Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne
pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije obsega:
-
Kolektivno pogodbo za kovinsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št.
6/15 z dne 30. 1. 2015),
-
Dodatek št. 1 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 6/17 z dne 10. 2. 2017),
-
Dodatek št. 2 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 66/17 z dne 24. 11. 2017),
-
Dodatek št. 3 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 82/18 z dne 21. 12. 2018),
-
Dodatek št. 4 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 15/22 z dne 4. 2. 2022),
-
Dodatek
št. 5 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije (Uradni list
RS, št. 79/22 z dne 3. 6. 2022).
KOLEKTIVNA POGODBA
za kovinsko industrijo Slovenije
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(krajevna veljavnost)
Kolektivna pogodba velja za območje
Republike Slovenije.
2. člen
(stvarna veljavnost)
Kolektivna pogodba velja za vse
delodajalce, ki poslujejo na pridobiten način in kot glavno dejavnost
opravljajo eno od navedenih dejavnostih po standardni klasifikaciji dejavnosti:
C 25.110 –
|
proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov
|
C 25.120 –
|
proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva
|
C 25.210 –
|
proizvodnja radiatorjev in kotlov za centralno ogrevanje
|
C 25.290 –
|
proizvodnja drugih kovinskih rezervoarjev, cistern
|
C 25.300 –
|
proizvodnja parnih kotlov, razen kotlov za centralno
ogrevanje
|
C 25.400 –
|
proizvodnja orožja in streliva
|
C 25.611 –
|
prekrivanje kovin s kovino
|
C 25.619 –
|
druga površinska in toplotna obdelava kovin
|
C 25.620 –
|
mehanska obdelava kovin
|
C 25.710 –
|
proizvodnja rezil in jedilnega pribora
|
C 25.720 –
|
proizvodnja ključavnic, okovja
|
C 25.731 –
|
proizvodnja ročnega orodja
|
C 25.732 –
|
proizvodnja orodja za stroje
|
C 25.910 –
|
proizvodnja jeklenih bobnov, sodov in podobnih posod
|
C 25.920 –
|
proizvodnja lahke kovinske embalaže
|
C 25.930 –
|
proizvodnja izdelkov iz žice, verig in vzmeti
|
C 25.940 –
|
proizvodnja vijačnega materiala, vezi
|
C 25.990 –
|
proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov
|
C 27.520 –
|
proizvodnja neelektričnih gospodinjskih naprav
|
C 28.110 –
|
proizvodnja motorjev in turbin, razen za letala in motorna
vozila
|
C 28.120 –
|
proizvodnja naprav za fluidno tehniko
|
C 28.130 –
|
proizvodnja črpalk in kompresorjev
|
C 28.140 –
|
proizvodnja pip in ventilov
|
C 28.150 –
|
proizvodnja ležajev, zobnikov in elementov za mehanski
prenos energije
|
C 28.210 –
|
proizvodnja peči in gorilnikov
|
C 28.220 –
|
proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
|
C 28.230 –
|
proizvodnja pisarniških strojev in naprav (razen
računalnikov in perifernih naprav)
|
C 28.240 –
|
proizvodnja ročnih strojev in naprav
|
C 28.250 –
|
proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za
gospodinjstva
|
C 28.290 –
|
proizvodnja drugih strojev in naprav za splošne namene
|
C 28.300 –
|
proizvodnja kmetijskih in gozdarskih strojev
|
C 28.410 –
|
proizvodnja strojev za oblikovanje in obdelavo kovin
|
C 28.490 –
|
proizvodnja drugih obdelovalnih strojev
|
C 28.910 –
|
proizvodnja metalurških strojev
|
C 28.920 –
|
proizvodnja rudarskih in gradbenih strojev
|
C 28.930 –
|
proizvodnja strojev za živilsko in tobačno industrijo
|
C 28.940 –
|
proizvodnja strojev za tekstilno, oblačilno in usnjarsko
industrijo
|
C 28.950 –
|
proizvodnja strojev za industrijo papirja in kartona
|
C 28.960 –
|
proizvodnja strojev za plastiko in gumo
|
C 28.990 –
|
proizvodnja strojev za druge posebne namene
|
C 29.100 –
|
proizvodnja motornih vozil
|
C 29.200 –
|
proizvodnja karoserij za vozila: proizvodnja prikolic,
polprikolic
|
C 29.320 –
|
proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila in
njihove motorje
|
C 30.110 –
|
gradnja ladij in plavajočih konstrukcij
|
C 30.120 –
|
proizvodnja čolnov za razvedrilo in šport
|
C 30.200 –
|
proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil
|
C 30.300 –
|
proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil
|
C 30.400 –
|
proizvodnja bojnih vozil
|
C 30.910 –
|
proizvodnja motornih koles
|
C 30.920 –
|
proizvodnja koles in invalidskih vozičkov
|
C 30.990 –
|
proizvodnja drugih vozil
|
C 33.110 –
|
popravila kovinskih izdelkov
|
C 33.120 –
|
popravila strojev in naprav
|
C 33.150 –
|
popravila in vzdrževanje ladij in čolnov
|
C 33.160 –
|
popravila in vzdrževanje zračnih in vesoljskih plovil
|
C 33.170 –
|
popravila in vzdrževanje drugih prevoznih sredstev
|
C 33.190 –
|
popravila drugih naprav
|
C 33.200 –
|
montaža industrijskih strojev in naprav
|
3. člen
(osebna veljavnost)
(1) Kolektivna pogodba velja za vse
delavce, zaposlene pri delodajalcih, za katere velja ta kolektivna pogodba, ki
imajo sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, in za delavce pri
delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za agencijske delavce se ta kolektivna
pogodba uporablja glede pravic, ki jih mora v skladu z zakonom zagotoviti
uporabnik.
(3) Za poslovodne osebe, prokuriste in
vodilne delavce, v obsegu kot to omogoča zakon, kolektivna pogodba ne velja,
razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim
aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.
(4) Za dijake in študente na obveznem
praktičnem delu se ta kolektivna pogodba uporablja le glede pravic, ki jih
izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba.
4. člen
(časovna veljavnost)
(1) Kolektivna pogodba je sklenjena za
nedoločen čas.
(2) Vsaka stranka jo lahko odpove s
trimesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot po poteku dveh let od začetka
veljavnosti te kolektivne pogodbe.
(3) Po prenehanju veljavnosti te
kolektivne pogodbe se določbe normativnega dela uporabljajo še šest mesecev.
(4) Stranki se vsako leto sestaneta z
namenom, da preverita ustreznost določb kolektivne pogodbe.
5. člen
(enotni minimalni standardi)
(1) Določila te kolektivne pogodbe
predstavljajo enotne minimalne standarde.
(2) Odstopanje od minimalnih
standardov se lahko dogovori za omejen čas trajanja največ šest mesecev v
posebnem sporazumu, sklenjenem med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom
pri delodajalcu, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja, recesije
panoge in v podobnih utemeljenih primerih.
(3) O začetku postopka dogovarjanja je
reprezentativni sindikat pri delodajalcu dolžan pisno obvestiti svoj sindikat
dejavnosti.
(4) Če pri delodajalcu ni
reprezentativnega sindikata, sporazum o odstopanju od minimalnih standardov ni
možen.
6. člen
(pomen izrazov)
(1) V tej kolektivni pogodbi
uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
(2) »Vrsta del« je sklop del, za
katera se zahtevajo enaka raven in enaka ali sorodna smer izobrazbe in drugi
pogoji za opravljanje dela.
(3) Pri uveljavljanju pravic na
podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje
neprekinjena delovna doba:
-
pri zadnjem delodajalcu,
-
pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
-
za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so
bili prevzeti.
(4) Pri uveljavljanju pravic delavcev
na podlagi »skupne delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta
delovne dobe, ko je bil delavec v delovnem razmerju in so ustrezno potrjena z
vpisom v delovno knjižico oziroma z izpisom Zavoda RS za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
(5) »Uredba« pomeni vsakokrat veljavno
uredbo, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz
delovnega razmerja.
(6) »Javni prevoz« je prevoz, ki je
pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v
komercialne namene, razen avtotaksi in shuttle prevozov.
(7) »Predsednik sindikata« in
»sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani
sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti
delodajalca.
(8) »Sindikalni funkcionar« je oseba,
zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je
izvoljena ali imenovana v organe sindikatov na državnem, panožnem, regijskem
oziroma območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega
pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.
(9) »Izmensko delo« pomeni katero koli
metodo organizacije dela v izmenah, pri čemer si delavci izmenično sledijo na
istih delovnih mestih po določenem vzorcu, ki je lahko prekinjen ali
neprekinjen, vključno s krožnim, kar ima za posledico nujnost, da delavci
delajo ob različnih urah v določenem dnevnem ali tedenskem obdobju.
(10) »Delo v turnusu« je oblika
izmenskega dela, ki poteka neprekinjeno.
(11) »Pripravljenost na domu« je čas,
ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago na
poljubni lokaciji in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.
(12) »Drugo ustrezno delo« je tisto
delo, ki ga kot takšnega določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(13) Kadar je v tej kolektivni pogodbi
uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je
mišljen splošni akt po zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(14) »Agencijski delavec« pomeni
delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost
zagotavljanja dela delavcev uporabniku v skladu z zakonom.
II. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
II. 1. TARIFNI RAZREDI IN RAZVRSTITEV DEL
7. člen
(razvrstitev del)
(1) Dela
se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost dela in zahtevano
strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:
I. tarifni razred
(enostavna dela)
|
Dela, za katera se ne zahteva posebnih znanj in za katera
zadostuje nedokončana osnovna šola.
|
II. tarifni razred
(manj zahtevna dela)
|
Dela, za katera zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še
krajše eno- ali večmesečno usposabljanje.
|
III. tarifni razred
(srednje zahtevna dela)
|
Dela, za katera se zahteva končano dveletno javno priznano
nižje poklicno ali srednje poklicno izobraževanje.
|
IV. tarifni razred
(zahtevna dela)
|
Dela, za katera se zahteva končano:
-
najmanj dve- in polletna javno priznano nižje poklicno ali srednje
poklicno izobraževanje ali
-
triletno javno priznano srednje poklicno izobraževanje.
|
V. tarifni razred
(bolj zahtevna dela)
|
Dela, za katera se zahteva končano:
-
najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in
-
mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali
-
najmanj štiriletno javno priznano srednje tehniško ali srednje
strokovno ali srednje splošno izobraževanje.
|
VI. tarifni razred
(zelo zahtevna dela)
|
Dela, za katera se zahteva končana:
-
višješolska izobrazba ali
-
izobrazba pridobljena po programu višje šolskega strokovnega izobraževanja
ali
-
prva bolonska stopnja.
|
VII. tarifni razred
(visoko zahtevna dela)
|
Dela, za katera se zahteva končana:
-
visokošolska izobrazba ali
-
univerzitetna izobrazba ali
-
druga bolonjska stopnja.
|
VIII. tarifni razred
(najbolj zahtevna dela)
|
Dela za katera se zahteva končan:
-
magisterij ali
-
specializacija ali
-
državni izpit
po končanem univerzitetnem izobraževanju ali drugi
bolonjski stopnji.
|
IX. tarifni razred
(izjemno pomembna dela)
|
Dela za katera se zahteva
-
javno priznan doktorat znanosti ali
-
tretja bolonjska stopnja.
|
(2) Razvrstitev del po tej kolektivni
pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da določi spregled izobrazbe v
primeru, da kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje, kot so na primer
daljše ob delu pridobljene delovne izkušnje.
(3) Če se za posamezno delovno mesto
zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred
upošteva višja stopnja zahtevane izobrazbe. V primeru dvoma pri razvrščanju
delovnega mesta ali vrste del v tarifni razred, se uporablja veljavni šifrant
poklicev.
8. člen
(obveščanje o pooblaščenem delavcu)
Delodajalec, ki prenese pooblastilo za
odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na
katerega izmed delavcev pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila obvestiti
delavce na način, ki je pri delodajalcu običajen.
II.2. POGODBA O ZAPOSLITVI
9. člen
(sklenitev pogodbe o zaposlitvi)
Delovno razmerje se sklene s pogodbo o
zaposlitvi v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom
delodajalca.
10. člen
(pogodba o zaposlitvi)
(1) Delodajalec z delavcem, ki je
izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona
vsebuje tudi:
-
tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri
delodajalcu),
-
poskusno delo,
-
pripravništvo,
-
opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa
mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta,
-
način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko
sklicujeta na kolektivno pogodbo ali splošni akt.
(2) Kraj dela, določen v pogodbi o
zaposlitvi, je lahko opredeljen tudi širše.
11. člen
(posebnosti pogodbe o zaposlitvi)
Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati
za več delovnih mest zlasti:
-
če se delo na teh delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in
skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom
oziroma kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca ali
-
če se delo na teh delovnih mestih opravlja sezonsko, zaposlitev na teh
delovnih mestih pa delavcu zagotavlja zaposlitev za polni delovni čas.
12. člen
(pogodba o zaposlitvi za določen čas)
(1) Poleg primerov, ki jih določa
zakon, se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas tudi v primerih:
-
zaposlitve pripravnika za čas trajanja pripravništva,
-
zagotovitve izrabe presežkov ur zaposlenih oziroma za koriščenje letnega
dopusta,
-
sklenitve pogodbe o zaposlitvi z osebo, katere delo je vezano na mandat
poslovodne osebe ali vodilnega delavca,
-
začasne napotitve delavca na delo v tujino,
-
izpolnitve obveznosti po pogodbi o štipendiranju.
(2) Manjši delodajalec lahko sklepa
pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na obstoj razloga za sklenitev
pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
13. člen
(projektno delo)
Za projektno delo se šteje delovni proces:
-
v katerem se izvajajo naloge oziroma programi z določenim ciljem,
-
ki ima določeno organizacijsko strukturo,
-
ki je časovno opredeljen in
-
je v naprej finančno ovrednoten.
14. člen
(pripravništvo)
(1) Delodajalec in delavec se lahko v
pogodbi o zaposlitvi dogovorita za pripravništvo v skladu z zakonom.
(2) Pripravnik je, kdor prvič začne
opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, z namenom,
da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
(3) Pripravništvo se določi za
različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon
ne določa drugače, in sicer:
-
za dela IV. in V. tarifnega razreda največ šest mesecev,
-
za dela VI. in višjega tarifnega razreda največ dvanajst mesecev.
(4) Pripravništvo poteka po programu,
ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj:
-
enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto, za
katero se usposablja pripravnik in tri leta delovnih izkušenj, ali
-
ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, in
najmanj pet let delovnih izkušenj.
(5) Mentor je dolžan:
-
pripravniku ob nastopu pripravništva izročiti program pripravništva, ki
mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva,
-
skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
-
uvajati pripravnika v delo,
-
dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem
delu,
-
seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav
ter ga seznanjati z delovnimi postopki,
-
podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.
(6) Pripravništvo se zaključi s
pripravniškim izpitom. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do
izteka pripravniške dobe. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in
delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Na podlagi
zapisnika o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.
(7) Delavcu, ki se je ob delu
izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški
izpit, se lahko pripravniška doba na predlog mentorja sorazmerno skrajša.
15. člen
(poskusno delo)
(1) Delodajalec in delavec, ki v
pogodbi o zaposlitvi dogovorita poskusno delo, se morata dogovoriti tudi za
trajanje in način spremljanja poskusnega dela.
(2) Način spremljanja in ocenjevanja
poskusnega dela določi delodajalec in je z njim dolžan seznaniti delavca pred
nastopom dela.
16. člen
(opravljanje drugega dela)
(1) Delodajalec lahko delavcu pisno
odredi opravljanje drugega ustreznega dela, kot je določeno s pogodbo o
zaposlitvi, v naslednjih primerih:
-
zmanjšanja obsega dela na delovnem mestu,
-
povečanja obsega dela na drugem delovnem mestu,
-
nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
-
uvajanja nove ali izboljšave obstoječe tehnologije ali organizacije
dela,
-
nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo,
-
izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
-
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga
nesposobnosti,
-
izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa,
-
izdane odločbe ZPIZ, v kateri je ugotovljena omejitev za opravljanje
dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar le do izdane odločbe pristojnega organa o
ustreznosti ponujenega delovnega mesta oziroma do sklenitve nove pogodbe o
zaposlitvi,
-
ko je podana neposredna nevarnost za zdravje ali varnost delavca,
-
ko je delo potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
-
ki jih predvideva kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca,
če delo ustreza usposobljenosti ter
zdravstveni zmožnosti delavca.
(2) Delavec je dolžan opravljati drugo
delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena, vendar
največ 65 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, z njegovim soglasjem pa
nadaljnjih 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(3) Delavcu se lahko odredi delo, za
katero se zahteva enaka, ali ob njegovem soglasju največ ena raven nižja
izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če gre za manjšega delodajalca soglasje delavca
ni potrebno.
(4) Za čas opravljanja drugega dela
delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(5) V primerih naravnih in drugih
nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izrednih okoliščinah, ko je
ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se ne uporabi
ta člen, temveč se uporabijo ustrezne določbe zakona, ki ureja delovna
razmerja.
II.3. SPREMEMBA IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
17. člen
(sprememba pogodbe o zaposlitvi)
Če delodajalec ponudi delavcu spremembo
pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec
do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v petih (5) delovnih dneh.
18. člen
(odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega
razloga)
Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko
delodajalec v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz
delovnega razmerja redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga,
velja dve leti od dneva vročitve delavcu.
19. člen
(vloga sindikata pri reševanju presežnih
delavcev)
Delodajalec sindikatu posreduje predlog
programa razreševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred
posvetovanjem pri delodajalcu v skladu z zakonom.
II. 4. DELOVNI ČAS, ODMORI IN POČITKI
20. člen
(vštevanje v delovni čas)
Poleg plačanih odmorov med delom v skladu z
zakonom se v delovni čas štejejo še tehnološke pavze za počitek in osebne
potrebe, če so te predvidene glede na naravo delovnega procesa ter potrebne
priprave na delo (kot npr. pospravljanje, čiščenje in podobno), v trajanju, kot
je določen pri delodajalcu.
21. člen
(razporejanje delovnega časa)
(1) Delodajalec določi razporeditev
delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s planom izrabe delovnega
časa ali z delovnim koledarjem in o tem v začetku leta pisno obvesti delavce in
sindikat pri delodajalcu na pri delodajalcu običajen način.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi ter
začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni
ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot
povprečna delovna obveznost v obdobju največ 12 mesecev. Po preteku tega
obdobja delavec ne sme imeti presežka ali manjka ur.
(3) V vsakem primeru začasne
prerazporeditve delovnega časa mora delodajalec določiti začetek in predvideni
konec referenčnega obdobja, v katerem se bo upoštevala povprečna razporeditev
delovnega časa.
(4) V vsakem primeru začasne
prerazporeditve delovnega časa mora delodajalec delavca obvestiti o dnevih njegove
delovne obveznosti praviloma za obdobje teden dni.
(5) Če je s to pogodbo dnevni počitek
določen v povprečnem trajanju, je potrebno upoštevati najmanj 12 ur počitka med
dvema delovnima dnevoma.
22. člen
(nadurno delo)
(1) Na zahtevo delavca delodajalec
obrazloži, zakaj nadurnega dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z
ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z
uvajanjem delovnih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
(2) Delavec je dolžan opravljati
nadurno delo v primerih:
-
navedenih v zakonu,
-
izrednega inventurnega popisa,
-
okvare delovnih sredstev ali ostale opreme, če je potrebno začeto delo
nadaljevati in končati,
-
ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi
pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav,
-
nepredvidene zamude dobave materiala ali podatkov za dokončanje dela,
-
nepričakovane odsotnosti delavca,
-
da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki
jih ni bilo mogoče načrtovati,
-
v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s kolektivno pogodbo ali
splošnim aktom delodajalca.
(3) Poleg primerov iz zakona lahko
delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški
pregled in delavec, ki je samohranilec otroka do 9 let starosti, če gre za
nadurno delo od ponedeljka do petka. Samohranilec je oseba, ki predloži
potrdilo o preživnini iz centra za socialno delo ali odločbo sodišča.
(4) Dnevna, tedenska in mesečna
časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se upošteva kot povprečna omejitev
v obdobju 6 mesecev.
23. člen
(delovni čas nočnega delavca)
Delovni čas nočnega delavca ne sme v
obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
24. člen
(dnevni in tedenski počitek v primeru
izmenskega dela in deljenega delovnega časa)
V primeru izmenskega dela in deljenega
delovnega časa se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju
kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.
25. člen
(dnevni ali tedenski počitek v nekaterih
dejavnostih, za nekatera delovna mesta, poklice ali vrsto dela)
V dejavnostih oziroma za delovna mesta,
vrsto dela ali poklice se v primerih:
-
kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali
-
kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali
storitev ali
-
v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela
dnevni ali tedenski počitek v povprečnem
minimalnem trajanju kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.
II. 5. LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z
DELA
26. člen
(letni dopust)
(1) Delavec ima pravico do letnega
dopusta v minimalnem trajanju štiri (4) tedne, ne glede na to, ali dela polni
delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
(2) Poleg dopusta iz prejšnjega
odstavka tega člena ima delavec pravico tudi do dodatnih dni letnega dopusta po
naslednjih kriterijih:
a)
skupna delovna doba:
-
nad 3 leta do 5 let
|
1 dan
|
-
nad 5 let do 10 let
|
2 dni
|
-
nad 10 let do 20 let
|
3 dni
|
-
nad 20 let do 30 let
|
4 dni
|
-
nad 30 let
|
5 dni;
|
b)
pogoji dela:
-
nočni delavec
|
2 dni
|
-
delavec, ki mora dati soglasje za nočno delo
|
3 dni
|
-
delavec, ki dela v turnusu
|
1 dan
|
-
drugi kriteriji pogojev dela se v dogovoru med reprezentativnim
sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem določijo v podjetniški kolektivni
pogodbi ali splošnem aktu;
c)
v podjetniški kolektivni pogodbo ali splošnem
aktu delodajalca se lahko določijo dodatni kriteriji letnega dopusta.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek
tega člena, skupni letni dopust delavca po zakonu in po tej kolektivni pogodbi
skupaj znaša največ 33 dni oziroma 35 dni za nočnega delavca, če ni za delavca
ugodneje določeno v podjetniški kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca
ali pogodbi o zaposlitvi.
(4) Delavcu, ki izpolni ali se mu
spremeni kriterij letnega dopusta po tej kolektivni pogodbi, se sprememba
upošteva v tekočem letu.
(5) Delavec ima pravico trikrat po en
dan letnega dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem
obvesti delodajalca najkasneje en delovni dan pred izrabo dopusta. Delodajalec
lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje
ogrozila delovni proces.
(6) Delavec, ki dela v tujini, lahko v
primeru, ko delovni proces ne omogoča izrabe dopusta v tekočem letu oziroma do
30. 6. naslednje leto, izrabi dopust do konca naslednjega koledarskega leta.
27. člen
(druge odsotnosti z dela)
(1) Delavec
ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v
posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin, in sicer za vsak
posamezni primer:
lastna poroka
|
2 dni
|
oče ob rojstvu otroka
|
1 dan
|
poroka otroka na delovni dan
|
1 dan
|
smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka,
posvojenca ali pastorka
|
3 dni
|
smrt staršev – oče, mati, očim, mačeha, posvojiteljev
|
2 dni
|
smrt bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev
|
1 dan
|
selitev
|
1 dan
|
nesreče, ki jih povzroči delovanje naravnih sil
(elementarne nesreče); kriterije za določitev števila dni določi delodajalec
|
do 3 dni
|
(2) V primerih odsotnosti iz tega
člena delavcu praviloma odsotnosti ni mogoče zavrniti. Odsotnost v primerih iz
prvega odstavka tega člena je treba izrabiti ob nastopu dogodka. Odsotnost je v
breme delodajalca.
(3) Odsotnosti z dela zaradi lastne
poroke in selitve je delavec dolžan napovedati najkasneje deset (10) delovnih
dni pred predvideno odsotnostjo, ostale pa ob nastanku dogodka.
28. člen
(odsotnost z dela brez nadomestila plače)
(1) Delavec lahko zaprosi za
odsotnosti z dela brez nadomestila plače zaradi osebnih razlogov.
(2) Za odsotnost z dela iz prejšnjega
odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, delodajalec pa jo odobri, kadar
delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.
(3) O načinu koriščenja odsotnosti z
dela brez nadomestila plače in plačilu prispevkov za socialno varnost za čas te
odsotnosti se delodajalec in delavec dogovorita s pisnim dogovorom za vsak
primer posebej.
29. člen
(disciplinske sankcije)
(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu
lahko delodajalec izreče opomin, odvzem bonitet ali denarno kazen.
(2) Denarna kazen se lahko delavcu
izreče za največ šest (6) mesecev in v višini mesečno do 15 % plače delavca, ki
jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno kaznijo, oziroma, ki bi jo prejel,
če bi delal.
30. člen
(odškodninska odgovornost)
(1) Kadar delavec pri delu ali v zvezi
z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni
mogoče natančno ugotoviti ali bi njeno ugotavljanje povzročilo nesorazmerne
stroške, lahko delodajalec odškodnino določi v pavšalnem znesku.
(2) Pavšalna odškodnina za posamezni
škodni dogodek je lahko določena v višini največ ene (1) povprečne plače
delavca v obdobju zadnjih treh mesecev pred nastankom škodnega dogodka.
II. 6. IZOBRAŽEVANJE
31. člen
(izobraževanje)
Izobraževanje v skladu s potrebami
delovnega procesa pri delodajalcu kot sestavni del vseživljenjskega učenja je
lahko:
-
izobraževanje za pridobitev nove ravni oziroma vrste/smeri izobrazbe
(verificirana oblika izobraževanja, ki poteka po programih, na podlagi katerih
delavec pridobi javno priznano izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino),
-
usposabljanje (pridobivanje znanj in veščin za delo pri delodajalcu na
obstoječem ali predvidenem delu),
-
izpopolnjevanje (obnavljanje, nadgrajevanje in posodabljanje posameznih
znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu).
32. člen
(izobraževanje za pridobitev nove ravni
oziroma vrste/smeri izobrazbe)
(1) Izobraževanje za pridobitev višje
ravni izobrazbe oziroma vrste/smeri izobrazbe po prejšnjem členu poteka izven
delovnega časa in se ne všteva v delovni čas.
(2) Delavcu pripada nadomestilo plače
zaradi odsotnosti z dela:
-
en (1) delovni dan za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno
srednje strokovne in splošne izobrazbe,
-
dva (2) delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja višješolske
ali visokošolske izobrazbe,
-
pet (5) delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni
izobraževanja do vključno srednje strokovne in splošne izobrazbe,
-
sedem (7) delovnih dni za diplomo na ravni izobraževanja višješolske ali
visokošolske izobrazbe,
-
deset (10) delovni dni za zaključni izpit za pridobitev naziva magister
ali doktor znanosti.
(3) Do odsotnosti iz prvega odstavka
tega člena je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
(4) Ostale medsebojne obveznosti v
zvezi z izobraževanjem iz tega člena določita delodajalec in delavec s pogodbo
o izobraževanju.
(5) Delodajalec lahko, v skladu s
svojimi možnostmi, omogoči delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, da
obiskuje predavanja.
33. člen
(usposabljanje in izpopolnjevanje)
(1) Usposabljanje in izpopolnjevanje
praviloma poteka med delovnim časom.
(2) Ko se delavec usposablja ali
izpopolnjuje med delovnim časom, ima enake pravice, kot če bi delal.
(3) Program usposabljanja in
izpopolnjevanja delavcev sprejme delodajalec.
(4) Na predlog delavca delodajalec
praviloma izroči delavcu kopijo potrdila o usposobljenosti ali kopijo druge
ustrezne listine, ki jo izda institucija z javnim pooblastilom za izvajanje
takšnega usposabljanja.
34. člen
(povračilo stroškov)
(1) Delavcu, ki ga delodajalec napoti
na usposabljanje ali izpopolnjevanje, delodajalec krije naslednje stroške:
-
kotizacija,
-
prevoz,
-
prehrana,
-
bivanje.
(2) Delavcu ne pripada povračilo
tistih stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih je neposredno pokril
delodajalec.
(3) Če delavec usposabljanja ali
izpopolnjevanja ne zaključi uspešno, je delavec dolžan povrniti delodajalcu
stroške, ki so v zvezi s tem nastali.
II.7. DELOVANJE SINDIKATA
35. člen
(splošno)
(1) Delodajalec zagotavlja
reprezentativnemu sindikatu organiziranemu pri delodajalcu podatke o vseh
vprašanjih, ki jih ta potrebuje za primere sodelovanja pri odločanju o kolektivnih
pravicah delavcev, za primere sodelovanja pri odločanju o individualnih
pravicah delavcev v skladu z veljavno zakonodajo ter o zadevah, ki jih morajo
delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Sindikat
mora podatke varovati v skladu z zakonom.
(2) Pri delodajalcu, kjer ni
organiziranega reprezentativnega sindikata, zastopa interese delavcev sindikat,
v katerega so ti delavci včlanjeni, v skladu z zakonom.
(3) Delodajalec je dolžan najmanj
enkrat letno, praviloma po poteku poslovnega leta, informirati reprezentativni
sindikat pri delodajalcu o:
-
politiki zaposlovanja, vključno z agencijskimi delavci,
-
izvajanju ukrepov za zaščito delavcev pred diskriminacijo, spolnim in
drugim nadlegovanjem na delovnem mestu,
-
sistemu plač,
-
masi izplačanih plač; teh podatkov sindikat ne sme posredovati tretjim
osebam,
-
izkoriščenosti delovnega časa,
-
rezultatih poslovanja za preteklo leto,
-
poslovnem načrtu za tekoče leto,
-
srednjeročnih oziroma dolgoročnih poslovnih načrtih.
(4) Delodajalec je dolžan posredovati
podatke iz četrte alineje prejšnjega odstavka bolj pogosto, če tako pisno
predlaga in svoj predlog pisno obrazloži reprezentativni sindikat pri
delodajalcu.
(5) Delodajalec in reprezentativni
sindikat pri delodajalcu se posvetujeta o politiki zaposlovanja, ki si bo prizadevala
upoštevati interese obeh strank.
(6) Politika iz prejšnjega odstavka se
nanaša na zagotavljanje konkurenčnosti, socialne vključenosti in oblikovanje
varne prožnosti, tako da se varnost in prožnost dopolnjujeta.
(7) Če je pri delodajalcu izražen obojestranski
interes, delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu oblikujeta
paritetni način spremljanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavci, ki
imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dalj kot eno leto in
spremljanje ureditve delovnega časa ter oblikovanje predlogov v cilju humanega
dela v ugodnejšem delovnem času.
(8) Delodajalec je dolžan obvestiti
reprezentativni sindikat pri delodajalcu pred sprejemom odločitve, ki se nanaša
na takšne spremembe v strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in
organizacije poslovanja, ko obstoji verjetnost, da bodo te spremembe privedle
do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po delu večjega števila delavcev.
36. člen
(sindikalni zaupnik)
(1) V tem členu se ureja način
obveščanja glede sindikalnih zaupnikov, ki ne uživajo posebnega varstva, ter
način pridobitve statusa varovanega sindikalnega zaupnika v skladu z zakonom.
(2) Status sindikalnega zaupnika imajo
člani izvršnih odborov reprezentativnih sindikatov pri delodajalcu, o čemer
sindikat pisno obvešča delodajalca ob vsakokratni izvolitvi.
(3) Število sindikalnih zaupnikov, ki
uživajo varstvo v skladu z zakonom določita sindikat in delodajalec s pisnim
dogovorom o pogojih za delovanje sindikata, pri čemer se upošteva organiziranost
delodajalca, število zaposlenih in število članov sindikata.
(4) Predlog števila sindikalnih
zaupnikov, ki uživajo pravno varstvo v skladu z zakonom lahko posreduje
sindikat ali delodajalec. Prejemnik predloga mora podati odgovor v roku 15
delovnih dni od prejema predloga.
(5) V primeru, da dogovor ni dosežen,
je status sindikalnega zaupnika z varstvom po zakonu priznan le predsedniku
sindikata pri delodajalcu.
(6) Član sindikata pridobi status
sindikalnega zaupnika z dnem, ko je delodajalcu vročen pisni sklep sindikata
pri delodajalcu o poimenski določitvi sindikalnih zaupnikov s pripadajočim
številom plačanih ur za njihovo sindikalno delo. Sindikat vsakič po opravljenih
volitvah oziroma imenovanju vroči delodajalcu pisni sklep o poimenski izvolitvi
oziroma imenovanju sindikalnih zaupnikov, kar velja tudi za izvolitev oziroma
imenovanje sindikalnih funkcionarjev.
(7) Sindikat pisno sporoči
delodajalcu, kateri od sindikalnih zaupnikov iz prejšnjega odstavka tega člena
uživajo posebno varstvo po zakonu, pri čemer mora biti njihovo število skladno
z dogovorom med sindikatom in delodajalcem iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Delodajalec in sindikat se lahko
dogovorita, da sindikalni zaupnik opravlja delo na profesionalen način.
37. člen
(materialni pogoji za delovanje sindikata)
(1) Delodajalec sindikatu zagotavlja
naslednji obseg plačanih ur sindikalnega dela med delovnim časom:
-
za opravljanje nalog sindikalnih zaupnikov: skupno najmanj dve plačani
uri letno za vsakega člana sindikata pri delodajalcu; če je pri delodajalcu
najmanj 15 % članov posameznega sindikata glede na število zaposlenih, pa
skupaj ne manj kot 50 ur letno;
-
članom sindikata za čas udeležbe na članskih sestankih in sestankih
sindikalnih skupin pri delodajalcu: najmanj 4 ure letno;
-
sindikalnim zaupnikom: najmanj 24 ur letno za sindikalno izobraževanje;
v tako določeno število ur se ne šteje izobraževanje o kolektivnih pogajanjih,
delovno pravni zakonodaji, varstvu in zdravju pri delu ter iz drugih področij
socialne varnosti, na katerega sindikalne zaupnike napoti delodajalec na lastno
iniciativo ali na predlog oziroma vabilo sindikata; sindikat delodajalcu do
konca koledarskega leta predloži plan izrabe ur za sindikalno izobraževanje za
naslednje koledarsko leto.
(2) Sindikalnemu funkcionarju za
sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti pripada letno ustrezno
število plačanih dni, ki se lahko koristijo tudi po urah, in sicer:
-
državni in panožni nivo član organa, 32 dni,
-
predsednik, podpredsednik, sekretar, 42 dni,
-
regionalni oziroma območni nivo član organa, 12 dni,
-
predsednik, podpredsednik, sekretar, 22 dni,
-
v primeru organiziranja konference sindikalnih podružnic, se lahko
pogoji za delovanje sindikata dogovorijo med sindikatom in delodajalci s pisnim
dogovorom.
(3) V fond ur iz prejšnjega odstavka
ni všteto število ur za pogajanja za kolektivno pogodbo na državnem ali panožnem
nivoju.
(4) Sodelovanje v višjih oblikah
sindikalne organiziranosti se dokazuje z vabili, ki morajo biti delodajalcu
predloženi tri (3) delovne dni pred odsotnostjo.
(5) O okvirnem načinu izrabe v tem
členu določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati
in delodajalec, pri čemer se upoštevajo možnosti in interesi delodajalca,
možnosti delovnega procesa ter potrebe in interesi članov sindikatov pri
delodajalcu.
(6) V primeru, da se delodajalec in
sindikat dogovorita o prenosu dodatnih nalog na sindikat, dogovor vključuje
tudi število dodatno plačanih ur za ta namen.
(7) V primeru dogovora o sklenitvi
delovnega razmerja s profesionalnim sindikalnim zaupnikom se pogodbeni stranki
dogovorita, da se pripadajoči fond ur za sindikalno delo iz prvega odstavka
tega člena lahko zmanjša.
(8) O izrabi dogovorjenega obsega
plačanih ur za sindikalno delo, se vodi evidenca na način, dogovorjen med delodajalcem
in sindikatom. Kolikor dogovor ni sklenjen, evidenco vodi predsednik sindikata
pri delodajalcu ali sindikalni zaupnik ter jo mesečno posreduje delodajalcu. Če
evidenca delodajalcu ni posredovana, delodajalec ni dolžan plačati ur za sindikalno
delo za ta mesec in ne zagotavljati nadaljnjih odsotnosti za sindikalno delo,
dokler evidenca ni posredovana.
38. člen
(pisni dogovor o pogojih za delovanje
sindikata)
(1) Sindikat in delodajalec se pisno
dogovorita o načinu zagotavljanja pogojev za delo sindikata v breme delodajalca
(prostor in oprema, tehnično in administrativno delo, strokovna pomoč ter
obračun in nakazovanje članarine).
(2) Delodajalec ne sme ovirati svobode
sindikalnega obveščanja in razširjanja sindikalnega tiska.
39. člen
(stavka)
(1) Sindikat organizira in vodi stavko
v skladu z zakonom.
(2) Organizator stavke je dolžan
povrniti škodo, ki nastane delodajalcu v primeru stavke, organizirane in
izvedene v nasprotju z zakonom.
(3) Ob napovedi stavke, mora sindikat,
ki jo organizira, delodajalca obvestiti o stavkovnih zahtevah, o datumu, kraju
in uri pričetka ter datumu in uri konca stavke, če je ta predviden.
(4) Delodajalec lahko za potrebe
obračuna nadomestil plače od vsakega delavca pridobi pisno izjavo o njegovem
sodelovanju v stavki, ne glede na to ali stavko organizira sindikat ali delavci
sami, če teh podatkov delodajalcu ne dostavi organizator stavke. Delodajalec
mora pri tem varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in
varovati delavčevo zasebnost.
II.8. PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
40. člen
(splošno)
(1) Vsi zneski v tej kolektivni
pogodbi so v bruto zneskih.
(2) Plače in nadomestila plače se
izplačujejo preko bančnega računa delavca, ki ga delavec sporoči delodajalcu.
(3) Božičnica ali drugi smiselno enaki
prejemki se lahko izjemoma izplačajo tudi v drugi obliki, če je tako
dogovorjeno v pisnem dogovoru med delodajalcem in reprezentativnem sindikatom
pri delodajalcu.
(4) Delodajalec mora delavcu pri
izplačilu plače in drugih osebnih prejemkov vročiti pisni obračun, ki vsebuje
zlasti naslednje podatke o zneskih:
-
osnovne plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi,
-
dodatkov po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb ali
splošnih aktov ter pogodbe o zaposlitvi,
-
plače iz naslova uspešnosti dela delavca in uspešnosti poslovanja
delodajalca,
-
nadomestil plače po posameznih vrstah,
-
bruto plače,
-
davkov in prispevkov ter zavarovalnih premij,
-
neto plače,
-
drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom,
-
odtegljajev od plače,
-
neto izplačila.
(5) Na izplačilnem listu iz prejšnjega
odstavka mora biti tudi navedeno, za koliko ur dela so obračunane posamezne
postavke plače in za koliko ur je obračunano posamezno nadomestilo plače.
Izplačilni list za plačo in druge osebne prejemke ter povračilo stroškov v zvezi
z delom je lahko skupen ali ločen za posamezno vrsto izplačil (npr.: plača,
drugi osebni prejemki, povračila stroškov v zvezi z delom).
(6) Delodajalec mora v navzočnosti
delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač, drugih osebnih prejemkov ter
povračil stroškov v zvezi z delom in obrazložiti vse okoliščine v zvezi z
izračuni, če to zahteva delavec.
41. člen
(najnižja osnovna plača)
Mesečni in urni zneski najnižjih osnovnih
plač po tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi so določeni za najmanj zahtevno
delo v posameznem tarifnem razredu za polni delovni čas 40 ur na teden.
42. člen
(plača)
Plača delavca je sestavljena iz:
-
osnovne plače,
-
dela plače za delovno uspešnost,
-
dodatkov,
-
plačila za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu.
43. člen
(osnovna plača)
(1) Osnovna plača je plača delavca po
pogodbi o zaposlitvi, določena v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo ali
splošnim aktom delodajalca.
(2) Pri določanju osnovne plače bo
delodajalec praviloma upošteval naslednje objektivne kriterije (elemente):
-
delovne izkušnje in dodatna znanja,
-
odgovornosti za delo, vodenje in koordinacijo,
-
fizični in umski napor,
-
posebne obremenitve pri delu, neugodni vplivi delovnega okolja in
nevarnosti (če se to ne izplačuje kot dodatek k osnovni plači).
(3) Osnovna plača delavca je lahko
enaka ali višja od najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi za posamezni
tarifni razred, v katerega so razvrščena dela, za katera je delavec sklenil
pogodbo o zaposlitvi.
(4) Delodajalec zagotavlja enake možnosti
za napredovanje delavcev pri delu, ki delavcu lahko omogoča tudi višjo osnovno
plačo. Delodajalec organizira spremljanje razvoja delavcev v smislu delovne
kariere, njihovega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za delo, kar
je podlaga za odločitev o napredovanju delavca. Sistem napredovanja pri
delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
(5) Delavcu, ki je sklenil pogodbo o
zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, se pri določitvi plačila za delo
upošteva načelo sorazmernosti z delovnim časom.
44. člen
(del plače za delovno uspešnost)
(1) Delavec ima pravico do izplačila
dela plače za delovno uspešnost, če izpolnjuje sprejete kriterije in merila pri
delodajalcu, ki morajo biti znani pred njihovo uporabo.
(2) Delovna uspešnost se ugotavlja:
-
za posameznega delavca za opravljeno delo, za katero je sklenil pogodbo
o zaposlitvi ali za drugo ustrezno ali primerno delo ali
-
za delovno skupino oziroma organizacijsko enoto, v kateri delavec dela,
ali
-
kombinirano za posameznega delavca in za delovno skupino oziroma
organizacijsko enoto, v kateri delavec dela, ali za družbo kot celoto.
(3) Delavec oziroma sindikalni zaupnik
na podlagi pisnega pooblastila delavca ima pravico vpogleda v oceno delovne
uspešnosti in lahko zahteva pisno obrazložitev ocenitve.
45. člen
(plačilo za poslovno uspešnost)
V primeru, da se pri delodajalcu dogovori
plačilo za poslovno uspešnost, kriterije dogovorita delodajalec in reprezentativni
sindikat pri delodajalcu, praviloma po sprejemu letnega poslovnega načrta.
46. člen
(dodatki za delo v manj ugodnem delovnem
času)
(1) Delavcem za delo v delovnem času,
ki je manj ugoden, pripadajo dodatki, ki jih delodajalec lahko določi:
-
v odstotku od osnovne plače, kar se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi
oziroma splošnem aktu delodajalca ali
-
v nominalnem znesku, kar se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2) V
primeru, da so dodatki pri delodajalcu določeni v odstotkih, veljajo višine,
določene v tej kolektivni pogodbi, in sicer:
nočno delo
|
50 %
|
nadurno delo
|
45 %
|
delo ob nedeljah
|
50 %
|
delo na praznike in dela proste dneve po zakonu
|
50 %
|
delo v popoldanski izmeni, kadar se delovni proces izvaja
najmanj v 2 izmenah oziroma turnusu
|
10 %
|
prekinitev dela za 1 uro ali več
|
10 %
|
(3) V primeru, da so dodatki pri
delodajalcu opredeljeni v nominalnem znesku, se njihova višina določi v podjetniški
kolektivni pogodbi.
(4) Dodatki se obračunavajo in
izplačujejo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatki
pripadajo.
(5) Dodatki se med seboj ne
izključujejo, razen dodatkov za delo na dan praznika ali dela proste dni po
zakonu ter dodatka za delo v nedeljo.
(6) Delavcu pripada nadomestilo za čas
pripravljenosti na domu najmanj v višini 5 % od osnovne plače delavca za poln
delovni čas. Čas, ko je delavec na domu v pripravljenosti za delo, se
posameznemu delavcu ne more odrediti za več kot 10 dni na mesec. Pripravljenost
na domu je delovna obveznost in se ne šteje v delovni čas.
(7) Če mora delavec zaradi potrebe
nepretrganega proizvodnega procesa ali narave dela delati tudi na dan praznika
oziroma drugi dela prosti dan po zakonu, se mu zagotovi prosti dan z
nadomestilom plače na kakšen drug delovni dan, najkasneje v enem mesecu, če to
ni možno, pa se delavcu namesto prostega dneva zagotovi dodatek v višini 100 %
osnovne plače.
47. člen
(dodatki za posebne pogoje dela)
(1) Delavcu pripadajo dodatki za
posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih
vplivov okolja in nevarnosti pri delu, če niso vsebovani v osnovni plači.
(2) Če dodatki za posebne pogoje dela
niso vsebovani v osnovni plači, se določijo v kolektivni pogodbi ali splošnem
aktu delodajalca v odstotku od osnovne plače ali v nominalnem znesku.
48. člen
(dodatek na delovno dobo)
Če ni v podjetniški kolektivni pogodbi ali
splošnem aktu delodajalca določeno drugače, delavcu pripada dodatek na delovno
dobo v višini 0,6 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri
zadnjem delodajalcu.
49. člen
(nadomestilo plače za čas stavke)
(1) Nadomestilo za čas stavke pri
delodajalcu, ki je organizirana v skladu z zakonom, se delavcu plača izključno
v primeru, ko je stavka organizirana zaradi težjih kršitev pravic delavcev pri
delodajalcu.
(2) V tem primeru delavcu pripada
nadomestilo v naslednji višini, pri čemer je nadomestilo omejeno na največ tri
delovne dni:
a)
če se stavka zaradi neizplačila plač in
povračil stroškov iz dela:
-
prvi dan stavke
|
100 % od osnove;
|
-
drugi in tretji dan stavke
|
80 % od osnove;
|
osnova je enaka nadomestilu plače za čas opravičene
odsotnosti po zakonu;
b)
v drugih primerih težjih kršitev pravic
delavcev pri delodajalcu:
-
prvi dan stavke
|
80 % osnovne
plače delavca,
|
-
drugi in tretji dan stavke
|
70 % osnove
plače delavca.
|
50. člen
(prehrana med delom)
(1) Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti
delavcu ustrezen topli obrok med delom. Delavcu, ki ima dieto in o tem
delodajalcu predloži potrdilo zdravnika specialista, mora delodajalec
zagotoviti dietno prehrano. Do dodatnega toplega obroka je upravičen delavec,
ki zaradi prerazporeditve delovnega časa ali opravljanja dela preko polnega
delovnega časa dela več kot 11 ur dnevno.
(2) Če delodajalec ustreznega obroka
ne zagotovi, mora delavcu povrniti stroške prehrane v višini, kot je določena v
tarifni prilogi.
(3) Delavcu se zagotovi povračilo
stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila
stroškov prehrane med delom je upravičen tudi delavec, ki dela najmanj s
polovičnim polnim delovnim časom.
(4) Če delodajalec zagotavlja ustrezen
topli obrok in je cena tega nižja od zneska, določenega v tarifni prilogi k tej
kolektivni pogodbi, delavcem ni dolžan izplačati razlike do zneska v tarifni
prilogi.
51. člen
(prevoz na delo in z dela)
(1) Delavcu pripada povračilo stroškov
za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od bivališča, ki ga
delodajalcu sporoči ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, do kraja opravljanja
dela, če je bivališče od kraja opravljanja dela oddaljeno najmanj 2 km.
(2) Delavec mora delodajalcu sporočiti
vsako spremembo bivališča, iz katerega prihaja na delo. Če se zaradi razlogov
na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima
delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z
dela, če se tako sporazume z delodajalcem.
(3) Delavcu pripada povračilo stroškov
najcenejšega javnega prevoza v višini, kot jo določa tarifna priloga, razen če
je za delodajalca ugodneje, da delavcu plača kilometrino, kot je določena v
tarifni prilogi.
(4) Če ni možnosti prevoza z javnimi
prevoznimi sredstvi, delavcem pripada kilometrina za vsak polni kilometer po
najkrajši cestni povezavi, kot je določena v tarifni prilogi, če je bivališče
delavca do kraja opravljanja dela oziroma do postajališča javnega prevoza
oddaljeno najmanj 2 kilometra. Enako velja, če je postajališče javnega prevoza
do kraja opravljanja dela oddaljeno najmanj 2 kilometra.
(5) Če delodajalec organizira prevoz
na delo in z dela, delavec ni upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo
in iz dela.
(6) Če delavec iz upravičenih razlogov
ne uporablja organiziranega prevoza, mu je delodajalec dolžan povrniti stroške
prevoza na delo in iz dela v skladu z dogovorom med delavcem in delodajalcem,
vendar ne manj, kot je določeno v tarifni prilogi.
52. člen
(službena potovanja)
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih
imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se
šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za
prenočišče in povračilo stroškov za prevoz. Delavcu se pred odhodom na službeno
potovanje, ki traja več kot dva dni, praviloma izplača akontacija v višini predvidenih
stroškov.
(2) Do povračil stroškov na službenem
potovanju so upravičeni delavci, ki so na službeno potovanje napoteni z nalogom
za službeno potovanje in v višini, kot je določena v tarifni prilogi.
(3) Stroški za prenočišče in prevoz z
javnimi prevoznimi sredstvi ter drugi stroški povezani s službenim potovanjem
(cestnine, parkirnine ...), se povrnejo na podlagi računa, ki je skladen z
nalogom za službeno potovanje.
(4) Delavcu se v primeru službenega
potovanja v tujino stroški povrnejo v skladu z uredbo, ki ureja povračilo
stroškov za službena potovanja v tujino.
53. člen
(terenski dodatek)
(1) Delavec je upravičen do terenskega
dodatka za delo na terenu. Višina terenskega dodatka je določena v tarifni
prilogi. Terenski dodatek se izplača ob izplačilu plače za pretekli mesec.
(2) Delo na terenu je delo izven
kraja, kjer je sedež delodajalca in hkrati izven kraja, kjer je bivališče
delavca in kadar sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
(3) Terenski dodatek in povračilo
stroškov za prehrano na službeni poti se med seboj izključujeta.
54. člen
(regres za letni dopust)
(1) Višina regresa za letni dopust se
določi s tarifno prilogo in se izplača najkasneje do konca meseca junija tekočega
leta.
(2) V primeru nelikvidnosti
delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra
tekočega leta, če se tako sporazumeta reprezentativni sindikat pri delodajalcu
in delodajalec v posebnem sporazumu po 5. členu te kolektivne pogodbe.
55. člen
(odpravnine)
(1) Višina odpravnine, ki pripada
delavcu po zakonu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko presega
10-kratnik osnove, če je tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali
pogodbi o zaposlitvi.
(2) Delavcu
pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih
višinah:
dopolnjena leta
delovne dobe pri zadnjem delodajalcu
|
število povprečnih
plač v RS ali povprečnih plač delavca v preteklih 3 mesecih, če je to za
delavca ugodneje
|
5 let
|
1
|
10 let
|
2
|
20 let
|
3
|
(3) Če se delavec upokoji v treh
mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih
40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina ob
upokojitvi v višini štirih (4) povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece
oziroma štirih (4) povprečnih plač delavca za pretekle tri (3) mesece, če je to
za delavca ugodneje.
(4) Odpravnina se izplača najkasneje
ob izplačilu zadnje plače.
56. člen
(solidarnostne pomoči)
(1) Delavcu
oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v odstotku od povprečne
plače delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, in sicer v naslednjih
primerih:
smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu več kot
10 let
|
170 %
|
smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu do 10
let
|
120 %
|
smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri zadnjem
delodajalcu več kot 10 let
|
100 %
|
smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri zadnjem
delodajalcu do 10 let
|
80 %
|
ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga kategorija)
delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu več kot 10 let
|
100 %
|
ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga kategorija)
delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu do 10 let
|
80 %
|
nesreče, ki jo povzroči delovanje naravnih sil
(elementarne nesreče), ki povzročijo večjo škodo na bivališču delavca, ki
dela pri zadnjem delodajalcu več kot 10 let
|
100 %
|
nesreče, ki jo povzroči delovanje naravnih sil
(elementarne nesreče), ki povzročijo večjo škodo na bivališču delavca, ki
dela pri zadnjem delodajalcu do 10 let
|
80 %
|
(2) V primeru, da elementarna nesreča
večjo škodo povzroči tudi delodajalcu, delodajalec ni dolžan izplačati
solidarnostne pomoči.
(3) Delavec lahko delodajalca enkrat
letno zaprosi za solidarnostno pomoč tudi v primeru daljše neprekinjene bolezni
ali poškodbe (nad 3 mesece). Delodajalec pred sprejemom odločitve zaprosi za
mnenje reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Solidarnostna pomoč se izplača
v skladu z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(4) Delodajalec lahko v podjetniški
kolektivni pogodbi ali splošnem aktu določi višje zneske in še druge primere,
za katere delavcu pripada solidarnostna pomoč.
(5) Ožji družinski člani delavca so
zakonec, zunajzakonski partner, otroci ter posvojenci, ki jih je delavec po
zakonu dolžan preživljati.
57. člen
(jubilejne nagrade)
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada
pod pogoji in v višini:
a)
delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi do
vključno 31. 12. 2005:
-
za 10 let skupne delovne dobe: ena najnižja osnovna plača prvega
tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi,
-
za 20 let skupne delovne dobe: ena in pol najnižje osnovne plače prvega
tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi,
-
za 30 let skupne delovne dobe: dve najnižji osnovni plači prvega
tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi,
-
za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: dve in pol najnižji
osnovni plači prvega tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi;
b)
delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi od
vključno 1. 1. 2006:
-
za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: ena najnižja osnovna
plača prvega tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi,
-
za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: ena in pol najnižje
osnovne plače prvega tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi,
-
za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: dve najnižji osnovni
plači prvega tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi,
-
za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu: dve in pol najnižji
osnovni plači prvega tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi.
(2) Delavec je upravičen le do ene
jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka za posamezno obdobje, in sicer do
tiste, za katero najprej izpolni pogoj.
(3) Jubilejna nagrada se izplača pri
prvem izplačilu plače po dopolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
Izplačevalec jubilejne nagrade je zadnji delodajalec.
58. člen
(inovacije)
Delavec je upravičen do nagrade za
inovacije iz delovnega razmerja, če je tako določeno z zakonom ali splošnim
aktom delodajalca.
59. člen
(prejemki dijakov in študentov na obveznem
praktičnem delu)
(1) Dijakom in študentom na obveznem
praktičnem delu pripada za polni delovni čas obveznega praktičnega dela nagrada
v višini, kot jo določa tarifna priloga.
(2) Dijaki in študenti na obveznem
praktičnem delu imajo pravico do nagrade ne glede na prejemanje štipendije.
(3) Dijakom in študentom za dneve
prisotnosti na obveznem praktičnem delu pripada povračilo stroškov za prevoz na
delo in z dela ter povračilo stroškov za prehrano med delom.
60. člen
(dodatek za mentorstvo)
(1) Delavcu – mentorju obveznega
praktičnega pouka ali pripravnika in mentorju za usposabljanje brezposelnih
oseb, ki mu mentorstvo ni delovna obveznost pri delodajalcu, pripada dodatek za
mentorstvo.
(2) Višina izplačila in drugi pogoji
se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca ali
pogodbi o mentorstvu.
(3) Delodajalec mentorju iz tega člena
zagotavlja ustrezno dodatno usposabljanje za opravljanje nalog mentorja.
61. člen
(druge motivacije delavcev)
Pri delodajalcu se lahko določijo dodatne
motivacijske nagrade delavcu, ki s svojim delom izjemno prispeva k uspešnosti
poslovanja (npr. povečan letni dopust, dodatno izobraževanje, druge nagrade).
III. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
III.1. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK
62. člen
(strokovna komisija)
(1) Stranki te kolektivne pogodbe
imenujeta štiri člansko strokovno komisijo, in sicer vsaka stranka po dva člana.
(2) Strokovna komisija sprejema
priporočila za razlago te kolektivne pogodbe in pripravlja strokovne predloge
za spreminjanje in dopolnjevanje te kolektivne pogodbe. Priporočila in
strokovne predloge pošlje strankama te kolektivne pogodbe za sprejem razlage
ali ureditev določenega vprašanja.
(3) Razlaga, ki jo sprejmeta stranki
po prejšnjem odstavku, se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.
63. člen
(pozitivna izvedbena dolžnost)
Stranke in uporabniki te kolektivne pogodbe
si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno
izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
64. člen
(negativna izvedbena dolžnost)
Stranke in uporabniki te kolektivne pogodbe
so dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne
pogodbe.
III.2. SPREMEMBE, DOPOLNITVE IN ODPOVED
KOLEKTIVNE POGODBE
65. člen
(spremembe in dopolnitve ali predlog nove
kolektivne pogodbe)
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo
oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se lahko
začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe
oziroma predlog spremenjene in dopolnjene kolektivne pogodbe, druga stranka pa
soglaša z začetkom pogajanj.
III.3. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV
III.3.1. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV MED
STRANKAMA KOLEKTIVNE POGODBE
66. člen
(reševanje kolektivnih sporov med
pogodbenima strankama kolektivne pogodbe)
(1) Pogodbeni stranki lahko medsebojne
kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče
rešiti s pogajanji, rešujeta s posredovanjem ali arbitražo.
(2) Za spore iz prvega odstavka tega
člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki izvirata iz te
kolektivne pogodbe.
(3) Spori se rešujejo ob smiselni
uporabi zakona, ki ureja kolektivne pogodbe, zakona, ki ureja arbitražo in
zakona, ki ureja o mediacijo v civilnih in gospodarskih sporih.
67. člen
(reševanje sporov med pogodbenima
strankama in med uporabniki te kolektivne pogodbe)
Pogodbeni stranki in uporabniki kolektivne
pogodbe lahko medsebojne kolektivne spore, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe
in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, rešujeta s posredovanjem ali
arbitražo.
68. člen
(reševanje kolektivnih sporov s
posredovanjem)
(1) Postopek mirnega reševanja sporov
s posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na pisni predlog ene od
pogodbenih strank ali uporabnika kolektivne pogodbe (v nadaljevanju:
predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje ter sočasno
predlagan strokovnjak za posredovanje.
(2) Nasprotni udeleženec se izjavi o
predlaganem postopku posredovanja in o osebi, ki naj posreduje v kolektivnem
sporu.
(3) Če nasprotni udeleženec predloga
ne sprejme ali se o predlaganem postopku posredovanja ne izjavi v roku 8 dni,
se postopek posredovanja ustavi.
(4) Če soglasje o strokovnjaku za
posredovanje ni doseženo v roku 8 dni od dneva, ko je predlagatelj prejel predlog
nasprotnega udeleženca o osebi, ki naj posreduje, se šteje, da postopek
posredovanja ni uspel in se ustavi.
(5) Med postopkom posredovanja lahko
vsaka stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom. S tem se
postopek posredovanja ustavi.
69. člen
(postopek posredovanja)
(1) V postopku posredovanja se za
vprašanja, ki niso urejena v tej kolektivni pogodbi, smiselno uporablja zakon,
ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih sporih.
(2) V primeru uspešnega zaključka
posredovanja pogodbeni stranki skleneta zavezujoč pisni sporazum.
(3) Pisni sporazum strank kolektivne
pogodbe, ki dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne, se objavi na enak
način kot ta kolektivna pogodba.
70. člen
(arbitraža)
(1) Stranki kolektivnega delovnega
spora se lahko v primeru, da postopek posredovanja ni uspešen ali se zanj ne
odločita, pisno dogovorita za arbitražno reševanje spora.
(2) Arbitražni postopek se praviloma
vodi pred arbitrom posameznikom, s katerim soglašata obe stranki spora ali pred
tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana,
tretjega, ki je predsednik senata, pa člana imenujeta soglasno v roku 7 dni
odkar oba člana sprejmeta imenovanje za arbitra v postopku.
71. člen
(arbitražni postopek)
(1) Arbitražni postopek se začne na
podlagi pisnega predloga ene od strank spora, v katerem je navedeno sporno
vprašanje ali razmerje in podan predlog za člana arbitražnega senata ali
predlog glede arbitra posameznika.
(2) Nasprotna stranka se izjavi o
predlaganem arbitražnem postopku in o članu arbitražnega senata oziroma o
arbitru posamezniku.
(3) Če nasprotna stranka predloga
arbitražnega postopka ne sprejme ali se o predlaganem arbitražnem postopku ne
izjavi v roku 15 dni, se arbitražni postopek ustavi.
(4) Če soglasje o predsedniku
arbitražnega senata oziroma soglasje o arbitru posamezniku ni doseženo v roku
8 dni od dneva, odkar sta oba člana arbitražnega senata sprejela
imenovanje oziroma odkar je predlagatelj prejel predlog nasprotne stranke o
arbitru posamezniku, se šteje, da arbitražni postopek ni uspel in se ustavi.
(5) Odločitev arbitražnega senata
oziroma arbitra posameznika v kolektivnem delovnem sporu je dokončna. Odločitev
se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.
(6) Za postopek pred arbitražnim
senatom ali arbitrom posameznikom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja arbitražo, razen za vprašanja, ki so drugače urejena v tej kolektivni
pogodbi.
III.4. REŠEVANJE INDIVIDUALNIH DELOVNIH
SPOROV Z ARBITRAŽO IN MEDIACIJO
72. člen
(sporazum o reševanju spora pred
arbitražo)
(1) Delavec in delodajalec se lahko v
skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, sporazumeta, da o spornem razmerju
odloči arbitraža.
(2) Arbitraža je postopek, v katerem
arbiter posameznik ali arbitražni senat odloči o spornem razmerju z arbitražno
odločbo, ki ima enake učinke kot sodna odločba.
(3) Arbitražni sporazum mora biti
sklenjen v pisni obliki, po nastanku spora in v samostojnem dokumentu.
(4) Arbitražni sporazum obsega način
določitve sestave arbitražnega senata ali arbitra posameznika in navedbo
kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. Če kolektivna pogodba ne določa
ali le delno določa postopek pred arbitražo, postopek opredelita stranki v
sporazumu o arbitraži.
73. člen
(začetek postopka pred arbitražo)
(1) Predlagatelj sproži arbitražni
postopek s pisnim predlogom, ki ga posreduje nasprotni stranki najpozneje v
30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitev
oziroma v 30 dneh od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odločitve
o drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o
disciplinski odgovornosti delavca.
(2) Če sestava arbitraže ni poimensko
določena z arbitražnim sporazumom, predlagatelj imenuje arbitra v pisnem
predlogu za začetek postopka (tožbi), druga stranka pa poimensko imenuje
arbitra v odgovoru na tožbo. Arbitra morata podati pisno soglasje k imenovanju.
(3) Tako imenovana arbitra sporazumno
imenujeta tretjega arbitra, kot predsednika arbitražnega senata v roku
8 dni, odkar sta oba sprejela imenovanje. Ko so imenovani vsi trije
arbitri, se senat konstituira in začne z vodenjem postopka arbitraže.
(4) Stranki se lahko dogovorita, da o
njunem sporu odloči arbiter posameznik, ki ga določita sporazumno.
74. člen
(organ za imenovanje predsednika arbitraže
ali arbitra posameznika)
Če stranka v 15 dneh od prejema vloge druge
stranke ne imenuje arbitra ali če se imenovana arbitra v roku iz prejšnjega
člena ne sporazumeta glede imenovanja predsednika arbitražnega senata ali če se
stranki v roku 15 dni, odkar je predlagatelj prejel vlogo nasprotne stranke ne
moreta sporazumeti o arbitru posamezniku, lahko katerakoli stranka predlaga, da
arbitra imenuje pristojno sodišče skladno z zakonom.
75. člen
(vodenje postopka in odločanje)
(1) Arbitražni senat oziroma arbiter
posameznik vodi postopek tako kot šteje za primerno, pri tem pa mora stranke
obravnavati enako in dati vsaki od njih v primerni fazi postopka razumno
možnost, da se o zadevi izjavi. Arbitražni senat oziroma arbiter posameznik
mora pri izvajanju svoje diskrecijske pravice voditi postopek tako, da se
izogne nepotrebni zamudi in stroškom ter zagotovi pravičen in učinkovit
postopek rešitve spora.
(2) Arbitražni senat oziroma arbiter
posameznik ves čas postopka do odločitve o sporu spodbuja stranki, da se
poravnata sami ali pred arbitražo.
(3) Arbitražni senat izda odločbo z
večino glasov svojih članov. Če večine ni mogoče doseči, arbitražno odločitev
sprejme predsednik senata.
(4) O obravnavi se vodi zapisnik.
76. člen
(rok odločanja)
Če arbitražni senat oziroma arbiter
posameznik ne odloči v 90 dneh od dneva, ko je oblikovan arbitražni senat ali
imenovan arbiter posameznik, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva
sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
77. člen
(arbitražna odločba)
(1) Odločba arbitražnega senata
oziroma arbitra posameznika je med strankama dokončna in ima naravo pravnomočne
sodne odločbe.
(2) Arbitražna odločba vsebuje tudi
odločitev o stroških arbitražnega postopka.
(3) Stranki v sporu lahko arbitražno
odločbo izpodbijata pred pristojnim sodiščem iz razlogov in po postopku, ki je
določen v zakonu, ki opredeljuje delovanje arbitraž v delovnih sporih.
78. člen
(subsidiarna uporaba določb zakona)
Za vsa vprašanja, ki niso posebej urejena v
tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo pravila institucionalne arbitraže, ki
sta jo stranki izbrali, oziroma določbe zakona, ki ureja delovanje arbitraž v
delovnih sporih.
79. člen
(sporazum o mediaciji)
(1) Stranki se lahko v primeru
medsebojnega spora s pisnim sporazumom dogovorita o reševanju spora s pomočjo
mediacije.
(2) Mediacija je postopek, v katerem
stranki s pomočjo tretje nevtralne osebe oblikujeta rešitev spornega razmerja.
80. člen
(postopek izbire mediatorja)
V sporazumu o mediaciji lahko stranki
imenujeta enega ali dva mediatorja, ki bosta vodila postopek mediacije.
81. člen
(postopek mediacije)
(1) Sporazum o reševanju spora z
mediacijo se sklene v pisni obliki med strankama in mediatorjem/mediatorjema.
(2) Mediator se lahko srečuje in
komunicira z vsako stranko posebej ali z obema skupaj.
(3) Mediator mora delovati neodvisno
in nepristransko ter mora zagotavljati enakopravno obravnavo strank.
(4) Mediator lahko ves čas mediacije
daje predloge za rešitev spora.
82. člen
(zaupnost podatkov)
(1) Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije
ali so z njo povezani, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače.
(2) Podatke v zvezi s sporom, ki jih
mediator prejme od stranke, lahko razkrije drugi stranki mediacije, razen če mu
jih je stranka razkrila pod izrecnim pogojem, da ostanejo zaupni.
83. člen
(konec mediacije)
(1) Mediacija se konča s sporazumom
strank o rešitvi spora in na druge načine, kot določa zakon, ki ureja mediacijo
v civilnih in gospodarskih sporih.
(2) Stranki se lahko dogovorita, da se
sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega
zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave ali
poravnave pred delovnim inšpektorjem.
(3) Če se mediacija konča kako
drugače, kakor s sporazumom o rešitvi spora, lahko delavec v nadaljnjem roku
15 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
84. člen
(subsidiarna uporaba določb zakona)
Za vsa vprašanja, ki niso posebej urejena v
tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v
delovnih in drugih civilnih sporih.
Tarifna
priloga
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo
Slovenije (Uradni list RS, št. 6/15) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85. člen
(objava
kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
86. člen
(tarifna
priloga)
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe.
87. člen
(veljavnost
kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba začne veljati in se
uporabljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Z dnem začetka
veljave te kolektivne pogodbe v celoti preneha veljati Kolektivna pogodba za
kovinsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 108/05 s spremembami,
dopolnitvami ter razlagami).«.
Dodatek št. 1 h Kolektivni pogodbi za kovinsko
industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 6/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Z začetkom veljavnosti te tarifne priloge
prenehata veljati 1. in 2. točka Tarifne priloge 2015.
Vse ostale točke Tarifne priloge 2015
ostanejo v veljavi še naprej.
Ta dodatek začne veljati in se uporabljati
prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Dodatek št. 2 h Kolektivni pogodbi za kovinsko
industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 66/17) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Z začetkom veljavnosti te tarifne priloge
prenehata veljati 1. in 2. točka Tarifne priloge 1 – 2017.
Vse ostale točke Tarifne priloge Kolektivne
pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije ostanejo nespremenjene in v veljavi še
naprej.
Ta dodatek začne veljati in se uporabljati
prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Dodatek št. 3 h Kolektivni pogodbi za kovinsko
industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 82/18) vsebuje naslednji končni določbi:
»2. člen
(1) Z začetkom veljavnosti te tarifne
priloge prenehata veljati 1. in 2. točka Tarifne priloge 2 – 2017.
(2) Vse ostale točke Tarifne priloge
Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije ostanejo nespremenjene in v
veljavi še naprej.
3. člen
Ta dodatek začne veljati in se uporabljati
prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Dodatek
št. 4 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije (Uradni list RS,
št. 15/22)
vsebuje naslednje končne določbe:
»2. člen
Z začetkom veljavnosti te tarifne priloge
prenehata veljati 1. in 2. točka 1. člena Tarifne priloge 3 – 2018.
3. člen
Pogodbeni stranki se zavežeta, da bosta
neposredno po objavi podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2021
ter objavi vrednosti nove minimalne plače za leto 2022, pristopili k pogajanjem
za uskladitev NOP glede na ugotovljeno inflacijo v letu 2021.
4. člen
Vse ostale točke Tarifne priloge Kolektivne
pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije ostanejo nespremenjene in v veljavi še
naprej.
5. člen
Ta dodatek začne veljati z naslednjim dnem
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 1.
2022 dalje.«.
Dodatek
št. 5 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije (Uradni list
RS, št. 79/22)
vsebuje naslednje končne določbe:
»2. člen
Z začetkom uporabe te tarifne priloge
preneha veljati 1. točka 1. člena Tarifne priloge 4 – 2022.
3. člen
Vse ostale točke Tarifne priloge Kolektivne
pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije ostanejo nespremenjene in v veljavi še
naprej.
4. člen
Ta dodatek začne veljati z naslednjim dnem
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za delo
opravljeno od 1. 7. 2022 dalje.«.