Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva
Slovenije obsega:
-
Kolektivno pogodbo elektrogospodarstva Slovenije (Uradni list RS, št.
41/17 z dne 28. 7. 2017),
-
Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije – Uradni
list RS, št. 41/17 (Uradni list RS, št. 109/20 z dne 10. 8. 2020),
-
Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije – Uradni
list RS, št. 41/17 (Uradni list RS, št. 204/21 z dne 28. 12. 2021),
-
Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije
(Uradni list RS, št. 79/22 z dne 3. 6. 2022)
-
Aneks
št. 4 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije (Uradni list RS, št.
159/22 z dne 21. 12. 2022).
KOLEKTIVNA POGODBA
elektrogospodarstva Slovenije
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
OBLIGACIJSKI DEL
I. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
Krajevna veljavnost
1. člen
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (v
nadaljevanju: kolektivna pogodba) velja za območje Republike Slovenije.
Stvarna veljavnost
2. člen
(1) Ta kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki
kot pretežno dejavnost opravljajo eno izmed naslednjih elektroenergetskih dejavnosti:
-
proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah,
-
proizvodnja elektrike v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah,
-
druga proizvodnja električne energije,
-
prenos električne energije,
-
distribucija električne energije,
-
trgovanje z električno energijo.
(2) Ta kolektivna pogodba velja tudi:
-
za delodajalce, ki so bili ustanovljeni pred uveljavitvijo te kolektivne
pogodbe zaradi opravljanja drugih dejavnosti za potrebe dejavnosti navedenih v
prejšnjem odstavku tega člena in
-
za delodajalce, ki v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, opravljajo
drugo energetsko dejavnost, če s tem soglašata obe pogodbeni stranki te
kolektivne pogodbe.
Osebna veljavnost
3. člen
(1) Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce,
zaposlene pri delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba in ki imajo sedež
oziroma prebivališče na območju Republike Slovenije in za delavce, zaposlene
pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne osebe in prokuriste ta kolektivna
pogodba ne velja, razen če je drugače določeno s podjetniško kolektivno
pogodbo, s splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.
(3) Za vodilne delavce ta kolektivna pogodba ne velja v
tistem obsegu kot to omogoča zakon, ki ureja delovna razmerja, razen če je
drugače določeno s podjetniško kolektivno pogodbo, s splošnim aktom delodajalca
ali pogodbo o zaposlitvi.
(4) Za dijake in študente na obveznem praktičnem
usposabljanju se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih
izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba.
Časovna veljavnost
4. člen
(1) Ta kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
(2) Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe
oziroma sklenitev nove kolektivne pogodbe lahko vsaka pogodbena stranka
predlaga po dveh letih od začetka uporabe te kolektivne pogodbe.
(3) Vsaka pogodbena stranka lahko to kolektivno pogodbo odpove
pisno, s šestmesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot po štirih letih od
začetka uporabe te kolektivne pogodbe.
(4) Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se,
do sklenitve nove, vendar najdlje 12 mesecev, še naprej uporabljajo določila te
kolektivne pogodbe.
II. OBJAVA KOLEKTIVNE POGODBE
Objava kolektivne pogodbe
5. člen
(1) Ta kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Ta kolektivna pogodba se v roku enega meseca po
njeni uveljavitvi objavi tudi pri posameznem delodajalcu, ki ga zavezuje ta
kolektivna pogodba, na ustrezen način tako, da je dostopna vsem zainteresiranim
delavcem.
III. TARIFNA PRILOGA
Tarifna priloga
6. člen
(1) Tarifna priloga je sestavni del te kolektivne
pogodbe.
(2) Pogodbeni stranki se o znesku najnižjih osnovnih
plač in o politiki plač po tej kolektivni pogodbi dogovorita enkrat letno,
najpozneje do konca meseca maja. Pri tem kot podlage upoštevata uradne podatke Statističnega
urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomsko
stanje v dejavnosti in gospodarstvu Republike Slovenije. Dogovor velja za
celotno 1. točko Tarifne priloge.
(3) V skladu z dogovorom iz prejšnjega odstavka tega
člena so posamezni delodajalci, za katere velja ta kolektivna pogodba, dolžni z
reprezentativnimi sindikati pri delodajalcu dogovoriti politiko plač za
naslednje leto, pri čemer, poleg osnov iz prejšnjega odstavka tega člena,
upoštevajo uspešnost poslovanja in ekonomske kazalce delodajalca.
IV. IZVAJANJE KOLEKTIVNE POGODBE
Pozitivna izvedbena dolžnost
7. člen
Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi
sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te
kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativna izvedbena dolžnost
8. člen
Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako
dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
Nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe
9. člen
(1) Delodajalec, za katerega velja ta kolektivna
pogodba, zagotovi redno obveščanje pogodbenih strank te kolektivne pogodbe o
izvajanju tarifnega dela te kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbeni stranki v posebnem dogovoru opredelita
metodologijo spremljanja izvajanja tarifne priloge, zlasti vrste podatkov,
način zajemanja in analitične obdelave ter način in frekvenco posredovanja
podatkov.
V. RAZLAGA KOLEKTIVNE POGODBE
Komisija za razlago
10. člen
(1) Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe imenujeta
štiri člansko strokovno komisijo za razlago te kolektivne pogodbe (v
nadaljevanju: strokovna komisija), in sicer vsaka pogodbena stranka po dva
člana.
(2) Strokovna komisija iz prejšnjega odstavka tega člena
se konstituira najpozneje v roku 90 dni po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.
Način dela strokovne komisije določa poslovnik, ki ga soglasno sprejmejo vsi
člani strokovne komisije.
(3) Strokovna komisija je dolžna pri svojem delu
upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih
razmerij in namen, ki sta ga pogodbeni stranki hoteli doseči s posamezno pravno
normo.
(4) Razlaga, ki jo soglasno sprejme strokovna komisija,
je obvezna za pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe in njene uporabnike ter
se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.
VI. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV
Reševanje kolektivnih sporov – splošno
11. člen
(1) Pogodbeni stranki lahko medsebojne kolektivne spore,
ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji,
rešujeta s posredovanjem ali arbitražo.
(2) Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta
spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te kolektivne pogodbe.
(3) Če ta kolektivna pogodba ne določa drugače, se spori
rešujejo ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne pogodbe, zakona, ki
ureja arbitražo in zakona, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih
sporih.
Reševanje kolektivnih sporov s posredovanjem
12. člen
(1) Postopek mirnega reševanja sporov s posredovanjem (v
nadaljevanju: posredovanje) se začne na pisni predlog ene od pogodbenih strank
(v nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali
razmerje ter sočasno predlagan strokovnjak za posredovanje.
(2) Nasprotni udeleženec se izjavi o predlaganem
postopku posredovanja in o osebi, ki naj posreduje v kolektivnem sporu.
(3) Če nasprotni udeleženec predloga ne sprejme ali se o
predlaganem postopku posredovanja ne izjavi v roku 8 dni, se postopek
posredovanja ustavi.
(4) Če soglasje o strokovnjaku za posredovanje ni
doseženo v roku 8 dni od dneva, ko je predlagatelj prejel predlog nasprotnega
udeleženca o osebi, ki naj posreduje, se šteje, da postopek posredovanja ni
uspel in se ustavi.
(5) Med postopkom posredovanja lahko vsaka pogodbena stranka
kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. S tem se postopek
posredovanja ustavi.
Postopek posredovanja
13. člen
V primeru uspešnega zaključka posredovanja pogodbeni stranki
skleneta zavezujoč pisni sporazum, ki se objavi na enak način kot ta kolektivna
pogodba.
Arbitraža
14. člen
Pogodbeni stranki te kolektivne pogodbe se dogovorita, da
lahko na ravni dejavnosti oblikujeta stalno arbitražo ter v zvezi s tem
sprejmeta ustrezna pravila, s katerimi določita način ustanovitve in delovanja
stalne arbitraže, zlasti postopek imenovanja in razrešitve arbitrov, pogoje za
delo stalne arbitraže, postopek odločanja in druge elemente, potrebne za
nemoteno delo arbitraže.
NORMATIVNI DEL
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Vsebina kolektivne pogodbe
15. člen
(1) S to kolektivno pogodbo pogodbeni stranki določata
pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev na področju
delovnih razmerij, plač in drugih plačil za delo ter povračil stroškov v zvezi
z delom.
(2) Pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in
delavcev, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, se dogovorijo s podjetniško
kolektivno pogodbo.
Enotni minimalni standardi
16. člen
(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne
minimalne standarde.
(2) Odstopanje od enotnih minimalnih standardov je
dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med pogodbenima strankama te
kolektivne pogodbe zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja v
zadnjem letu, ki bi lahko ogrozilo obstoj delodajalca, za katerega velja ta
kolektivna pogodba, obstoj delovnih mest ali v podobnih utemeljenih primerih.
Pomen izrazov
17. člen
(1) V tej kolektivni pogodbi uporabljeni izrazi, ki se
nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot
nevtralni za ženski in moški spol.
(2) »Skupna delovna doba« so izpolnjena leta delovne
dobe, ko je bil delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v
Republiki Sloveniji.
(3) »Delovna doba v elektrogospodarstvu« so izpolnjena
leta delovne dobe, prekinjena in neprekinjena, ko je bil delavec v delovnem
razmerju pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe.
(4) »Vodilni delavec« je delavec, ki vodi poslovno
področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za
sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske
odločitve.
(5) »Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela,
delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago in se je dolžan odzvati
pozivu delodajalca, da pride na delo v dogovorjenem odzivnem času.
(6) »Delavec pred upokojitvijo« je delavec, ki je
dopolnil starost 58 let ali delavec, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev
manjka do pet let pokojninske dobe.
(7) »Reprezentativni sindikat pri delodajalcu« je tisti
sindikat pri delodajalcu, ki mu je priznana reprezentativnost v skladu z
Zakonom o reprezentativnosti sindikatov in ki v skladu z Zakonom o delovnih
razmerjih imenuje in izvoli sindikalnega zaupnika.
(8) »Manjši delodajalec« je delodajalec, ki zaposluje
deset ali manj delavcev.
(9) V tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »drugače«
pomeni bolj ali manj ugodno urejanje.
(10) »Davčna uredba« pomeni vsakokrat veljavno uredbo,
ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega
razmerja.
(11) »Uredba za službena potovanja v tujino« pomeni
vsakokrat veljavno uredbo, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v
tujino.
Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
18. člen
(1) V aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
določi delodajalec delovna mesta. Delovno mesto je določen del delovnega
procesa podjetja, organiziran kot delo posameznega delavca.
(2) Za delovno mesto se v aktu o organizaciji in
sistemizaciji opredeli naslednje elemente:
-
vrsta, vsebina dela, zahtevnost dela,
-
kompetence,
-
ukrepe za varno delo in za varovanje zdravja in življenja delavcev, pri
čemer se lahko sklicuje na izjavo o varnosti z oceno tveganja,
-
pogoje, potrebne za opravljanje del delovnega mesta (raven in vrsta
izobrazbe, znanja in zmožnosti, delovne izkušnje),
-
tarifni razred.
(3) V splošnem delu akta o organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest se opredeli zlasti:
-
umeščenost delovnega mesta v organizacijski strukturi (organigram),
-
odgovornosti za delo in za sredstva dela.
(4) Delodajalec mora delovna mesta oblikovati po načelu
razvrščanja enakih del v enaka delovna mesta del enake zahtevnosti in
težavnosti ter enakih tarifnih razredov.
(5) Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu
pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.
(6) Če je sindikat posredoval mnenje v roku iz
prejšnjega odstavka tega člena, ga mora delodajalec pred sprejemom splošnih
aktov obravnavati in se do njega pisno opredeliti.
Razvrstitev del
19. člen
(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet osnovnih
tarifnih razredov, kot je določeno v aktu o sistemizaciji in organizaciji
delovnih mest delodajalca:
I. tarifni razred (enostavna
dela),
II. tarifni razred (manj
zahtevna dela),
III. tarifni razred (srednje
zahtevna dela),
IV. tarifni razred (zahtevna
dela),
V. tarifni razred (bolj
zahtevna dela),
VI. tarifni razred (zelo
zahtevna dela),
VII. tarifni razred (visoko
zahtevna dela),
VIII. tarifni razred (najbolj
zahtevna dela),
IX. tarifni razred (izjemno
pomembna, najbolj zahtevna dela).
(2) V primeru, da manjši delodajalec, skladno z
delovnopravno zakonodajo, ni dolžan sprejeti akta o sistemizaciji in
organizaciji delovnih mest, se delovno mesto razvršča glede na zahtevano raven
izobrazbe, kot izhaja iz objave prostega delovnega mesta.
(3) Delodajalec je dolžan metodo za vrednotenje delovnih
mest pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri
delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni. Če sindikat mnenje
posreduje v navedenem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom obravnavati in
se do njega pisno opredeliti.
(4) Katalog delovnih mest, v katerem so razvrščena
delovna mesta, je priloga te kolektivne pogodbe.
(5) Za delovno mesto se lahko kot pogoj postavijo
različne ravni in vrste izobrazbe, vendar največ dve zaporedni ravni izobrazbe.
(6) Delovne izkušnje se določijo kot poseben pogoj za
sklenitev pogodbe o zaposlitvi, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo,
znanje in zmožnosti, potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.
Delodajalec – pravna oseba
20. člen
O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnih
razmerij odločajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo v imenu delodajalca
njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno
pooblaščena oseba.
II. SKLEPANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Objava prostega delovnega mesta
21. člen
Objava prostega delovnega mesta se objavi tudi pri
delodajalcu na običajen način.
Preizkus kandidata
22. člen
(1) Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi
usposobljenost prijavljenih kandidatov za delo, pri čemer sam določi ustrezen
način preizkusa.
(2) Predhodni preizkus usposobljenosti je praviloma
izvedba posamezne naloge ali skupina nalog, na podlagi katerih lahko
delodajalec oceni zahtevane sposobnosti za zasedbo delovnega mesta. Predhodni
preizkus usposobljenosti ne sme trajati dlje kot tri dni in poteka pod stalnim
nadzorom delodajalca ali od njega pooblaščenega delavca. Pred predhodnim
preizkusom usposobljenosti mora delodajalec kandidata zavarovati za primer
nesreče pri delu.
(3) Preizkus zmožnosti za opravljanje dela pred izbiro
kandidata se ne šteje kot začetek delovnega razmerja.
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi
23. člen
(1) Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonom,
kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca.
(2) Delodajalec mora pred sklenitvijo pogodbe o
zaposlitvi za nedoločen ali za določen čas seznaniti kandidata z delom, pogoji
dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z
opravljanjem dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.
III. POGODBA O ZAPOSLITVI
Pogodba o zaposlitvi
24. člen
(1) Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklene za nedoločen
čas, za določen čas pa le v primerih, ki jih določa zakon ali ta kolektivna
pogodba.
(2) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo
o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona vsebuje tudi:
-
tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri
delodajalcu),
-
način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se pogodbeni stranki
lahko sklicujeta na kolektivno pogodbo ali splošni akt delodajalca.
(3) Delodajalec delavcu ob sklenitvi pogodbe o
zaposlitvi informativno izroči tudi kopijo opisa delovnega mesta iz splošnega
akta in kopijo ocene tveganja za delovno mesto, za katero sklepa pogodbo.
(4) Kraj opravljanja dela mora biti določen v pogodbi o
zaposlitvi. Kraj opravljanja dela je lahko opredeljen tudi širše. Če ni
navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca.
(5) Delodajalec mora omogočiti pri njem zaposlenim
delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti in kolektivnimi
pogodbami, ki zavezujejo delodajalca. V ta namen morajo biti splošni akti
delodajalca in kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca vedno na razpolago
na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z
njihovo vsebino.
Pogodba o zaposlitvi za dve delovni mesti
25. člen
(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za dve
delovni mesti:
-
če se delo na teh delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in
skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom
oziroma podjetniško kolektivno pogodbo ali
-
če se delo na teh delovnih mestih opravlja sezonsko, zaposlitev na teh
delovnih mestih pa delavcu zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas za celo
koledarsko leto.
(2) V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi po tem
členu se osnovna plača delavcu določi sorazmerno glede na čas opravljanja dela
na posameznem delovnem mestu.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas
26. člen
(1) Poleg primerov, ki jih določa zakon, se lahko
pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas tudi v primerih:
-
zaposlitve pripravnika, za čas trajanja pripravništva,
-
začasne napotitve delavca na delo v tujino,
-
začetka poslovanja delodajalca v prvih dveh letih,
-
izpolnitev obveznosti po pogodbi o štipendiranju,
-
za zaposlitev vrhunskega strokovnjaka.
(2) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbo o zaposlitvi
za določen čas, ne glede na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za
določen čas.
Projektno delo
27. člen
(1) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas
tudi, ko gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano.
(2) V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen
čas po prejšnjem odstavku tega člena se ta lahko sklene za obdobje, daljše od
dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi
sklene za ves čas trajanja projekta.
(3) Za projektno delo se šteje delovni proces:
-
v katerem se izvajajo naloge oziroma programi z določenim ciljem,
-
ki ima določeno organizacijsko strukturo,
-
ki je časovno opredeljen (definiran začetek in zaključek), in
-
ki je v naprej finančno ovrednoten.
(4) Medsebojne pravice in obveznosti delodajalec in
delavec uredita v pogodbi o zaposlitvi po prvem odstavku tega člena.
Poskusno delo
28. člen
(1) Delodajalec in delavec, ki v pogodbi o zaposlitvi
dogovorita poskusno delo, se morata dogovoriti tudi za trajanje poskusnega
dela, ki ne sme biti daljše, kot je določeno z zakonom.
(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela
določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca pred nastopom dela.
Pripravništvo
29. člen
(1) Delodajalec in delavec se lahko v pogodbi o
zaposlitvi dogovorita za pripravništvo v skladu z zakonom.
(2) Pripravnik je kdor prvič začne opravljati delo
ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za
samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
(3) Če poseben zakon ne določa drugače, se pripravništvo
določi za različno dolga obdobja, in sicer:
-
za dela IV. in V. tarifnega razreda največ devet mesecev,
-
za dela VI. in višjega tarifnega razreda največ dvanajst mesecev.
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi
mentor. Mentor mora imeti najmanj:
-
enako raven izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se
usposablja pripravnik in tri leta delovnih izkušenj, ali
-
eno raven nižjo izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto, za katero se
usposablja pripravnik in najmanj pet let delovnih izkušenj.
(5) Mentor je dolžan:
-
pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki
mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,
-
skrbeti za izvajanje programa,
-
uvajati pripravnika v delo,
-
dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem
delu,
-
seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav
ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
-
podati pisno mnenje o delu pripravnika oziroma pripravništvu.
(6) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom,
ki vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je
pripravnik usposabljal. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do
izteka pripravniške dobe.
(7) Na podlagi uspešno opravljenega izpita se
pripravniku izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.
Opravljanje drugega dela
30. člen
(1) Delavec je dolžan opravljati delo, ki ni navedeno v
pogodbi o zaposlitvi, če to delo ustreza usposobljenosti delavca v naslednjih
primerih:
-
zmanjšanja obsega dela na delovnem mestu,
-
povečanja obsega dela na drugem delovnem mestu,
-
nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
-
uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali uvajanje nove
organizacije dela,
-
nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo,
-
naravnih in drugih nesreč, ki prizadenejo delodajalca,
-
izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
-
izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa,
-
če delavec izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto,
vendar z omejitvami, ali začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za
delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
-
drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost
delovnega procesa in je delo potrebno nujno opraviti, da se prepreči nastanek
škode,
-
ko je na delovnem mestu delavca podana neposredna nevarnost za njegovo
življenje ali zdravje,
-
če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja materialna
škoda delodajalcu.
(2) Delavec je dolžan opravljati drugo delo dokler
obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, vendar največ 90 dni v
koledarskem letu (prekinjeno ali neprekinjeno).
(3) Delavcu se lahko odredi drugo delo:
-
za katero se zahteva enaka ali največ ena raven nižja izobrazba, kot se
zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi,
-
za katero se zahteva enaka ali druga vrsta izobrazbe, kot se zahteva za
opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
-
največ za delovni čas, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi ter za
enako razporeditev delovnega časa, kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi,
in
-
kadar kraj opravljanja drugega dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v
obe smeri z javnim prevoznim sredstvom, z organiziranim prevozom delodajalca
ali s službenim vozilom po časovno najkrajši povezavi od kraja bivanja delavca.
(4) Za čas opravljanja drugega dela delavec prejema
plačo, ki je zanj ugodnejša.
(5) V primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta
nesreča neposredno pričakuje se lahko drugo delo odredi ne glede na vse
predhodno navedene omejitve. Tako delo lahko traja dokler je nujno, da se
rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda
delodajalcu.
IV. SPREMEMBA IN PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Sprememba pogodbe o zaposlitvi
31. člen
Če delodajalec ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi
ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga
delodajalca opredeliti najkasneje v petih delovnih dneh od dneva vročitve
predloga, sicer se šteje, da predloga ne sprejema.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
32. člen
Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko v primeru ponovne
kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi delodajalec
redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, velja 12 mesecev od
dneva vročitve delavcu.
V. DOLOČANJE IN REŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV
Splošno
33. člen
(1) Delavcu, ki je po določilih zakona o delovnih
razmerjih in te kolektivne pogodbe opredeljen kot presežni delavec, ne more
prenehati delovno razmerje, dokler delodajalec ne izpolni obveznosti, ki jih za
ta primer zagotavlja zakon, ki ureja delovna razmerja, in ta kolektivna
pogodba.
(2) Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih
mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem,
lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo
doma. V primeru čakanja na delo doma ima delavec pravico do nadomestila plače v
višini določeni v zakonu o delovnih razmerjih in dolžnost, da se odzove na
poziv delodajalca na način in pod pogoji kot izhaja iz pisne napotitve.
Obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom
34. člen
(1) Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po
delu večjega števila delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev,
o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo
prenehala potreba po delu delavcev, ter o predlaganih kriterijih za določitev
presežnih delavcev pisno čim prej obvestiti reprezentativne sindikate pri
delodajalcu.
(2) Delodajalec se predhodno, z namenom, da doseže
sporazum, posvetuje z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu o predlaganih
kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja
presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila
odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.
(3) Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega
člena mora delodajalec poslati zavodu za zaposlovanje.
Obveznost obveščanja zavoda za zaposlovanje
35. člen
(1) O postopku ugotavljanja presežnih delavcev, o
opravljenem posvetovanju iz prejšnjega člena, o razlogih za prenehanje potreb
po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o
predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo
prenehala potreba po delu, mora delodajalec pisno obvestiti zavod za
zaposlovanje.
(2) Kopijo pisnega obvestila iz prejšnjega odstavka tega
člena mora delodajalec poslati sindikatu iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi
presežnim delavcem, upoštevaje sprejeti program razreševanja presežnih
delavcev, vendar ne pred potekom 30 dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz
prvega odstavka tega člena.
Sodelovanje in vloga zavoda za zaposlovanje
36. člen
(1) Delodajalec je dolžan obravnavati in upoštevati
morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev ali
kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in ukrepih za
omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
(2) Na zahtevo zavoda za zaposlovanje delodajalec ne sme
odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem pred potekom 60 dnevnega roka od
izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami).
Program razreševanja presežnih delavcev
37. člen
(1) Program razreševanja presežnih delavcev mora
vsebovati:
-
razloge za prenehanje potreb po delu delavcev,
-
ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega
razmerja delavcev, pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja
zaposlitve pod spremenjenimi pogoji,
-
seznam presežnih delavcev,
-
ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic
prenehanja delovnega razmerja, kot so: ponudba zaposlitve pri drugem
delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek
samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe.
(2) Program razreševanja presežnih delavcev mora biti
finančno ovrednoten.
(3) Če delodajalec sprejme program razreševanja
presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov
reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, lahko ta v osmih dneh od dneva, ko
mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred
arbitražno komisijo.
(4) Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku
tega člena, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, se šteje, da je
program dokončen.
(5) Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno
komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.
Kriteriji za določitev presežnih delavcev
38. člen
(1) Delodajalec oblikuje predlog kriterijev za določitev
presežnih delavcev. V soglasju z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu
lahko delodajalec namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe oblikuje lastne
kriterije za določitev presežnih delavcev.
(2) Pri določanju presežnih delavcev se v isto
kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je
mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(3) Poleg kriterijev, določenih v zakonu o delovnih
razmerjih, se za ohranitev zaposlitve upošteva kot kriterij tudi delovna doba v
elektrogospodarstvu.
(4) Pri odmeri odpravnin presežnim delavcem se kot
delovna doba v podjetju upošteva delovna doba v elektrogospodarstvu, če je to
za delavca ugodneje.
VI. DELOVNI ČAS
Polni delovni čas
39. člen
(1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na
teden in ne krajši od 36 ur na teden.
(2) Polni delovni čas, ki velja pri delodajalcu, se
določi s podjetniško kolektivno pogodbo.
(3) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta
delodajalec določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce
na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih
prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in
reprezentativne sindikate pri delodajalcu.
Definicija delovnega časa
40. člen
(1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora
ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo
oziroma splošnim aktom.
(2) Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec
dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in hkrati na delovnem mestu
izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
(3) Efektivni delovni čas je osnova za izračun produktivnosti
dela.
Razporeditev delovnega časa
41. člen
(1) Razporeditev delovnega časa in pogoji za začasno
prerazporeditev se dogovorijo v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2) Delovni čas je lahko neenakomerno razporejen zaradi
narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov.
(3) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni
prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur
na teden, v posameznem koledarskem letu pa se lahko prerazporedi največ 96 ur
delovnega časa.
(4) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni
prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali
tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas
kot povprečna delovna obveznost v obdobju šestih mesecev.
Izmensko delo
42. člen
(1) Za delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma
opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času.
(2) Pri delu v treh izmenah je dnevna delovna obveznost
delavca 8 ur. Delovni dnevi so dnevi, določeni z razporedom izmen.
(3) Za delo v izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko
se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi mu 24 ur počitka, nato se delo
ponovno opravlja 12 ur, ki mu sledi 48 ur počitka.
(4) Delavec, ki dela v turnusu, je za presežek
opravljenih ur nad 40 urnim delovnim tednom upravičen do dodatnega prostega
dneva po štirih tednih neprekinjenega dela oziroma glede na dejansko prisotnost
po razporedu izmen.
(5) Druge oblike izmenskega dela se dogovorijo v
podjetniški kolektivni pogodbi.
Nadurno delo
43. člen
(1) Nadurno delo se lahko uvede, če dela ni mogoče
opraviti z novimi zaposlitvami, prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi
organizacijskimi ukrepi.
(2) Delavec je dolžan opravljati nadurno delo v
primerih:
-
navedenih v zakonu,
-
za remonte in revizije na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih
napravah, ki se morajo opraviti v čim krajšem času;
-
za odpravo okvar na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih
napravah, ki se pojavijo nepredvideno in vplivajo na oskrbo odjemalcev
električne energije;
-
za vzdrževanje tistih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih
naprav, ki so v takem stanju, da preti izpad;
-
za meritve in preizkuse na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih
elektroenergetskih napravah, ki so iz objektivnih razlogov vnaprej planirani in
jih ni mogoče opraviti v polnem delovnem času;
-
izrednih inventurnih popisov;
-
okvare delovnih sredstev ali ostale opreme, če je potrebno začeto delo
nadaljevati in končati;
-
ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi
pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav;
-
nepredvidene zamude pri dobavi materiala ali podatkov za dokončanje
dela;
-
nepričakovane odsotnosti delavca;
-
ko je potrebno opraviti delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih
obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati;
-
v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s podjetniško kolektivno
pogodbo.
(3) Poleg primerov, določenih v zakonu, lahko nadurno
delo odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled.
(4) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden,
največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ
10 ur.
(5) Kot nadurno delo se obračuna tudi efektivno delo v
primeru vpoklica pri pripravljenosti na domu.
Pripravljenost na domu
44. člen
Pripravljenost na domu se ne šteje v delovni čas. Delavec ima
na podlagi pripravljenosti na domu le tiste pravice in obveznosti, ki so
posebej določene s to kolektivno pogodbo.
VII. LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI
Letni dopust
45. člen
(1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem
trajanju štirih tednov (osnovno število dni) ne glede na to, ali dela polni
delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
(2) Poleg dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima
delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po naslednjih kriterijih:
-
skupna delovna doba
skupna delovna doba
|
dodatni dnevi letnega dopusta
|
1–3
|
1 dan
|
4–6
|
2 dni
|
7–9
|
3 dni
|
10–12
|
4 dni
|
13–15
|
5 dni
|
16–18
|
6 dni
|
19–21
|
7 dni
|
22–24
|
8 dni
|
25+
|
9 dni
|
-
tarifni razred
za
III. do V. tarifni razred
|
1 dan
|
za
VI. do IX. tarifni razred
|
2 dni
|
-
starost
-
pogoji dela
delovno mesto, na katerem se delo opravlja v dveh
dnevnih izmenah
|
1 dan
|
delovno mesto, na katerem se delo opravlja v dnevnem in
nočnem turnusu
|
2 dni
|
delovno mesto, za katerega je značilno stalno delo na
terenu
|
2 dni
|
-
osebne in družinske okoliščine
samohranilec z enim ali več otroki do 7 let;
samohranilec je oseba, ki predloži potrdilo o preživnini iz centra za
socialno delo ali odločbo sodišča
|
3 dni
|
za vsakega otroka delavca, ki še ni dopolnil 15 let
starosti
|
1 dan
|
delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti
|
7 dni
|
invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in
delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v
skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke
|
3 dni
|
(3) V podjetniški kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu
delodajalca se lahko določijo dodatni kriteriji za odmero dni letnega dopusta.
(4) Delavcu, ki izpolni kriterij za dodatne dni letnega
dopusta po tej kolektivni pogodbi, se sprememba upošteva v tekočem koledarskem
letu.
(5) Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega
dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem pisno obvesti
delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo dopusta. Delodajalec lahko delavcu
odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni
proces.
Odsotnost z dela z nadomestilom plače
46. člen
(1) Delavec ima pravico do
odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ skupno sedem dni v koledarskem
letu zaradi:
lastne poroke
|
2 dan
|
rojstva otroka
|
1 dan
|
poroke otroka
|
1 dan
|
nege otroka, ki je v bolnišnici ali nujno potrebne nege
otroka, zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja oziroma registriranega
istospolnega partnerja ali starša, če delavec iz tega naslova nima pravice do
plačane odsotnosti v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zavarovanju
|
do 7 dni
|
smrti zakonca, zunajzakonskega partnerja,
registriranega istospolnega partnerja ali smrti otroka delavca ali zakonca,
zunajzakonskega partnerja, registriranega istospolnega partnerja
|
3 dni
|
smrt staršev
|
2 dni
|
smrti bratov, sester, starih staršev in zakončevih
staršev, vnuka
|
1 dan
|
selitve
|
1 dan
|
elementarnih nesreč, ki povzročijo večjo škodo na
stalnem bivališču delavca
|
3 dni
|
(2) Elementarne nesreče so nesreče, ki so posledica
naravnega pojava (potres, poplava, požar, suša, neurje, toča, pozeba, žled,
drsenje tal in snega, epidemija nalezljive bolezni pri ljudeh, posebno nevarne
bolezni za živali, škodljivci, ekološke nesreče ipd.) ter človekovega delovanja
in ravnanja oziroma, ki se zgodijo, ko različni dogodki pri opravljanju
določene dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo ter ravnanju z nevarnimi
snovmi uidejo nadzoru in posledično ogrozijo življenje ali zdravje ljudi,
živali, premoženje, kulturno dediščino ter delovno in naravno okolje.
(3) Odsotnosti z dela zaradi lastne poroke, poroke
otroka in selitve, je delavec dolžan napovedati najkasneje pet delovnih dni
pred predvideno odsotnostjo, ostale pa ob nastanku dogodka.
(4) Odsotnosti z dela po tem členu delavec lahko koristi
le ob nastopu dogodka.
VIII. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Varnost in zdravje pri delu
47. člen
(1) Delavec mora spoštovati in izvajati predpise in
ukrepe o varnosti in zdravju pri delu. Delavec mora pazljivo opravljati delo,
da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
(2) Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in
zdravje delavcev v skladu posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. V
tem okviru delodajalec na nevarnih delovnih mestih v skladu s pogoji določenimi
v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca zagotavlja tudi
preventivno medicinsko programiran aktivni oddih.
Preventivno zdravstveno varstvo delavcev
48. člen
Pogoji, način in obseg preventivnega zdravstvenega varstva
delavcev povezanega z varnostjo in zdravjem pri delu se dogovorijo v
podjetniški kolektivni pogodbi upoštevajoč izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Ukrepi ob zahtevnejših pogojih dela
49. člen
V podjetniški kolektivni pogodbi se dogovorijo ukrepi
namenjeni večji varnosti in zdravju na delovnem mestu, ki so povezani z
zahtevnejšimi pogoji dela, kot na primer ob večjih okvarah na napravah ali
delovnih sredstvih, havarijah in elementarnih nesrečah ter drugih podobnih
primerih.
IX. IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje
50. člen
(1) Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega
izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega
procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po
pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti.
(2) Izobraževanje v skladu s potrebami delovnega procesa
pri delodajalcu je lahko:
-
usposabljanje,
-
izpopolnjevanje,
-
izobraževanje za pridobitev višje ravni izobrazbe.
(3) Če delodajalec napoti delavca na izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s potrebami delovnega procesa pri
delodajalcu, nosi stroške tega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja
delodajalec.
Izobraževanje za pridobitev višje ravni izobrazbe
51. člen
(1) Izobraževanje za pridobitev višje ravni izobrazbe
poteka izven delovnega časa in se ne všteva v delovni čas.
(2) Delodajalec lahko delavca napoti na izobraževanje za
pridobitev višje ravni izobrazbe do izpolnjenega 55. leta starosti, kasneje pa
le s privolitvijo delavca.
X. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
Disciplinska odgovornost
52. člen
(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko delodajalec
izreče opomin, odvzem bonitet ali denarno kazen.
(2) Izrečena denarna kazen lahko znaša mesečno največ 10
% plače delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno kaznijo
oziroma, ki bi jo prejel, če bi delal, in se lahko izreče za obdobje najdalj
treh mesecev.
Pavšalna odškodnina
53. člen
(1) Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom
delodajalcu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa
ni mogoče natančno ugotoviti, ali bi njeno ugotavljanje povzročilo nesorazmerne
stroške, lahko delodajalec odškodnino določi v pavšalnem znesku.
(2) Pavšalna odškodnina za posamezni škodni dogodek je
lahko določena v višini največ petih povprečnih plač delavcev pri delodajalcu v
obdobju zadnjih treh mesecev pred nastankom škodnega dogodka.
XI. DIJAKI IN ŠTUDENTI
Dijaki in študenti na obvezni praksi
54. člen
Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na obvezni
praksi:
-
plačilo skladno z učno pogodbo,
-
seznanitev z nevarnostmi povezanimi z delom in ustrezna zaščitna
sredstva,
-
zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
-
ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
-
prehrano ali povračilo stroškov za prehrano med delom.
XII. DELOVANJE SINDIKATA
Obveščanje sindikata
55. člen
(1) Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu
pri delodajalcu, informacije in podatke, ki jih ta potrebuje za primere
sodelovanja pri odločanju o kolektivnih pravicah delavcev, in za primere sodelovanja
pri odločanju o individualnih pravicah delavcev, ki so določeni z zakonom ter o
zadevah, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in
drugih obveznosti.
(2) Delodajalec reprezentativni sindikat pri delodajalcu
med drugim obvešča o:
-
strategiji razvoja, pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki
vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev;
-
doseženih letnih in kvartalnih poslovnih rezultatih.
(3) Predloge splošnih aktov delodajalca, s katerimi
delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo
delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora
delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri
delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni. Če je sindikat
posredoval mnenje v roku iz prejšnjega stavka, ga mora delodajalec pred
sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti.
(4) Obveščanje o vprašanjih iz drugega odstavka tega
člena je pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev pisno, pri
drugih delodajalcih pa bodisi ustno bodisi pisno.
(5) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno
skrivnost skladno z zakonom o gospodarskih družbah. Podatki v zvezi z
izvajanjem te kolektivne pogodbe med pogodbenima strankama ne morejo biti
določeni kot poslovna skrivnost.
Materialni pogoji za delovanje sindikata
56. člen
(1) Delodajalec za delo reprezentativnega sindikata pri
delodajalcu zagotavlja naslednje pogoje:
-
sindikalni zaupniki, ki neprofesionalno opravljajo funkcijo, imajo za
opravljanje funkcije skupno najmanj eno plačano uro letno za vsakega delavca,
vendar ne manj kot 20 ur letno, če je pri delodajalcu zaposlenih do 20
delavcev, in ne manj kot 50 ur, če je 20 ali več zaposlenih delavcev; v tako
določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih
sindikata dejavnosti in sindikalnih centralah (zveza, konfederacija);
-
dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v podjetje na podlagi
vnaprejšnjega obvestila delodajalcu.
(2) Če deluje pri delodajalcu več reprezentativnih
sindikatov, se število plačanih ur iz prvega odstavka tega člena razdeli med
sindikate v sorazmerju s številom članov.
(3) Podrobnejši in dodatni materialni pogoji za delo
sindikata se določijo s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma z dogovorom o
zagotavljanju pogojev za delo sindikata, zlasti:
-
število varovanih sindikalnih zaupnikov, ki je odvisno od notranje
organiziranosti podjetja in delovnega procesa ter števila zaposlenih,
-
število plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih
zaupnikov,
-
ali kateri od sindikalnih zaupnikov opravlja svojo funkcijo
profesionalno,
-
prostorski, strokovni, administrativno tehnični pogoji za njihovo
delovanje oziroma opravljanje vloge in nalog,
-
dogovor o tehnični izvedbi obračuna in plačevanja sindikalne članarine.
Plača profesionalnega predsednika sindikata
57. člen
Predsedniku reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, ki
funkcijo opravlja profesionalno, pripada plača, ki se opredeli v podjetniški
kolektivni pogodbi oziroma v dogovoru o zagotavljanju pogojev za delo sindikata
in ne more biti nižja od plače, ki jo je prejemal pred pričetkom opravljanja te
funkcije.
Stimulacija za neprofesionalnega predsednika sindikata
in sindikalne zaupnike
58. člen
Predsedniku reprezentativnega sindikata pri delodajalcu in
varovanim sindikalnim zaupnikom reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, ki
svojo funkcijo opravljajo neprofesionalno, za opravljanje funkcije pripada
stimulacija, določena v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma v dogovoru o
zagotavljanju pogojev za delo sindikata.
XIII. PLAČA IN DRUGI PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Splošno
59. člen
(1) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so
obvezni minimalni standardi za določanje plač in drugih prejemkov delavcev.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi so v bruto
zneskih.
(3) Plača, nadomestilo plače, povračilo stroškov in
drugi osebni prejemki v zvezi z delom se izplačujejo na bančni račun delavca,
ki ga delavec sporoči delodajalcu.
Plača
60. člen
Plača delavca je sestavljena iz:
-
osnovne plače,
-
dela plače za delovno uspešnost,
-
dodatkov in
-
plačila za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri
delodajalcu.
Delavcu mora biti zagotovljena osnovna plača in dodatki ter
nadomestila plače, najmanj v višini, ki jo določa ta kolektivna pogodba.
2. OSNOVNA PLAČA
Najnižja osnovna plača
61. člen
(1) Najnižja osnovna plača je najnižja vrednost osnovne
plače za posamezni tarifni razred za polni delovni čas.
(2) Zneski najnižjih osnovnih plač so določeni v tarifni
prilogi te kolektivne pogodbe.
Osnovna plača delavca
62. člen
(1) Osnovna plača je plača delavca po pogodbi o
zaposlitvi, določena v skladu s to kolektivno pogodbo.
(2) Višina osnovne plače delavca se določi po
upoštevanju zahtevnosti dela in je plača za dogovorjeni delovni čas in za
doseganje vnaprej določenih delovnih rezultatov ob normalnih delovnih pogojih.
(3) Osnovna plača delavca je zmnožek osnovne plače
oziroma izhodiščne plače 1. Tarifnega razreda in relativnega razmerja delovnega
mesta iz pogodbe o zaposlitvi.
(4) Kadar je višina dodatkov določena v odstotku, je
osnova za izračun dodatkov vsakokratna višina delavčeve osnovne plače.
(5) Osnovna plača delavca se določi v mesečnem znesku
ali znesku na uro (urna postavka).
(6) Osnovna plača delavca je enaka ali višja od najnižje
osnovne plače po tej kolektivni pogodbi za posamezni tarifni razred, v katerega
so razvrščena dela, za katera je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Delavec pred upokojitvijo
63. člen
Kadar delodajalec delavcu pred upokojitvijo zaradi zdravstvenih
razlogov ponudi novo pogodbo o zaposlitvi, se o plačilu za delo v novi pogodbi
o zaposlitvi delavec in delodajalec dogovorita ob sodelovanju reprezentativnega
sindikata pri delodajalcu.
3. DELOVNA USPEŠNOST
Del plače za delovno uspešnost
64. člen
(1) Kriteriji in merila za merjenje delovnih rezultatov
se opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi in morajo biti delavcu znani
pred začetkom opravljanja dela.
(2) Kriteriji, ki se upoštevajo za merjenje delovnih
rezultatov so zlasti gospodarnost, kvaliteta in obseg opravljanja dela.
(3) Del plače za delovno uspešnost je v primeru
preseganja vnaprej določenih delovnih rezultatov pozitiven, v primeru
nedoseganja vnaprej določenih delovnih rezultatov pa negativen.
(4) Delovna uspešnost se lahko ugotavlja za posameznega
delavca za opravljeno delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, lahko pa
tudi kombinirano za posameznega delavca in za delovno skupino oziroma
organizacijsko enoto, v kateri delavec dela, ali za podjetje kot celoto.
(5) Delavec ima pravico do vpogleda v oceno svoje
delovne uspešnosti in lahko zahteva pisno obrazložitev ocene.
4. DODATKI
Splošno
65. člen
(1) Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki
izhajajo iz razporeditve delovnega časa in pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih
obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso
vsebovani v zahtevnosti dela.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec
delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Dodatek za delovno dobo
66. člen
(1) Delavcu pripada za vsako izpolnjeno leto delovne
dobe v elektrogospodarstvu dodatek v višini 0,5 % od osnovne plače.
(2) Delavci, ki so zaposleni pri delodajalcu ob
uveljavitvi te kolektivne pogodbe, ohranijo dodatek za delovno dobo v višini
0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe, dokler so
zaposleni pri tem delodajalcu.
Dodatek za manj ugoden delovni čas
67. člen
(1) Delavcem za delo v delovnem času, ki je manj ugoden,
pripadajo dodatki, ki jih delodajalec lahko določi:
-
v odstotku od osnovne plače delavca, kar se opredeli v podjetniški
kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, ali
-
v nominalnem znesku, kar se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2) V primeru, da so dodatki pri delodajalcu določeni v
odstotku, veljajo najmanj naslednji odstotki od urne postavke osnovne plače
delavca:
1.
nočno delo 40
%
2.
delo v izmenah v času od 14. do 6 ure naslednjega dne 10
%
3.
delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve po Zakonu
o praznikih in
prostih dnevih v Republiki Sloveniji 50
%
4.
nadurno delo, če gre za nujno odpravo okvar (nadure na poklic) 50
%
5.
drugo nadurno delo (načrtovane nadure) 40
%
6.
pripravljenost na domu:
-
ob delavnikih 20
%
-
ob nedeljah, na praznike in dela proste dneve po Zakonu
o praznikih in prostih
dnevih v Republiki Sloveniji 30 %.
(3) V primeru, da so dodatki pri delodajalcu opredeljeni
v nominalnem znesku, se njihova višina določi v podjetniški kolektivni pogodbi.
(4) Delavcu, ki dela v turnusu na dan praznika ali na
dela prost dan po Zakonu o praznikih in prostih dnevih v Republiki Sloveniji,
se zagotovi prost dan z nadomestilom plače na kakšen drug delovni dan
najkasneje v enem mesecu, če to zaradi potreb delovnega procesa ni mogoče, pa
se delavcu namesto prostega dneva zagotovi dodatek v višini 100 %, ki se obračuna
za osem ur. Pravica po tem odstavku tega člena se ne izključuje s pravico do
dodatkov iz drugega odstavka tega člena.
(5) Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov
za delo na dan praznika ali dela proste dni po Zakonu o praznikih in prostih dnevih
v Republiki Sloveniji ter dodatka za delo v nedeljo.
Dodatki zaradi vplivov okolja
68. člen
(1) Za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih
obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso
vsebovani v zahtevnosti dela, delavcem pripadajo dodatki, ki jih delodajalec
lahko določi:
-
v odstotku od osnovne plače, kar se opredeli v podjetniški kolektivni
pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, ali
-
v nominalnem znesku, kar se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi
ali v splošnem aktu delodajalca.
(2) V primeru, da so dodatki pri delodajalcu določeni v
odstotku, veljajo najmanj naslednji odstotki od urne postavke najnižje osnovne
plače IV. 3 tarifnega razreda iz kataloga delovnih mest te kolektivne pogodbe
(RR 1,85):
1.
Delo na višini:
-
od 3 m do vključno 12 m 12
%
-
nad 12 m do vključno 20 m 25
%
-
nad 20 m 50
%.
2.
Delo v neugodnih vremenskih razmerah:
-
pod –10 °C 25
%
-
v dežju ali sneženju ali vetru nad 50 km/uro 20
%
-
v snegu nad 30 cm 30
%.
3.
Delo v kabelskem jašku 10
%
4.
Delo s kompresorjem ali motorno žago 15
%
5.
Delo v vročini nad 40 °C 30
%
6.
Delo pod napetostjo 50
%
7.
Delo na hidromehanskih napravah pod zemljo 30
%.
(3) Dodatek za delo pod napetostjo po prejšnjem odstavku
tega člena pripada delavcu, ki hkrati izpolnjuje naslednje pogoje:
-
opravlja delo, pri katerem se z deli telesa ali z orodjem, opremo ali
napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali zaide v območje dela pod
napetostjo,
-
ima pooblastilo za delo pod napetostjo, ki mu ga izda delodajalec v
skladu s splošnim aktom delodajalca,
-
ima opravljeno usposabljanje za delo pod napetostjo v skladu s splošnimi
akti delodajalca.
(4) V podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu
delodajalca se lahko določijo tudi dodatki za druge posebne pogoje dela.
5. NADOMESTILO PLAČE
Nadomestilo plače – splošno
69. člen
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas
odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih
odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v
primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti
zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z Zakonom o praznikih in prostih
dnevih v Republiki Sloveniji, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca
ter v drugih primerih, določenih z zakonom.
(3) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje
sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če
bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.
(4) Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove
povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz
obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v
obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal
nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v
zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju
zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo
plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina
nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi
delal. Del plače za poslovno uspešnost se ne šteje v osnovo za plačilo
nadomestila plače.
(5) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo
plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca
na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
Nadomestilo plače za čas bolezni ali poškodbe
70. člen
(1) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih
sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali
poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno
odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V
primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri
delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30
delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z
dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(2) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela
zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni,
pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot
deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od
prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(3) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni
ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu,
ki bremeni delodajalca, 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni
čas, v primeru odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu
pa 100 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Nadomestilo plače za čas stavke
71. člen
Nadomestilo za čas stavke pri delodajalcu, ki je organizirana
v skladu z zakonom, se delavcu plača izključno v primeru, ko je stavka
organizirana zaradi kršitve pravic delavcev pri delodajalcu. V tem primeru
delavcu pripada nadomestilo v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za
delovno dobo. Nadomestilo je omejeno na največ pet delovnih dni v koledarskem
letu.
6. DRUGI PREJEMKI
Regres
72. člen
(1) Višina regresa za letni dopust se določi s tarifno
prilogo te kolektivne pogodbe in se izplača najkasneje do konca meseca junija
tekočega leta.
(2) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za
letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta, če se tako
dogovorita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu.
Jubilejne nagrade
73. člen
(1) Delavcu pripada
jubilejna nagrada v naslednjih odstotkih od povprečne mesečne neto plače v
elektrogospodarstvu za pretekle tri mesece:
število let dopolnjene delovne dobe v elektrogospodarstvu (jubilej)
|
vsem delavcem
|
delavcem, članom sindikata, ki je podpisnik te kolektivne pogodbe,
pripada dodatno sorazmerni del naslednjih odstotkov skladno z drugim
odstavkom tega člena
|
10 let
|
30 %
|
20 %
|
20 let
|
50 %
|
20 %
|
30 let
|
70 %
|
25 %
|
40 let
|
90 %
|
25 %
|
(2) Delavcu, članu sindikata,
ki je podpisnik te kolektivne pogodbe, pripada sorazmerni del odstotkov iz
tretjega stolpca prvega odstavka tega člena glede na izpolnjena leta članstva v
tem sindikatu v primerjavi z leti izpolnjene delovne dobe v
elektrogospodarstvu. Delavec mora delodajalcu predložiti potrdilo o članstvu,
ki ga izda sindikat, podpisnik te pogodbe.
(3) Če je bila delavcu za posamezen jubilej pri sedanjem
delodajalcu že izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, delavec do
jubilejne nagrade za delovno dobo za isti jubilej v elektrogospodarstvu ni
upravičen.
(4) Jubilejna nagrada se izplača ob izplačilu prve plače
po dopolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
Odpravnine
74. člen
(1) Delavcu pripada ob
upokojitvi odpravnina v skladu z zakonom.
Dopolnjeno število let delovne dobe v elektrogospodarstvu
|
osnova je povprečna mesečna plača v Republiki Sloveniji za pretekle
tri mesece oziroma povprečna mesečna plača delavca za pretekle tri mesece, če
je to za delavca ugodneje
|
od 5 let do vključno 20 let
|
3
|
nad 20 let do vključno 30 let
|
4
|
nad 30 let
|
5
|
ob invalidski upokojitvi zaradi nezgode pri delu ali poklicne
bolezni
|
5
|
(2) Odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi
in odpravnina ob upokojitvi se izplačata najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
Solidarnostne pomoči
75. člen
(1) V primeru smrti delavca pripada ožjim članom družine
solidarnostna pomoč v višini treh neto plač v Republiki Sloveniji za pretekle
tri mesece, v primeru smrti delavca zaradi nesreče pri delu pa solidarnostna
pomoč v višini petih neto plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) Ožji družinski člani so zakonec, zunajzakonski
partner ali registrirani istospolni partner ter otroci, ki jih je bil delavec
dolžan preživljati po zakonu.
(3) Dodatne in druge oblike solidarnostne pomoči se določijo
v splošnem aktu delodajalca.
Prehrana med delom
76. člen
(1) Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti delavcu
topli obrok med delom. Delavec, ki zaradi prerazporeditve delovnega časa ali
opravljanja dela preko polnega delovnega časa dela več kot 11 ur dnevno, je
upravičen do dodatnega toplega obroka. Če delodajalec ne zagotovi toplega
obroka, mora delavcu povrniti stroške prehrane v višini, kot je določena v
tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
(2) Delavcu se zagotovi povračilo stroškov za prehrano
med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med
delom je upravičen tudi delavec, ki dela najmanj s polovičnim delovnim časom.
(3) Če delodajalec zagotavlja ustrezen topli obrok in je
cena tega nižja od zneska, določenega v tarifni prilogi k tej kolektivni
pogodbi, delavcu ni dolžan izplačati razlike do zneska povračila stroška
prehrane v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
Prevoz na delo in z dela
77. člen
(1) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo
in z dela za dneve prisotnosti na delu, od kraja bivališča, ki ga delodajalcu
sporoči ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, do kraja opravljanja dela, če je
kraj bivališča od kraja opravljanja dela oddaljen najmanj dva kilometra po
najkrajši cestni povezavi.
(2) Delavec mora delodajalcu sporočiti vsako spremembo
kraja, iz katerega prihaja na delo. Če se zaradi razlogov na strani delavca
strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do
povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela.
(3) Če delodajalec organizira prevoz na delo in z dela,
delavec ni upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in iz dela.
(4) Delavcu pripada povračilo stroškov najcenejšega
javnega prevoza v višini, kot jo določa tarifna priloga te kolektivne pogodbe,
razen če je za delodajalca ugodneje, da delavcu plača kilometrino, kot je
določena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
(5) Če je najbližje postajališče javnega prevoza ali
prevoza, ki ga organizira delodajalec, od bivališča delavca oziroma kraja
opravljanja dela oddaljeno več kot dva kilometra, delavcu za vsak polni
kilometer razdalje med bivališčem oziroma krajem opravljanja dela ter
najbližjim postajališčem pripada kilometrina v višini, ki jo določa tarifna
priloga te kolektivne pogodbe.
(6) Če možnost prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi ne
obstaja, delavcem pripada kilometrina za vsak polni kilometer razdalje med
bivališčem delavca in krajem opravljanja dela po najkrajši cestni povezavi v
višini kot je določena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
(7) V podjetniški kolektivni pogodbi se lahko
delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita za drug
sistem povračil stroškov za prevoz na delo in z dela.
Službena potovanja
78. člen
(1) Med povračila stroškov, ki jih imajo delavci pri
opravljanju svojih delovnih obveznosti na službenem potovanju, spadajo:
-
dnevnice, kot povračila stroškov prehrane,
-
povračilo stroškov za prenočišče,
-
povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračil stroškov na službenem potovanju so
upravičeni delavci, ki so na službeno potovanje napoteni z nalogom za službeno
potovanje in v višini kot je določeno v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
(3) Delavcu se poleg stroškov iz prvega odstavka tega
člena povrnejo tudi drugi stroški, ki so nastali na službenem potovanju in so v
neposredni zvezi z izvrševanjem naloge, pri čemer mora delavec v zvezi s temi
stroški ravnati skladno s potnim nalogom, drugimi navodili delodajalca oziroma
kot dober gospodar.
Terenski dodatek
79. člen
(1) Delavec je upravičen do terenskega dodatka za delo
na terenu. Višina terenskega dodatka je določena v tarifni prilogi te
kolektivne pogodbe.
(2) Delo na terenu je delo izven kraja, kjer je sedež
delodajalca in hkrati izven kraja, kjer je bivališče delavca in kadar sta na
terenu organizirana prehrana in prenočišče, če se tako delo opravlja najmanj
dva dni zaporedoma ali najmanj dve izmeni zaporedoma.
(3) Terenski dodatek pripada delavcu, če sta delavcu na
terenu prehrana in prenočišče organizirana, sicer ima pravico do povračil
stroškov po potnem nalogu. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta. Višina
terenskega dodatka je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
Tarifna
priloga h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije
Katalog
delovnih mest
Aneks
št. 1 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije
Aneks
št. 2 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije
Aneks
št. 3 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije
Aneks
št. 4 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva
Slovenije (Uradni list RS, št. 41/17) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Veljavnost kolektivne
pogodbe
80. člen
(1) Ta kolektivna pogodba začne veljati z dnem podpisa,
uporabljati pa se začne prvega dne naslednjega meseca po njeni objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se
45. člen te kolektivne pogodbe, ki ureja letni dopust, začne uporabljati
1. 1. 2018.
(3) Z dnem začetka veljave te kolektivne pogodbe v
celoti preneha veljati Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (Uradni
list RS, št. 38/96 s spremembami in dopolnitvami) z vsemi prilogami,
aneksi in razlagami.
(4) Pogodbeni stranki priporočata, da se podjetniške
kolektivne pogodbe prilagodijo tej kolektivni pogodbi v roku enega leta od
njene uveljavitve.«.