Kolektivna pogodba za policiste

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe za policiste obsega:

-       Kolektivno pogodbo za policiste (Uradni list RS, št. 41/12 z dne 31. 5. 2012),

-       Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 97/12 z dne 14. 12. 2012),

-       Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 41/14 z dne 6. 6. 2014).

KOLEKTIVNA POGODBA

za policiste

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen kolektivne pogodbe)

Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij policistov ter splošne pogoje za delovanje sindikata pri delodajalcu.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej pogodbi, pomenijo:

1.     policisti in policistke (v nadaljnjem besedilu: policist) so uniformirani in neuniformirani uslužbenci policije, ki imajo pravico in dolžnost izvajati policijska pooblastila in so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom;

2.     družinski člani policista so zakonec, zunajzakonski partner in partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti v skladu s predpisi (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti in otroci, ki jih policist preživlja oziroma jih mora preživljati;

3.     policijska družina je zakonska ali zunajzakonska skupnost policista in policistke z najmanj enim mladoletnim otrokom.

3. člen

(veljavnost pogodbe)

Pogodba velja za vse policiste, pri čemer policist, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom, uveljavlja pravice sorazmerno času, za katerega ima sklenjeno delovno razmerje, razen če zakon določa drugače.

1.     Krajevna veljavnost: pogodba velja na območju Republike Slovenije.

2.     Osebna veljavnost: pogodba velja za vse policiste.

3.     Časovna veljavnost: pogodba se sklene za pet let.

II. OBLIGACIJSKI DEL

4. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni strani si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno in dosledno izvajanje te pogodbe ter spoštovanje vseh njenih določb.

5. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni strani morata opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te pogodbe.

6. člen

(spremembe in dopolnitve pogodbe)

(1) Vsaka pogodbena stran lahko kadar koli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe.

(2) Pogodbena stran, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe, predloži nasprotni strani svoj pisni obrazloženi predlog.

(3) Nasprotna stran se mora do predloga pisno opredeliti v 60 dneh po prejemu.

(4) Če nasprotna stran predloga ne sprejme oziroma se do njega ne opredeli v 60 dneh, lahko predlagatelj uvede postopek posredovanja.

7. člen

(podaljšanje pogodbe)

Veljavnost pogodbe se podaljša za nadaljnja tri leta, če nobena pogodbena stran pogodbe s priporočenim pismom ne odpove v najmanj šestih mesecih pred iztekom veljavnosti pogodbe.

8. člen

(pobuda za sklenitev nove pogodbe)

(1) Postopek za sklenitev nove pogodbe se začne na pisno pobudo katere koli strani vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe.

(2) Do pisne pobude se mora nasprotna stran opredeliti v 60 dneh po prejemu.

9. člen

(pogajanja)

(1) Pogajanja za sklenitev nove pogodbe oziroma spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe se začnejo v roku 30 dni po tem, ko ena stran predloži drugi predlog nove pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev veljavne pogodbe.

(2) Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja, ali če ena od strani pisno izjavi, da odstopa od pogajanj.

10. člen

(reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med pogodbenima stranema, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, strani odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem ali v arbitražnem postopku.

11. člen

(postopek posredovanja)

(1) Postopek posredovanja je uveden, ko ena od pogodbenih strani vloži predlog za posredovanje drugi pogodbeni strani.

(2) Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka posrednika. Druga pogodbena stran odgovori na predlog. Če druga pogodbena stran v roku 30 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

(3) Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi, kadar pogodbeni strani v roku 60 dni od uvedbe postopka ne uskladita stališč do vprašanja, zaradi katerega teče postopek.

(4) Postopek posredovanja se konča s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

12. člen

(arbitražni postopek)

(1) Če postopek posredovanja o vprašanju, ki je urejeno s to pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitražna komisija. Postopek pred arbitražno komisijo lahko sproži vsaka pogodbena stran.

(2) Katera koli pogodbena stran lahko sproži postopek pred arbitražno komisijo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali kršitev določb te pogodbe. Postopek reševanja sporov v arbitražnem postopku v takem primeru ni obvezen.

(3) Za odločanje o posamezni zadevi se imenuje arbitražna komisija. V arbitražno komisijo vsaka pogodbena stran imenuje po enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita pogodbeni strani sporazumno.

(4) Če arbitri niso imenovani v 30 dneh oziroma arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko vsaka stran sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

(5) V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za kolektivne delovne spore po zakonu, ki ureja delovna in socialna sodišča.

(6) Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

(1) Pogodbeni strani sporazumno imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stran imenuje po dva člana komisije, s soglasjem pa pogodbeni strani imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti te pogodbe.

(2) Komisija mora podpisnikom pogodbe odgovoriti v tridesetih dneh od prejema njihove zahteve.

(3) Razlage komisije so obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

14. člen

(prenehanje veljavnosti pogodbe)

(1) Pogodba preneha veljati s sporazumom obeh pogodbenih strani, s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ali z odpovedjo, kot določa 7. člen te pogodbe.

(2) Sporazum iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. NORMATIVNI DEL

15. člen

(opravljanje policijskih nalog zunaj delovnega časa)

Ko mora policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času preprečiti nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila in če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi, se mu čas opravljanja nalog šteje kot delo preko polnega delovnega časa, razen v primerih, ko nima izpolnjene redne delovne mesečne obveznosti – v tem primeru se mu ta čas šteje v redno delovno obveznost.

15.a člen

(delovni čas v policiji)

V efektivni delovni čas se poleg časa, določenega s predpisi, ki urejajo delovni čas javnih uslužbencev, šteje tudi:

-       čas, ko policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času ukrepa in uporabi z zakonom določena pooblastila,

-       čas, ko policist sodeluje v strokovnih organih, komisijah in usposabljanjih, ki jih organizira ali na katera ga napoti delodajalec, ter čas, ko je policist v zvezi z opravljanjem delovnih nalog vabljen pred sodne in upravne organe ter gospodarske subjekte,

-       čas napotitve na delo ob začetku dela in čas odprave z dela.

16. člen

(organizacija in razporejanje delovnega časa)

(1) Za organizacijo in razporejanje delovnega časa policistov se uporabljajo splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če s to pogodbo ni določeno drugače.

(2) Delovni čas, ki se razporeja z razporedom dela, se določi tako, da se določi začetek in konec dnevne delovne obveze.

(3) Policist, ki delo opravlja po razporedu dela ali v izmenah, ima pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej.

(4) Razpored dela oziroma izmena se lahko izjemoma spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. Če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

(5) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, s pisnim soglasjem policista pa se lahko upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje). Pisno soglasje policista velja do njegovega pisnega preklica, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega koledarskega leta dalje.

(6) Posamezno referenčno obdobje se začne 1. januarja, 1. maja in 1. septembra v koledarskem letu, konča pa 30. aprila, 31. avgusta in 31. decembra v koledarskem letu. Če policist da pisno soglasje iz prejšnjega odstavka, se referenčno obdobje začne 1. januarja in 1. julija v koledarskem letu, konča pa 30. junija in 31. decembra v koledarskem letu.

(7) Policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, ima pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec. Prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00.

(8) Za izmeno se šteje delo po razporedu dela, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času, ne glede na vzorec zaporedja. Za izmeno se ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro.

(9) Če je bilo policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v posameznem referenčnem obdobju odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti v tem obdobju, se mu ne glede na dnevno, tedensko ali mesečno omejitev dela preko polnega delovnega časa ta presežek šteje kot delo prek polnega delovnega časa.

(10) Ne glede na prejšnji odstavek se policist in neposredni vodja lahko v 10 dneh po poteku referenčnega obdobja pisno dogovorita, da policist v dveh mesecih po poteku referenčnega obdobja izkoristi presežek ur iz prejšnjega odstavka. V tem primeru se za presežek ur izplača dodatek za delo prek polnega delovnega časa.

(11) Policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, se iz prejšnjega referenčnega obdobja v novo referenčno obdobje lahko izjemoma prenese primanjkljaj največ 12 ur, vendar ne v dveh referenčnih obdobjih zaporedoma. Ne glede na navedeno omejitev lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga, da prenese v novo referenčno obdobje primanjkljaj največ 12 ur, če je nastal v zadnjem tednu referenčnega obdobja. Policistu, ki je prenesel primanjkljaj ur v naslednje referenčno obdobje, se v tem referenčnem obdobju poveča delovna obveznost za število ur prenesenega primanjkljaja.

(12) Za policiste, ki se sredi referenčnega obdobja zaposlijo ali premestijo na delovna mesta, na katerih se delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času oziroma začasno prerazporejenem delovnem času, se prvo referenčno obdobje dela v neenakomernem delovnem času skrajša in konča na datum zaključka referenčnega obdobja iz šestega odstavka tega člena.

(13) V primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 52 ur in ne sme biti krajši od 24 ur. Ob upoštevanju odrejenega dela preko polnega delovnega časa, kot to ureja 72. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14), delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 56 ur.

(14) Ne glede na prejšnji odstavek lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga drugačno tedensko razporeditev delovnega časa, tako da se upošteva samo določba, da delovni čas posameznega tedna ne sme presegati 56 ur. Drugačna tedenska razporeditev delovnega časa velja do policistovega pisnega preklica predloga, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega referenčnega obdobja dalje.

17. člen

(pripravljenost za delo)

(1) Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, zaradi katerega mora biti policist, ki mu je pripravljenost za delo odrejena, v svojem prostem času v pripravljenosti za delo v kraju bivanja ali kraju od koder mu je zagotovljen čas prihoda na delo v 1 uri.

(2) Pripravljenost za delo se policistom odreja v skladu z operativnimi potrebami posameznih enot policije.

(3) Pripravljenost za delo pomeni, da je policist dosegljiv po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer je treba opraviti določeno nalogo.

(4) Policist, ki je v času pripravljenosti za delo poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti določeno nalogo.

(5) Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.

(6) Čas, ko policist v pripravljenosti opravlja naloge po komunikacijskih sredstvih, se šteje v delovni čas, če opravljanje nalog traja skupaj najmanj eno uro. Dejanski čas opravljanja nalog po komunikacijskih sredstvih se vpisuje v evidenco delovnega časa. Po zaključeni pripravljenosti se ugotovi čas dejansko opravljenega dela.

17.a člen

(odrejanje pripravljenosti)

(1) Policist ima pravico do seznanitve s pripravljenostjo za najmanj sedem dni vnaprej po razporedu dela.

(2) Če število opravljenih ur rednega dela in ur, opravljenih v času pripravljenosti, presega število ur policistove mesečne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo prek polnega delovnega časa.

(3) Delo, opravljeno v času pripravljenosti na dan, ko je policist že opravil dnevno delovno obveznost na podlagi razporeda dela, se šteje kot delo po posebnem razporedu.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se ure, opravljene v času pripravljenosti, ki so odrejene na podlagi 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji za dokončanje začete naloge, štejejo kot delo preko polnega časa.

(5) Pripravljenost se lahko odredi tudi najmanj 24 ur pred njenim začetkom, pri čemer se opravljene ure štejejo kot delo po posebnem razporedu. Izjemoma se lahko pripravljenost odredi tudi v manj kot 24 urah pred začetkom, pri čemer se opravljene ure štejejo kot delo prek polnega delovnega časa.

18. člen

(odmor med delom)

(1) Delodajalec oziroma nadrejeni mora omogočiti policistom izrabo odmora med delovnim časom v skladu s splošnimi predpisi.

(2) Policistom nadzornikom državne meje, ki naloge varovanja državne meje opravljajo peš na terenu v neugodnih vremenskih razmerah (mraz, dež, sneg itd.), nadrejeni omogoči primerno izrabo odmora med delovnim časom.

(3) Predstojnik oziroma nadrejeni lahko policistu določi čas izrabe odmora med delovnim časom.

(4) Kadar delodajalec oziroma nadrejeni policistu določi čas izrabe odmora med delovnim časom, policist pa zaradi nujnih potreb delovnega procesa v določenem času ne more koristiti odmora med delom, lahko policist sam izbere čas izrabe odmora med delom v tistem času, ko je delovni proces najmanj moten, vendar ne na začetku ali koncu delovnega časa.

(5) Kadar delodajalec oziroma nadrejeni policistu ne določi časa izrabe odmora med delovnim časom, lahko policist ob upoštevanju splošnih predpisov sam izbere čas izrabe odmora med delom, vendar ne na začetku ali koncu delovnega časa.

(6) V izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe posamične naloge policist v okviru rednega delovnega časa ne more koristiti pravice do odmora, se mu v okviru možnosti na njegovo zahtevo omogoči ustrezno zamenjavo za čas odmora.

19. člen

(omejitve pri začasni premestitvi in napotitvi)

(1) Če je kraj opravljanja dela v primeru premestitve ali napotitve od dotedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot 30 km, policista ni mogoče začasno premestiti ali napotiti brez njegovega soglasja v enoto v naslednjih primerih:

1.     če je samohranilec z otrokom, starim do 7 let, ali v primeru enostarševske družine z otrokom, starim do 7 let,

2.     če je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska),

3.     če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za enega od roditeljev policijske družine z otrokom, starim do 7 let.

19.a člen

(letni dopust za posebne pogoje dela)

(1) Letni dopust, ki pripada policistom skladno s predpisi, ki urejajo merila in kriterije ter število dni letnega dopusta za javne uslužbence v državni upravi, se v skladu s to kolektivno pogodbo poveča za delo v posebnih pogojih dela, in sicer:

a.   policistom, ki so pri izvajanju posebno zahtevnih nalog na delovnih mestih, za opravljanje katerih se zahtevajo posebna znanja in spretnosti in so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji, izpostavljeni večjim obremenitvam in nevarnostim:

-     4 dni policistom, ki več kot 9 mesecev v letu opravljajo delo na specifičnih delovnih mestih,

-     2 dni policistom, ki več kot 6 mesecev v letu opravljajo delo na specifičnih delovnih mestih;

b.   policistom, ki opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času (neenakomerno razporejen delovni čas, delo v izmenah, delo ob sobotah, nedeljah, praznikih ali drugih dela prostih dnevih, delo prek polnega delovnega časa, popoldansko ali nočno delo in delo v deljenem delovnem času):

-     2 dni policistom, ki več kot polovico polnega letnega delovnega časa opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času,

-     1 dan policistom, ki več kot tretjino polnega letnega delovnega časa opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času;

c.   1 dan policistom, ki se štejejo kot nočni delavci;

d.   policistom, ki delajo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih, skladno z zakonom, ki ureja organiziranost policije:

-     2 dni policistom, ki so najmanj tridesetkrat v letu opravljali delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih,

-     1 dan policistom, ki so najmanj osemnajstkrat v letu opravljali delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih;

e.   policistom, ki neposredno izvajajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja:

-    6 dni policistom, ki več kot 6 mesecev v letu opravljajo delo v Specialni enoti,

-    3 dni policistom, ki več kot 3 mesece v letu opravljajo delo v Specialni enoti,

-    2 dni policistom, ki več kot 200 ur v letu opravljajo delo v Posebni policijski enoti,

-    1 dan policistom, ki več kot 100 ur v letu opravljajo delo v Posebni policijski enoti,

-     1 dan policistom, ki so več kot petkrat letno opravljali posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja neposredno skupaj s Specialno enoto ali Posebno policijsko enoto;

f.    policistom, ki pretežni del polnega letnega delovnega časa opravljajo delo v drugih pogojih dela oziroma nevarnostih, povezanih z opravljanjem dela:

-     1 dan policistom, ki opravljajo delo na prostem, v neugodnih in spremenljivih klimatskih razmerah, hrupu ali prahu,

-     1 dan policistom, ki opravljajo delo pri umetni razsvetljavi oziroma z večjimi vidnimi zahtevami oziroma v umetno zračenih prostorih,

-     1 dan policistom, ki opravljajo delo z večjimi fizičnimi obremenitvami, pogosto delo v prisilnem položaju, delo na višini ali v globini ali delo na delovnih mestih s predpisanimi osebnimi zaščitnimi sredstvi,

-     1 dan policistom, ki opravljajo delo na električnih inštalacijah in opremi pod električno napetostjo ali v povezavi z njimi in v njihovi bližini oziroma so izpostavljeni elektromagnetnemu valovanju,

-     1 dan policistom, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne kemikalije ali snovi ali je njihovo zdravje izpostavljeno nevarnim kemikalijam ali snovem oziroma obstaja nevarnost okužbe pri delu,

-     1 dan policistom, ki opravljajo delo, izpostavljeno večjim psihosocialnim tveganjem in večjim psihičnim obremenitvam;

g.   policistom, ki opravljajo naloge pod posebnimi obremenitvami:

-     5 dni policistom, ki so več kot polovico polnega letnega delovnega časa razporejeni na delovnih mestih, na katerih tudi dejansko opravljajo operativno delo potapljačev,

-     3 dni policistom, ki so več kot polovico polnega letnega delovnega časa člani posadke policijskih zrakoplovov,

-     1 dan policistom, ki več kot desetkrat ob svojem rednem delu izvajajo še naloge psihološke podpore,

-     1 dan policistom, kriminalističnim tehnikom, ki izvajajo forenzične postopke z umrlimi;

h.   policistom, ki opravljajo delo pod vplivom ionizirajočih sevanj:

-     5 dni policistom, ki so po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti kot poklicno izpostavljene osebe razvrščeni v kategorijo A,

-     3 dni policistom, ki so po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti kot poklicno izpostavljene osebe razvrščeni v kategorijo B, in opravljajo nadzorovano delo s prenosnimi rentgenskimi aparati,

-     2 dni policistom, ki so po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti kot poklicno izpostavljene osebe razvrščeni v kategorijo B, in opravljajo nadzorovano delo s pretočnimi rentgenskimi aparati,

-     1 dan policistom, ki po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti niso razvrščeni kot poklicno izpostavljene osebe in uporabljajo pretočne rentgenske aparate, pri katerih se izvaja dozimetrija delovnih mest in letna izpostavljenost sevanju ne preseže predpisane vrednosti mejne efektivne doze in mejnih ekvivalentnih doz za kategorijo B;

i.    policistom, ki opravljajo delo z eksplozivi:

-     5 dni policistom, ki delajo z eksplozivi, vključno z deaktivacijo, razminiranjem, uničevanjem in zasegom,

-     2 dni policistom, ki delajo z eksplozivi, vključno z odkrivanjem in zasegom,

-     1 dan policistom, ki opravljajo pomožna dela z eksplozivi.

(2) Policistu se letni dopust zaradi pogojev dela iz točk b in f prejšnjega odstavka poveča skupno za največ 3 dni, zaradi pogojev dela iz točk h in i prejšnjega odstavka pa skupno za največ 5 dni. Policistom, ki po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti niso razvrščeni kot poklicno izpostavljene osebe in uporabljajo opremo z virom ionizirajočega sevanja, pri katerem se ne izvaja dozimetrija in pri redni uporabi naprave ne more priti do izpostavljenosti sevanju, se dopust zaradi pogojev dela iz točke h ne poveča.

(3) Pri določitvi dodatnega števila dni letnega dopusta zaradi pogojev dela iz tega člena se upoštevajo podatki o delovnem mestu oziroma razporeditvi v enoto in podatki o opravljenem delu v posebnih delovnih pogojih oziroma delovnem času v preteklem letu.

19.b člen

(določitev letnega dopusta)

Za določitev letnega dopusta za policiste se še naprej uporablja Zakon o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 41/94, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99 in 56/02 – ZJU), razen prve alineje prvega odstavka 38. člena in drugega odstavka 38. člena zakona.

20. člen

(izraba letnega dopusta)

(1) Policist ima pravico do izrabe letnega dopusta v enkratnem neprekinjenem trajanju najmanj dveh tednov.

(2) Policist, ki konča pet ali več dni trajajoči letni dopust na petek, ima pravico tudi do proste sobote in nedelje.

(3) Policisti, ki so starši šoloobveznih otrok, imajo pravico izrabiti najmanj deset dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

(4) Policista, ki sta člana policijske družine, imata pravico do izrabe letnega dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena v istem času.

(5) Policist ima pravico do izrabe dveh dni letnega dopusta, ki ju sam določi, ne glede na potrebe delovnega procesa. V tem primeru mora policist obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred načrtovano izrabo.

(6) Policist, ki je bil napoten na delo v tujino za najmanj šest mesecev, lahko izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.

(7) Policist, ki je bil odsoten z dela več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, lahko izrabi preostanek letnega dopusta do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

21. člen

(obveščanje o poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

Delodajalec mora policista obvestiti o namenu podaljšanja ali nepodaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas najmanj tri mesece pred potekom pogodbe o zaposlitvi.

22. člen

(nezgodno zavarovanje)

Predstojnik policiste, ki opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo, nezgodno zavaruje med opravljanjem dela za primer nesreče pri delu po ustrezni zavarovalni polici o kolektivnem nezgodnem zavarovanju za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali izguba začasne delovne zmožnosti, ki vsebuje tudi primerno dnevno odškodnino.

22.a člen

(usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraževanje)

(1) Policisti imajo pravico in dolžnost do stalnega strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in izobraževanja.

(2) Policistom se v okviru letnega programa usposabljanja in izpopolnjevanja letno omogoči teoretično ali praktično usposabljanje oziroma izpopolnjevanje z njihovega delovnega področja v trajanju najmanj 24 ur na stroške delodajalca.

(3) Policija, zaradi specifičnih obremenitev za policiste predvidi starosti prilagojen način usposabljanj in izpopolnjevanj.

(4) Policistom, ki pri svojem delu potrebujejo dodatna specialistična znanja s svojega delovnega področja, in je usposabljanje ali izpopolnjevanje v interesu delodajalca, delodajalec v okviru sredstev, ki so na razpolago, omogoči takšno specialistično usposabljanje oziroma izpopolnjevanje v trajanju najmanj 24 ur na leto. Interes delodajalca za udeležbo policista na specialističnem usposabljanju iz prejšnjega stavka presoja pristojna služba delodajalca na podlagi vloge policista oziroma delodajalca. Stroški usposabljanja ali izpopolnjevanja (kot so npr. kotizacija, potni stroški, stroški nočitve) iz tega odstavka lahko bremenijo delodajalca.

(5) Policistu, ki se izobražuje v lastnem interesu, je delodajalec dolžan omogočiti izpolnjevanje obveznosti v okviru izobraževanja, če delavčeva odsotnost bistveno ne moti delovnega procesa. Policist je dolžan nadrejenega o odsotnosti obvestiti najmanj deset dni pred obveznostjo.

22.b člen

(medsebojno obveščanje in skupno posvetovanje o varstvu in zdravju pri delu)

(1) Za varnost in zdravje pri delu se uporabljajo splošni in posebni predpisi ter načela varnosti in zdravja pri delu.

(2) Delodajalec in delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ter predstavniki reprezentativnih sindikatov v policiji se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s splošnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

22.c člen

(posebno starševsko varstvo)

(1) V skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ima policist ob pogojih, ki zakonsko urejajo varstvo delavca v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom, tudi pravico do posebnega starševskega varstva.

(2) Posebno starševsko varstvo poleg pravic iz zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na nadurno in nočno delo ter delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, obsega tudi pravico do dela samo v dopoldanskem času.

(3) Staršu, ki uživa posebno starševsko varstvo, se sme odrediti delo samo do 15.30 ure, če starš pisno ne soglaša z drugačno odreditvijo dela. Soglasje traja neprekinjeno najmanj tri mesece, če se nadrejeni in policist ne dogovorita drugače.

(4) Pravica iz tega člena velja tudi za starša, ki uživa posebno starševsko varstvo, ki živi sam z otrokom, starim do sedem let, in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

(5) Če sta oba starša, ki uživata posebno starševsko varstvo, ki živita z otrokom in skrbita za njegovo vzgojo in varstvo, zaposlena v policiji, lahko pravico iz tretjega odstavka tega člena uveljavlja le eden izmed staršev.

22.č člen

(karierni sistem)

(1) Karierni sistem v policiji so med seboj povezani podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih.

(2) Policistu se zagotavljajo pogoji za razvoj njegove kariere v policiji v okviru kariernega sistema v policiji.

(3) Generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji. Karierni sistem v policiji je zasnovan tako, da v skladu z možnostmi in interesi policije, poleg zahtev delovnega procesa, zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov.

(4) Za izvajanje kariernega sistema v policiji so dolžni skrbeti vsi vodje notranje organizacijskih enot in komandirji policijskih postaj.

22.d člen

(seznanitev s prostimi delovnimi mesti)

Če je v isti notranji organizacijski enoti (v nadaljnjem besedilu: NOE) prvega nivoja generalne policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: GPU), na policijski upravi ali policijski postaji prosto delovno mesto, ki se bo zasedlo, se na oglasni deski enote opravi notranja seznanitev o tem prostem delovnem mestu, na katero se lahko prijavijo zainteresirani policisti v roku osmih dni po objavi. Vodja enote s predlogom kandidata za zasedbo prostega delovnega mesta seznani vse prijavljene kandidate.

III. a ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA SINDIKALNO DELO

22.e člen

(sodelovanje s sindikatom)

Delodajalec se zavezuje, da bo na pobudo reprezentativnega sindikata (v nadaljnjem besedilu: sindikat) na vseh nivojih posebej obravnaval in v okviru možnosti tvorno sodeloval pri razreševanju problematike pogojev dela in življenja ter pravic zaposlenih, s katero se pri delu in izven dela zaposleni srečujejo, če je povezana z organizacijo delovnega procesa oziroma z delovnim razmerjem pri delodajalcu.

22.f člen

(pridobitev mnenja sindikata)

(1) Delodajalec pridobi mnenje oziroma stališče sindikata, če gre za izdajo splošnega akta, s katerim se urejajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, delovni pogoji, zdravstveno varstvo in varstvo pri delu.

(2) Delodajalec naslovi zahtevo za mnenje sindikatu, ki je dolžan poslati mnenje oziroma stališče v roku, določenem v zahtevi. Rok ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od petnajst dni od prejema zahteve za podajo mnenja.

(3) Če je bila odločitev sprejeta v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, jo je dolžan delodajalec na zahtevo sindikata v roku treh dni ponovno pretehtati – proučiti in o svoji odločitvi v tem roku pisno obvestiti sindikat.

(4) Za sodelovanje s sindikatom lahko minister ali generalni direktor policije določi enega ali več pooblaščencev.

22.g člen

(sindikalni zaupnik)

(1) Sindikalni zaupnik je pooblaščenec sindikata v odnosih z delodajalcem za uresničevanje sindikalnega varstva pravic in interesov delavcev. Vsa dejanja in ravnanja, ki jih sindikalni zaupnik opravi za sindikat v odnosih do ministrstva oziroma policije, se štejejo kot akti delovanja sindikata.

(2) Minister, generalni direktor policije oziroma njuni pooblaščenci, direktor policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: PU), vodje NOE in NOE GPU in komandirji policijskih postaj, komunicirajo s sindikatom preko sindikalnih zaupnikov.

(3) Sindikat je dolžan ministru, generalnemu direktorju policije oziroma njunim pooblaščencem ter direktorjem PU posredovati seznam sindikalnih zaupnikov najkasneje do 31. januarja tekočega leta, o morebitnih spremembah seznama pa jih je dolžan obvestiti najkasneje v 15 dneh po spremembi.

22.h člen

(kategorije sindikalnih zaupnikov)

Sindikalni zaupniki, ki uživajo varstvo iz 22.k člena te pogodbe, so:

-       predsedniki in podpredsedniki sindikata, generalni sekretarji oziroma sekretarji sindikata in voljeni člani izvršnih odborov in upravnih odborov, za raven sindikata in vseh njegovih organizacijskih oblik;

-       regionalni sindikalni zaupniki. Regionalni sindikalni zaupniki so regionalni predstavniki in njihovi namestniki, predsedniki, podpredsedniki, sekretarji in voljeni člani organov območnih policijskih sindikatov, za raven delovanja območnih policijskih sindikatov in sindikalni zaupniki za delovanje v sindikalni skupini.

22.i člen

(vabljenje in pogovor)

(1) Delodajalec enkrat mesečno oziroma po dogovoru povabi predsednika sindikata oziroma predsednika območnega sindikata in regionalnega predstavnika sindikata na pogovor, zaradi skupne proučitve stanja na področju varstva pravic delavcev pri delodajalcu in dogovora o potrebnih ukrepih.

(2) Če predstavnik sindikata v nasprotju s prejšnjim odstavkom ni povabljen na pogovor, ima pravico sam predlagati pogovor, delodajalec pa ga je dolžan sprejeti najkasneje v treh delovnih dneh.

(3) Predsednik sindikata oziroma predsednik območnega sindikata oziroma regionalni predstavnik sindikata lahko za udeležbo na pogovoru izjemoma pisno pooblasti podpredsednika, sekretarja ali drugega člana sindikata.

22.j člen

(pogoji za opravljanje sindikalne dejavnosti)

(1) Delodajalec zagotovi sindikalnemu zaupniku potrebne pogoje za učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev.

(2) Pri tem ima sindikalni zaupnik pravico:

-       dobiti na razpolago podatke, potrebne za učinkovito izvajanje sindikalnega varstva pravic delavcev;

-       v dogovoru z ministrom, generalnim direktorjem policije oziroma direktorjem policijske uprave sodelovati v različnih komisijah oziroma delovnih skupinah;

-       zahtevati, da ga pristojni delavec ministrstva, policije ali organizacijske enote (v nadaljnjem besedilu: OE) sprejme na razgovor v zvezi z varstvom pravic delavcev;

-       zahtevati, da se pristojni delavci ministrstva, policije ali OE z njim posvetujejo pred sprejetjem odločitve o pravicah in dolžnostih delavcev v vseh tistih primerih, za katere je tako vnaprej določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom;

-       zahtevati, da pristojni delavci ministrstva, policije ali OE obravnavajo njegove pobude in predloge glede varstva pravic delavcev in ga o svojih sklepih in stališčih pisno obvestijo;

-       zahtevati ukrepanje za odpravo kršitev pravic delavcev.

22.k člen

(varstvo sindikalnega zaupnika)

(1) Sindikalnega zaupnika v času trajanja njegove funkcije in še dve leti po njenem poteku brez soglasja sindikata ni mogoče:

-       premestiti na drugo delovno mesto,

-       premestiti v drugo organizacijsko enoto,

-       premestiti v drug organ,

-       napotiti na drugo delo v skladu z določbami zakona, ki ureja policijo.

(2) Sindikalnemu zaupniku v času trajanja njegove funkcije in še dve leti po njenem poteku brez soglasja sindikata ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

(3) Če sindikat v osmih dneh po prejemu predloga oziroma obvestila ne poda soglasja, se šteje, da je soglasje dano. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je predlog predstojnika glede premestitve, napotitve ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika.

(4) Predstojnik lahko sproži arbitražni postopek v skladu s tretjim odstavkom 12. člena te kolektivne pogodbe, pri čemer se šesti odstavek 12. člena te pogodbe glede odločitve arbitražne komisije ne uporablja.

(5) Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalnega dela ni mogoče znižati plače in zoper njega ni mogoče začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka zaradi sindikalne dejavnosti.

22.l člen

(udeležba na usposabljanjih)

Sindikalni zaupnik, ki opravlja sindikalno delo 50 odstotkov ali več delovnega časa, lahko opravlja vadbo praktičnega postopka s samoobrambo (v nadaljnjem besedilu: PPSA) in redne vaje v streljanju pri kateremkoli izvajalcu usposabljanj s področja PPSA. Obvezna prisotnost na vadbi PPSA se sorazmerno zmanjša z deležem obveznosti.

22.m člen

(dolžnosti sindikalnega zaupnika)

(1) Sindikalni zaupnik mora opravljati sindikalno delo tako, da ne bo zmanjševal delovne učinkovitosti delodajalca ali neutemeljeno povzročil slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju.

(2) Sindikalni zaupnik:

-       ne opravlja sindikalnega dela med delovnim časom v nasprotju s to pogodbo;

-       ne organizira stavke ali drugih oblik motenja delovnega procesa, če je mogoče kršitev pravic učinkovito preprečiti ali odpraviti po redni pravni poti ali na drug primeren način;

-       se kulturno in argumentirano zavzema za pravice delavcev;

-       ne zanemarja svojih rednih delovnih obveznosti zaradi sindikalnega dela ali kako drugače zlorablja svoj položaj in pooblastila.

22.n člen

(fond plačanih ur za sindikalno delo)

(1) Fond plačanih ur za sindikalno delo znaša:

1.     Ena ura letno na dejansko zaposlenega v policiji za vsak reprezentativni sindikat.

2.     Ura in pol letno na člana sindikata dejansko zaposlenega v policiji za vsak reprezentativni sindikat.

3.     Posameznemu članu sindikata, zaposlenemu v policiji, največ štiri ure letno za ostale sindikalne aktivnosti.

4.     Na podlagi predloženih vabil ali sklepov reprezentativnega sindikata za čas delovanja sindikalnih zaupnikov v organih nacionalnih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikata. Sindikat je dolžan delodajalcu po udeležbi predložiti dokazilo o dejanski udeležbi.

5.     Sindikalnim zaupnikom in drugim članom sindikata za čas delovanja v vseh oblikah delovanja v pogajalskih komisijah, delovnih skupinah, posvetih in drugih oblikah delovanja sklicanih ali imenovanih s strani vlade ali ministra oziroma s strani drugih državnih organov, ki so ustanovljene(i) z namenom uresničevanja oziroma izvajanja socialnega dialoga. Sindikalni zaupnik oziroma drug član sindikata je dolžan delodajalcu po udeležbi predložiti dokazilo o dejanski udeležbi.

6.     Ure, ki jih medsebojno predhodno pisno dogovorita na podlagi obrazložene pobude sindikata, sindikat in policija za izvedbo in udeležbo na aktivnostih (usposabljanja, psihosocialna pomoč itd.),ki jih organizira sindikat in je aktivnost v obojestranskem interesu.

(2) Delodajalec in sindikata usklajujeta pregled porabe ur iz prejšnjega odstavka tega člena vsake štiri mesece.

(3) Sindikat najkasneje do 15. januarja tekočega leta delodajalcu posreduje podatek o številu članov sindikata, zaposlenih v policiji, na dan 31. decembra preteklega leta.

(4) Sindikat v začetku leta izda sklep o razdelitvi fonda ur iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena. Sklep je sindikat dolžan poslati delodajalcu. Preostanek ur ostane v sindikalni rezervi in se s sklepi preko leta lahko dodeli posameznim članom za sindikalno delo, o čemer je sindikat dolžan obvestiti delodajalca.

22.o člen

(poraba ur)

(1) Ure za sindikalno delo se priznavajo za udeležbo na sestankih in ostale sindikalne aktivnosti, skladno z določbami prejšnjega člena.

(2) O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovorita sindikat in generalni direktor policije oziroma sindikat in direktor PU oziroma sindikalni zaupnik in vodja NOE ali PE v policiji, za delo v sindikalni skupini. Pri tem se upoštevajo tako interesi članov sindikatov kot zahteve delovnega procesa.

(3) Sindikalni zaupnik se o izrabi dodeljenih ur z vodjo NOE praviloma dogovori najmanj deset dni pred načrtovano izrabo, upoštevajoč zahteve sindikalnega dela in delovnega procesa.

(4) Članom sindikata pripada za čas opravljanja sindikalnega dela 100 odstotno nadomestilo plače.

22.p člen

(organiziranje sindikalnih sestankov)

(1) Sestanke sindikata v okviru PE, če so v delovnem času, sklicuje sindikat po predhodnem posvetovanju z vodjo enote na posamezni ravni, zaradi izbire najprimernejšega časa. Vodja lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa s pisno obrazložitvijo prepove sklic takšnega sestanka ob napovedanem času in zahteva preložitev, vendar največ za sedem dni. Po tem roku lahko sklicatelj sestanek izvede tudi brez predhodne odobritve vodje, vendar ga mora o sklicu pisno seznaniti.

(2) Sestanki organov ali delovnih teles sindikata na vseh ravneh delovanja se smejo sklicati brez kakršnegakoli soglasja.

(3) Vodje NOE so dolžni omogočiti vabljenim članom sindikata udeležbo na sklicanih sejah sindikata, o čemer jih vabljeni člani sindikata ali sindikat pisno obvesti.

22.r člen

(sindikalno obveščanje)

Sindikat lahko prosto razdeljuje sindikalno gradivo in tisk. Sindikalni zaupniki lahko pošiljajo sindikalna zasebna obvestila članom sindikata po elektronski pošti ministrstva in policije.

22.s člen

(materialni pogoji za delo sindikata)

Delodajalec v okviru možnosti zagotavlja sindikatu naslednje materialne pogoje za delo:

a.   za delovanje na ravni policije:

-     uporabo pisarne z opremo, ki omogoča normalno poslovanje sindikata in sestanke najmanj osmih oseb, na sedežu policije ali v neposredni bližini sedeža policije, s telefonom (poštno in interno linijo), z osebnim računalnikom s tiskalnikom, povezanim v intranet, in z internetom brez omejitev, ter z brezžično povezavo do interneta in s fotokopirnim strojem;

-     uporabo sejnih dvoran;

-     pravico uporabe elektronske pošte preko OKC GPU in PU ter interne elektronske pošte – Lotus;

-     tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine;

-     objavo obvestil sindikata na intranetu policije;

-     pošiljanje in prevzemanje sindikalne pošte preko službene pošte policije;

-     pisarniški material in storitve kopiranja, plačljive po ceniku za notranje uporabnike;

-     po predhodni najavi pravico do uporabe vozil policije, če so na razpolago in to ne vpliva na redno delo, upoštevaje predpise in notranje akte ministrstva, ki urejajo področje stvarnega premoženja države.

b.   za delovanje na ravni policijske uprave:

-     uporabo pisarne z opremo, ki omogoča normalno poslovanje sindikata in sestanke najmanj osmih oseb, na sedežu policije oziroma v njenih NOE in PE ali v neposredni bližini sedeža policije oziroma v njenih NOE in PE, s telefonom (poštno in interno linijo), z osebnim računalnikom s tiskalnikom, povezanim v intranet, in z internetom brez omejitev ter fotokopirnim strojem;

-     uporabo sejnih dvoran;

-     pravico uporabe elektronske pošte preko OKC PU;

-     tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine;

-     pošiljanje in prevzemanje sindikalne pošte preko službene pošte policije;

-     pisarniški material in storitve kopiranja, plačljive po ceniku za notranje uporabnike;

-     po predhodni najavi pravico do uporabe vozil policije, če so na razpolago in to ne vpliva na redno delo, upoštevaje predpise in notranje akte ministrstva, ki urejajo področje stvarnega premoženja države.

c.   za delovanje v PP in NOE:

-     uporabo primernega prostora za sestanke, internega telefona, telefaxa in uporabe oglasne deske;

-     pošiljanje in prevzemanje sindikalne pošte preko službene pošte policije;

-     sindikalnim zaupnikom, ne glede na raven delovanja, se tudi v času, ko opravljajo sindikalno delo, dovoli brezplačna uporaba pisarniškega prostora z osebnim računalnikom s tiskalnikom, telefonom, storitve kopiranja in pisarniški material po ceniku za notranje uporabnike, interneta, intraneta, elektronske pošte na njihovem delovnem mestu v enoti zaposlitve;

-     po predhodni najavi pravico do uporabe vozil policije, če so na razpolago in to ne vpliva na redno delo, upoštevaje predpise in notranje akte ministrstva, ki urejajo področje stvarnega premoženja države.

Kolektivna pogodba za policiste (Uradni list RS, št. 41/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

Pogodbeni strani se zavežeta, da bo aneks k tej kolektivni pogodbi, ki bo dopolnil normativni del pogodbe, dogovorjen in sklenjen najpozneje do 30. 9. 2012.

24. člen

Določbe petega in šestega odstavka 16. člena se začnejo uporabljati po uveljavitvi zakona, ki bo urejal organizacijo in delo policije ter v katerem se uredi organiziranje in izvajanje dežurstva.

25. člen

Določbe tretjega, petega in sedmega odstavka 20. člena se začnejo uporabljati za letni dopust za leto 2013. Določbe 22. člena te pogodbe zavezujejo delodajalca od 1. 1. 2013.

26. člen

Ta kolektivna pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh strank, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 97/12) črta 24. člen kolektivne pogodbe:

»24. člen

(črtan)«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

7. člen

(1) Določbe novega III.a poglavja tega aneksa se začnejo uporabljati 1. januarja 2013, razen določbe prvega odstavka 22.n člena tega aneksa, ki se uporablja od 1. januarja 2015. Do 1. januarja 2015 se fond plačanih ur za sindikalno delo po točkah iz prvega odstavka 22.n člena tega aneksa zagotavlja v obsegu leta 2011 dejansko porabljenih in plačanih ur za sindikalno delo.

(2) Izjavo o številu dejansko porabljenih in plačanih ur iz prejšnjega odstavka, ki je podlaga za ugotavljanje števila teh ur, pisno podata predsednika sindikatov do podpisa tega aneksa. Predstojnik ali oseba, ki jo ta pooblasti, lahko od uveljavitve tega aneksa preverja dejansko porabo število ur za sindikalno delo po obstoječih evidencah za vsak sindikat.

8. člen

Delodajalec materialne pogoje za delo sindikatov iz novega 22.s člena tega aneksa zagotovi v 30 dneh od uveljavitve tega aneksa.

9. člen

(1) Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Policijskim sindikatom Slovenije z dne 29. maja 2009 in Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Sindikatom policistov Slovenije z dne 16. decembra 2009 ter aneks št. 219-18/2009/119 (20-03) z dne 14. septembra 2010, prenehajo veljati 31. decembra 2012.

(2) Določba drugega odstavka 12. člena Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Policijskim sindikatom Slovenije in določba drugega odstavka 12. člena Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Sindikatom policistov Slovenije, se v delu, ki se nanaša na oceno sindikalnega zaupnika, uporablja do ureditve tega vprašanja z uredbo, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede.

10. člen

Ta aneks je sklenjen z dnem podpisa obeh strank, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste (Uradni list RS, št. 41/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

Referenčna obdobja v letu 2014 se začnejo s 1. januarjem 2014 in tečejo skladno z novim šestim odstavkom 16. člena kolektivne pogodbe.

6. člen

(1) Letni dopust za leto 2014 se policistom določi v skladu s predpisi ali to kolektivno pogodbo, pri čemer se upošteva ugodnejša odmera letnega dopusta.

(2) Preverjanje izpolnjevanja pogojev dela za določitev letnega dopusta za policiste za leto 2014 se izvede glede na stanje 1. marca 2014.

7. člen

Ta aneks je sklenjen z dnem podpisa obeh strank, veljati pa začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.