Ureditev napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev v
višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv se spremeni tako, da od
1. januarja 2019 dalje javni uslužbenci in funkcionarji, ki napredujejo v
višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobijo pravico do plače
v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom
1. decembra leta, v katerem izpolnijo pogoje za napredovanje.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka javni uslužbenci in
funkcionarji pridobijo pravico do plače s pridobitvijo naziva ali višjega
naziva, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na
delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega
sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Vsebina te točke se uredi z zakonom.
4.
Poračun pri regresu za letni dopust za leto 2018
Javnim uslužbencem, ki so na dan izplačila regresa za letni
dopust za leto 2018 prejemali osnovno plačo, ki ustreza 17. ali nižjemu
plačnemu razredu, pripada poračun med 1050 eurov in že prejetim regresom
za letni dopust za leto 2018.
5.
Jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe
Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam
dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi
za negospodarske dejavnosti pripada jubilejna nagrada za 40 let delovne dobe v
javnem sektorju v višini, kot je določena za 30 let delovne dobe, in sicer
577,51 eura.
Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti in v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in
poklicev s spremembo aneksov iz Uradnega lista RS, št. 40/12 v delu, ki se
nanašajo na pravico do jubilejne nagrade.
6.
Odpravnina ob upokojitvi
Javnim uslužbencem z dnem uveljavitve aneksov h kolektivnim pogodbam
dejavnosti in poklicev oziroma z dnem uveljavitve aneksa h Kolektivni pogodbi
za negospodarske dejavnosti pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh
povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh
zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje.
Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti in v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in
poklicev s spremembo aneksov iz Uradnega lista RS, št. št. 40/12 v
delu, ki se nanašajo na pravico do odpravnine ob upokojitvi.
7.
Dodatki
Pri dodatku za izpostavljenost pri delu s citostatiki, ki je
določen v drugem odstavku 38. člena KPJS, se pogoji za pridobitev pravice
do dodatka uskladijo tako, da ustrezajo delitvi dela na tem področju v zavodih,
in sicer bo pripadal dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki javnemu
uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki.
Višina dodatka znaša:
-
za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,04 evra za
vsako začeto uro dela v teh pogojih,
-
za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,04
evra za vsako začeto uro dela v teh pogojih,
-
za sodelovanje pri diagnostičnih rtg postopkih 1,04 evra za vsako
začeto uro dela v teh pogojih,
-
za delo s kontaminiranimi odpadki 0,51 evra za vsako začeto uro dela v
teh pogojih.
Pri dodatku za delo z osebami z demenco, ki je določen v
četrtem odstavku 11. točke 39. člena KPJS, se črta vstopni pogoj preseganja
23 % delovnega časa javnega uslužbenca za pridobitev pravice do dodatka.
Pri dodatku za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času
se v drugem odstavku 42. člena KPJS besedilo odstavka spremeni tako, da se
določi plačilo dodatka poleg dodatka za šesti in sedmi dan tudi za vsak
nadaljnji zaporedni delovni dan.
Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem
v višini 15 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, pri čemer se
dodatek obračuna za vse opravljene ure, ne le za opravljene ure po prekinitvi.
Javnim uslužbencem od 1. septembra 2019 pripada višje
plačilo za delo v manj ugodnem delovnem času, in sicer tako, da dodatek za delo
ponoči znaša 40 %, dodatek za delo v nedeljo 90 % in dodatek za delo na dan, ki
je z zakonom določen kot dela prost dan, 120 %.
Vsebina te točke se uredi v Kolektivni pogodbi za javni
sektor, pri čemer se spremembe uporabljajo z dnem uveljavitve, razen sprememb
glede dodatka za delo ponoči, dodatka za delo v nedeljo in dodatka na dan, ki
je z zakonom določen kot dela prost dan, ki se uveljavijo 1. septembra
2019.
IV.
Način usklajevanja vrednosti plačnih razredov plačne
lestvice:
Stranke tega dogovora so soglasne, da se upoštevaje
5. člen ZSPJS, med vladno in sindikalno stranjo dogovori način usklajevanja
vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. V tej zvezi se imenuje strokovna
skupina, ki takoj prične z delom.
V.
V roku 90 dni od sklenitve tega dogovora se pričnejo
pogajanja o normativnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti, ki normativnega dela
ne vsebujejo, z namenom, da se pogajanja zaključijo do 30. septembra 2019.
VI.
Če ustrezne spremembe zakona, ki bodo uzakonile rešitve iz
tega dogovora, ne bodo uveljavljene s 1. januarjem 2019, ta dogovor
preneha veljati.
VII.
Sindikati, podpisniki tega dogovora, se zavezujejo, da ne
bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali
referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona, ki pomeni uresničitev tega
dogovora, razen v primeru kršitve tega dogovora.
Če bi zaradi referendumskih aktivnosti v zvezi s spremembo zakona,
ki pomeni uresničitev tega dogovora, prišlo do uveljavitve zakona po
1. januarju 2019, se podpisniki tega dogovora zavezujejo, da se takoj
začnejo ponovno pogajanja o dodatnih ukrepih za zmanjšanja obsega sredstev za
plače in druge stroške dela na področju plač in drugih stroških dela od
vključno leta 2019 dalje.
VIII.
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0100-744/2018/2
Ljubljana, dne 3. decembra 2018
EVA 2018-3130-0042
Vlada Republike
Slovenije
|
Reprezentativni
sindikati javnega sektorja
|
Rudi Medved
l.r.
Minister
za javno upravo
|
SINDIKAT VZGOJE,
IZOBRAŽEVANJA, ZNANOSTI IN KULTURE SLOVENIJE
Branimir
Štrukelj l.r.
SINDIKAT
DRŽAVNIH ORGANOV SLOVENIJE
Frančišek Verk
l.r.
SINDIKAT
VETERINARJEV SLOVENIJE – PERGAM
Nataša Ajdič
l.r.
SINDIKAT
DELAVCEV V VZGOJNI, IZOBRAŽEVALNI IN RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Matejka Žekš
l.r.
GLOSA
– SINDIKAT KULTURE IN NARAVE SLOVENIJE
Mitja Šuštar
l.r.
SINDIKAT
DELAVCEV RADIODIFUZIJE SLOVENIJE
Tom Zalaznik
l.r.
SINDIKAT
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE
Katarina Kralj
Marinček l.r.
SILMES
– SINDIKAT LABORATORIJSKE MEDICINE SLOVENIJE
Mojca Završnik l.r.
SINDIKAT
MINISTRSTVA
ZA OBRAMBO
Darko Milenkovič
NI PODPISAL
|
|
|
|
POLICIJSKI
SINDIKAT SLOVENIJE
Radivoj Uroševič
NI PODPISAL
SINDIKAT
CARINIKOV SLOVENIJE
Dušan Pečnik
l.r.
SINDIKAT
ZDRAVSTVA
IN SOCIALNEGA
VARSTVA SLOVENIJE
Zvonko
Vukadinovič l.r.
FIDES,
SINDIKAT ZDRAVNIKOV
IN ZOBOZDRAVNIKOV
SLOVENIJE
Konrad Kuštrin
NI PODPISAL
|
SINDIKAT
DELAVCEV
V ZDRAVSTVENI NEGI
SLOVENIJE
Slavica
Mencingar l.r.
KONFEDERACIJA
SINDIKATOV 90 SLOVENIJE
Peter Majcen
NI PODPISAL
SINDIKAT
POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE
Aleksander
Ogrizek l.r.
NEODVISNI
SINDIKAT DELAVCEV LJUBLJANSKE UNIVERZE
dr. Tomaž
Sajovic l.r.
SINDIKAT
KULTURNIH
IN UMETNIŠKIH
USTVARJALCEV RTV
Peter Kosmač
l.r.
SIFARM
– SINDIKAT FARMACEVTOV SLOVENIJE
Damir Domjan
l.r.
SINDIKAT
ZDRAVSTVA
IN SOCIALNEGA
SKRBSTVA SLOVENIJE
Aleksander Jus
l.r.
SINDIKATI
V ZDRAVSTVU SLOVENIJE – PERGAM
Vladimir Lazić
l.r.
SVAS-SINDIKAT
VLADNE AGENCIJE SLOVENIJE
mag. Darko
Žlebnik l.r.
SINDIKAT
SLOVENSKIH DIPLOMATOV
Stanislav
Sikošek
NI PODPISAL
|
SINDIKAT
NOVINARJEV SLOVENIJE
Tomaž Karat l.r.
SINDIKAT DELAVCEV
V PRAVOSODJU
Tomaž Virnik
NI PODPISAL
SINDIKAT
CENTROV
ZA SOCIALNO DELO
– SINCE 07 – KSS
PERGAM
Perica Radonjič
l.r.
SINDIKAT
SEVALCEV SLOVENIJE PERGAM
Robert Kokovnik
l.r.
SINDIKAT
KAPITANIJE SLOVENIJE
Aleš Rotar l.r.
SINDIKAT
POLICISTOV SLOVENIJE
mag. Kristjan
Mlekuš
NI PODPISAL
DENS
– SINDIKAT ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE
Alenka Krabonja
NI PODPISAL
SINDIR-SINDIKAT
DIREKTORJEV
IN RAVNATELJEV
SLOVENIJE
Anton Obreht
NI PODPISAL
SORS
– SINDIKAT OBČINSKIH REDARJEV SLOVENIJE
Matjaž Frangež
NI PODPISAL
SINDIKAT
JAVNIH USLUŽBENCEV SLOVENIJE
Tanja Popit
l.r.
|
SINDIKAT DELAVCEV STATISTIČNEGA
URADA RS
Laura Šuštar Kožuh l.r.
PRAKTIK.UM
Igor Muževič
NI PODPISAL
KNSS NEODVISNOST
Evelin Vesenjak l.r.
ZVEZA DELAVSKIH SINDIKATOV
SLOVENIJE – SOLIDARNOST
Albert Pavlič
NI PODPISAL
VISOKOŠOLSKI SINDIKAT
SLOVENIJE
dr. Marko Marinčič l.r.
SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJE
Gvido Novak
NI PODPISAL
KONFEDERACIJA SLOVENSKIH
SINDIKATOV
Gvido Novak
NI PODPISAL
SPUKC – SINDIKAT ZDRAVSTVA
SLOVENIJE
Damir Janekovič
NI PODPISAL
SINDIKAT FINANČNO
RAČUNOVODSKIH USLUŽBENCEV PLAČNE
SKUPINE J
Jožefa Frangeš
NI PODPISAL
|
Priloga 1: Delovna
mesta v javnem sektorju
Priloga 2: Nova
delovna mesta in nazivi v javnem sektorju