Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) obsega:

-       Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 57/08 z dne 10. 6. 2008),

-       Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 23/09 z dne 27. 3. 2009),

-       Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09 z dne 13. 11. 2009),

-       Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 89/10 z dne 8. 11. 2010),

-       Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 89/10 z dne 8. 11. 2010),

-       Aneks št. 5 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 40/12 z dne 30. 5. 2012),

-       Aneks št. 6 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 46/13 z dne 29. 5. 2013),

-       Aneks št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 95/14 z dne 29. 12. 2014),

-       Aneks št. 8 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 91/15 z dne 30. 11. 2015),

-       Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 21/17 z dne 25. 4. 2017),

-       Aneks št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 46/17 z dne 29. 8. 2017),

-       Aneks št. 11 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 69/17 z dne 8. 12. 2017),

-       Aneks št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 80/18 z dne 7. 12. 2018),

-       Aneks št. 13 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 136/22 z dne 25. 10. 2022).

KOLEKTIVNA POGODBA

za javni sektor (KPJS)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 13)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(veljavnost kolektivne pogodbe)

a)  Krajevna:

Na območju Republike Slovenije.

b)  Stvarna:

Za proračunske uporabnike iz 1. in 2. točke 2. člena ZSPJS, ki so:

- državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti),

- javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter

- druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, ta kolektivna pogodba ne velja.

c)  Osebna:

Za javne uslužbence.

d)  Časovna:

Kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas.

II. OBLIGACIJSKI DEL

2. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

3. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju kolektivne pogodbe.

4. člen

(spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe lahko na strani javnih uslužbencev predlagajo najmanj štirje reprezentativni sindikati različnih dejavnosti javnega sektorja.

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

5. člen

(predlog za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)

Pogodbena stranka, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.

Nasprotna stranka se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 60 dneh, predlagateljica lahko uvede postopek posredovanja.

6. člen

(pobuda za sklenitev nove pogodbe)

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank.

Na pisno pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe se mora druga stranka opredeliti v 60 dneh od prejema pobude.

7. člen

(pogajanja)

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.

8. člen

(reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe.

9. člen

(postopek posredovanja)

Postopek posredovanja je uveden, ko ena stranka vloži predlog.

Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka – posrednika. Druga stranka odgovori na predlog. V primeru, da druga stranka v roku 45 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi v primeru, da med strankama v roku 60 dni od uvedbe postopka ne pride do uskladitve stališč o vprašanju, ki je predmet posredovanja.

Postopek posredovanja se zaključi s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

10. člen

(arbitražni postopek)

V primeru, da postopek posredovanja, o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitraža. Postopek pred arbitražo sproži katerakoli stranka.

Katerakoli stranka kolektivne pogodbe lahko sproži postopek pred arbitražo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali strank kolektivne pogodbe. Postopek reševanja sporov pred arbitražo v takem primeru ni obvezen.

O vprašanjih, za katera predpisi ne določajo, da jih je obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko stranka kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s kolektivno pogodbo ali arbitražno odločbo, le s soglasjem druge stranke kolektivne pogodbe.

Za odločanje o posamezni zadevi vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.

V primeru, da arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma, da arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo Določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore.

Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

Pogodbeni stranki sporazumno imenujeta sedemčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stranka imenuje tri člane komisije, s soglasjem pa imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najkasneje v 60 dneh po začetku veljavnosti kolektivne pogodbe.

Komisija sprejema razlage kolektivne pogodbe, ki pomenijo obvezen način uporabe njenih določb za obe stranki ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.

Razlage komisije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev, ko gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev enake, kot določbe v tej kolektivni pogodbi.

Stroški dela komisije bremenijo ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.

Do konstituiranja komisije za razlago kolektivne pogodbe opravlja njeno delo Pogajalska komisija za pogajanja o kolektivni pogodbi za skupno metodologijo in kolektivni pogodbi za javni sektor.

12. člen

(prenehanje kolektivne pogodbe)

Kolektivna pogodba preneha veljati s sporazumom obeh strank ali z odpovedjo.

Šteje se, da je pogodba prenehala veljati na podlagi sporazuma obeh strank, če ga na sindikalni strani podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

Sporazum o prenehanju kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(odpoved kolektivne pogodbe)

Kolektivno pogodbo lahko vsaka stranka odpove s priporočenim pismom z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom.

Kolektivno pogodbo lahko na strani javnih uslužbencev odpovejo le vsi podpisniki skupaj.

Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Odpoved kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. TARIFNI DEL

1. Osnovna plača

14. člen

(definicija osnovne plače)

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom na plačni lestvici.

15. člen

(najnižji plačni razred za posamezen tarifni razred)

Najnižji plačni razredi za posamezen tarifni razred so naslednji:

1.1. Orientacijska delovna mesta

16. člen

(določitev plačnega razreda orientacijskih delovnih mest)

V skladu s to pogodbo se določajo orientacijska delovna mesta plačnih skupin C do K, in sicer:

Plačna skupina C:

Plačna skupina D:

Plačna skupina E:

Plačna skupina F:

Plačna skupina G:

Plačna skupina H:

Plačna skupina I:

Plačna skupina J:

Plačna skupina K:

17. člen

(priloga 1)

Prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač orientacijskih delovnih mest in njihova uvrstitev v najbližji plačni razred v skladu z ZSPJS je priloga 1 te kolektivne pogodbe.

18. člen

(katalog funkcij, delovnih mest in nazivov)

Orientacijska delovna mesta plačnih skupin od C do J iz 16. člena te kolektivne pogodbe, so sestavni del Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

1.2. Višina in način uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

1.2.1 Višina in način splošne uskladitve osnovnih plač za obdobje 2008 do 2009

19. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2008)

V letu 2008 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2008 v Republiki Sloveniji.

Na podlagi 50. člena ZSPJS in skladno s to pogodbo se s 1. julijem 2008 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz veljavne priloge 1 ZSPJS v višini 50% osnove iz prvega odstavka tega člena.

V primeru, da bo dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2007 do decembra 2008 presegla predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2009 zvišajo za nastalo razliko.

20. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2009)

V letu 2009 se osnova za uskladitev osnovnih plač določi v višini predvidene stopnje rasti cen življenjskih potrebščin (inflacije) za leto 2009 v Republiki Sloveniji.

(2) Splošna uskladitev osnovnih plač iz priloge 1 ZSPJS se v letu 2009 ne izvede.

Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2008 do decembra 2009 preseže predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2010 zvišajo za polovico nastale razlike. Za predvideno rast inflacije se upošteva podatek iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.

1.2.2. Višina sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2008 do 2009

21. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2008)

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač iz 20. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2008 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2008 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 30% realne rasti produktivnosti dela.

22. člen

(odprava plačnih nesorazmerij za leto 2009)

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij nameni 50% osnove za uskladitev osnovnih plač 20. člena te pogodbe.

Na podlagi 50. člena ZSPJS se s 1. julijem 2009 namenijo sredstva dela osnove za uskladitev osnovnih plač iz prvega odstavka tega člena za odpravo plačnih nesorazmerij.

V letu 2009 se za odpravo plačnih nesorazmerij dodatno nameni tudi 50% realne rasti produktivnosti dela.

23. člen

(poraba sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij)

Vlada Republike Slovenije se zavezuje, da bo do konca leta 2009 podpisnike te kolektivne pogodbe vsak konec leta pisno seznanjala o dejanskem obsegu sredstev na namenskih postavkah za odpravo plačnih nesorazmerij v javnem sektorju.

1.3. Višina regresa za letni dopust v javnem sektorju za leti 2008 in 2009

24. člen

(regres za letni dopust za leto 2008)

Regres za letni dopust iz leta 2007 se uskladi za višino osnove za uskladitev osnovnih plač za leto 2008 in se izplača pri plači za april 2008.

25. člen

(regres za letni dopust za leto 2009)

Regres za letni dopust v letu 2009 znaša 672,00 EUR in se izplača pri plači za mesec april 2009.

Osnova za pogajanja za višino regresa za leto 2010 znaša 692,00 EUR.

26. člen

(uskladitev dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

Zneski dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence iz priloge k Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03), usklajeni s Sklepom o uskladitvi dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 67/07), se v letu 2008 uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v javnem sektorju tako, da se povečajo za 4 odstotke.

Zneski dodatnih premij se v skladu s prejšnjim odstavkom uskladijo s 1. julijem 2008.

Usklajene zneske skupne premije ugotovi Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence iz 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

2. Redna delovna uspešnost

27. člen

(obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leto 2008 znaša 2% letnih sredstev za osnovne plače.

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se za vsako naslednje leto določi z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor najkasneje do 1. septembra. V primeru, da skupen obseg sredstev do tega roka ni določen, se v tekočem letu uporablja enak odstotek kot v preteklem letu.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti javnih uslužbencev pri posameznem uporabniku proračuna, se mora zagotoviti v enakem odstotku, kot je dogovorjeno v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

V ta obseg sredstev se ne všteva obsega sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti za ravnatelje, direktorje in tajnike, ki se jim osnovna plača določa v skladu z uredbo vlade.

Letni obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti uporabnika proračuna mora biti izplačan v celoti, ne glede na poslovni rezultat uporabnika proračuna.

28. člen

(osnove za določitev obsega sredstev in za izplačilo redne delovne uspešnosti)

Pri posameznem proračunskem uporabniku se obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti, v skladu s prejšnjim členom te kolektivne pogodbe, določi na podlagi osnovnih plač javnih uslužbencev, določenih v skladu s pogodbami o zaposlitvi. Pri tem se upošteva podatke o osnovnih plačah za posamezne mesece. Na tej podlagi uporabnik proračuna določi obseg sredstev za posamezno obdobje ocenjevanja. Če se delitev sredstev opravi na ravni organizacijske enote, se določi obseg sredstev za izplačilo redne delovne uspešnosti na enak način tudi za posamezno organizacijsko enoto.

Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZSPJS, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu je pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec december preteklega leta. Če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.

Osnova za obračun redne delovne uspešnosti posameznega javnega uslužbenca je njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju.

29. člen

(delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti)

Delitev sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti se izvede na ravni uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

30. člen

(postopek)

Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.

Postopek iz prejšnjega odstavka se izvede pred vsakokratnim izplačilom dela plače za delovno uspešnost in se opravi na obrazcih, ki so v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

Pri izplačilu januarske plače javni uslužbenec prejme obvestilo o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju. Letno obvestilo o ocenjevanju javnega uslužbenca, ki je pri opravljanju svojega rednega dela dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se shrani tudi v njegovo personalno mapo.

31. člen

(kriteriji za določitev dela plače za delovno uspešnost)

Del plače za redno delovno uspešnost se javnemu uslužbencu določi na podlagi naslednjih kriterijev:

-       znanje in strokovnost,

-       kakovost in natančnost,

-       odnos do dela in delovnih sredstev,

-       obseg in učinkovitost dela in

-       inovativnost.

32. člen

(merila za vrednotenje kriterijev in izračun višine dela plače za redno delovno uspešnost)

Vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti iz prejšnjega člena te kolektivne pogodbe je ovrednoten z 1 točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju.

Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca. Pri določitvi dela plače za redno delovno uspešnost posameznega javnega uslužbenca se poleg seštevka števila točk posameznega javnega uslužbenca upošteva tudi obseg sredstev iz prvega odstavka 28. člena te kolektivne pogodbe. Navodilo za izračun redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca je v prilogi 2 te kolektivne pogodbe.

33. člen

(objava)

Vsota točk posameznega javnega uslužbenca, za katerega je bilo v postopku ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost ugotovljeno, da je dosegel nadpovprečne delovne rezultate, se objavi znotraj uporabnika proračuna oziroma organizacijske enote.

34. člen

(varstvo pravic)

Javni uslužbenec lahko uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na način, ki je predpisan z delovno pravno zakonodajo.

3. Dodatki

35. člen

(dodatek za delovno dobo)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbenkam poveča za 0,10% za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let. V primeru, da v skladu z zakonodajo, pride do izenačitve dolžine pokojninske dobe za ženske in moške, se javnim uslužbenkam preneha izplačevati povečani dodatek iz tega odstavka. (črtan)

36. člen

(dodatek za mentorstvo)

Javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

Dodatek za mentorstvo znaša 20% urne postavke osnovne plače mentorja.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.

37. člen

(dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat)

Dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju (prejšnja v ZSPJS; v nadaljevanju specializacija), znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru, da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

Dodatek iz prejšnjega člena je določen v nominalnem znesku, in sicer višina dodatka za specializacijo znaša 24,32 € bruto, za znanstveni magisterij 37,84 € bruto in za doktorat 62,15 € bruto.

Dodatki se usklajujejo na enak način kot osnovne plače.

Dodatki se med seboj izključujejo.

V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov iste stopnje, mu pripada samo en dodatek.

38. člen

(dodatki za manj ugodne delovne pogoje)

Dodatka za manj ugodne delovne pogoje sta:

1.     Dodatek za izpostavljenost pri delu v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja. Višina dodatka znaša 1,09 euro za vsako začeto uro dela v kontroliranem območja ionizirajočega sevanja.

2.     Dodatek za izpostavljenost pri delu s citostatiki pripada javnemu uslužbencu, ki občasno opravlja delo s citostatiki in kontaminiranimi odpadki. Višina dodatka znaša:

-   za pripravo ali aplikacijo citostatikov ali za nego 1,09 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

-   za delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1,09 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

-   za sodelovanje pri diagnostičnih rtg postopkih 1,09 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih,

-   za delo s kontaminiranimi odpadki 0,53 eura za vsako začeto uro dela v teh pogojih.

Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen ionizirajočemu sevanju ali učinku citostatikov, določi oseba javnega prava.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko javni uslužbenec dela v manj ugodnih delovnih pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so manj ugodni delovni pogoji že upoštevani, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za manj ugodne delovne pogoje.

Dodatki, katerih višina je določena v znesku, se usklajujejo z odstotkom povišanja osnovnih plač.

39. člen

(dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)

Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve so:

1.     Dodatek za čas neposrednega usposabljanja za delo v posebni policijski enoti v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

2.     Dodatek za čas neposrednega izvajanja nalog v posebni policijski enoti v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

3.     Dodatek za čas potapljanja potapljača v okviru usposabljanja v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

4.     Dodatek za čas potapljanja potapljača v primeru intervencije v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

5.     Dodatek za usposobljenost in poučevanje treh ali več po vsebini različnih predmetov v višini 3% urne postavke javnega uslužbenca.

6.     Dodatek za poučevanje v kombiniranih oddelkih v šolah oziroma zavodih za:

-   poučevanje v oddelkih kombiniranih iz dveh razredov v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   poučevanje v oddelkih kombiniranih iz treh oziroma več razredov v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

7.     Dodatek za delo učiteljev, vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev v bolnišničnih oddelkih vrtcev in šol v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

8.     Dodatek za izvajanje prilagojenega programa in za drugo neposredno delo v vrtcu in izvajanje prilagojenega, posebnega in vzgojnega programa in za drugo neposredno delo v šoli oziroma zavodu za:

-   delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha, govora ter motnjami v telesnem in gibalnem razvoju, v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami z motnjami vedenja in osebnosti (s čustveno vedenjskimi težavami) v višini 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami s težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami s težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Delovna mesta v vrtcih, šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek iz prve do pete alineje, s sklepom določi minister, pristojen za šolstvo, v soglasju z reprezentativnimi sindikati.

9.     Dodatek za neposredno delo z osebami z duševno, telesno ali senzorno motnjo v zdravstvenih zavodih, v posebnih in splošnih socialnih zavodih, varstveno-delovnih centrih in zavodih za usposabljanje za:

-   delo z osebami z lažjo motnjo v duševnem razvoju in telesno ali senzorno motnjo v višini 8% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami z zmerno motnjo v duševnem razvoju ali zmerno telesno motnjo v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami s težjo motnjo v duševnem razvoju ali težjo telesno motnjo v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko telesno motnjo v višini 18% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo z osebami z demenco, za katere je potreben povečan nadzor, v višini 12% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek po peti alinei se izključuje z dodatki po alineah od ena do štiri prejšnjega odstavka. Dodatki iz prve, druge, tretje in četrte alinee se ne seštevajo.

Pri določitvi višine dodatka po prvi, drugi, tretji in četrti alinei iz prvega odstavka te točke se upošteva strukturo uporabnikov oziroma pacientov po vrstah prizadetosti, kar se lahko natančneje določi s sklepom ministra iz petega odstavka te točke.

Zavodi in delovna mesta, na katerih javnemu uslužbencu pripada dodatek, če izpolnjuje pogoje iz 11. točke, se določi s sklepom ministrov, pristojnih za zdravstvo in socialno varstvo, s soglasjem reprezentativnih sindikatov za te dejavnosti.

10.  Dodatek za delo na višini oziroma v globini za:

-   delo na višini od 2 m do 4 m, v višini 20% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo na višini nad 4 m do 20 m, v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo na višini nad 20 m, v višini 50% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca;

-   delo v alpinistični opremi ali v jamarski oziroma jamski opremi, v višini 100% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

11.  Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

12.  Dodatek za opravljanje storitev v primerih, ko se kot prevozno sredstvo uporablja helikopter v višini 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek pripada javnemu uslužbencu samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami.

Dodatek javnemu uslužbencu ne pripada, v kolikor so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane v okviru vrednotenja osnovne plače delovnega mesta. Šteje se, da so nevarnost in posebne obremenitve že upoštevane, če je bil pri prevedbi osnovne plače delovnega mesta v prevedbo vključen dodatek za nevarnost in posebne obremenitve.

40. člen

(dodatek za izmensko delo)

Za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma za redno delo v popoldanskem času pripada javnim uslužbencem dodatek v višini 7% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela v teh pogojih.

41. člen

(dodatek za delo v deljenem delovnem času)

Dodatek za delo v deljenem delovnem času pripada javnim uslužbencem v višini 15 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.

Dodatek se obračunava za vse opravljene ure v deljenem delovnem času.

42. člen

(dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času)

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje tudi delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Dodatek znaša 10% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure opravljene v šestem, sedmem in v vsakem nadaljnjem zaporednem delovnem dnevu.

Če je delovni čas javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače.

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po posebnem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas proračunskega uporabnika ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delavcu pripada dodatek v višini 20% urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.

V primeru, ko javni uslužbenec prejema dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, mu ne pripadata dodatka za izmensko delo in za delo v deljenem delovnem času.

43. člen

(dodatek za delo ponoči)

Višina dodatka za delo ponoči znaša 40% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela ponoči.

44. člen

(dodatek za delo v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan)

Višina dodatka za delo v nedeljo znaša 90% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan znaša 120% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatki se obračunavajo le za čas, ko javni uslužbenec dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, se med seboj izključujeta.

45. člen

(dodatek za delo preko polnega delovnega časa)

Dodatek za delo preko polnega delovnega časa znaša 30% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa.

46. člen

(dodatek za pripravljenost)

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za pripravljenost na domu v višini 20 % urne postavke osnovne plače.

Če je s posebnimi predpisi na področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije ter vzgoje in izobraževanja, veljavnimi na dan uveljavitve tega aneksa, predvidena možnost, da se javnemu uslužbencu odredi pripravljenost na določenem kraju, javnemu uslužbencu za pripravljenost na določenem kraju pripada dodatek v višini 50 % urne postavke osnovne plače.

V skladu s predpisi na področju obrambe, ki izenačujejo pripravljenost na določenem kraju in pripravljenost na delovnem mestu, pripada dodatek iz prejšnjega odstavka tudi javnemu uslužbencu na področju obrambe, ki mu je odrejena pripravljenost na delovnem mestu.

Dodatek se obračunava le za čas, ko je javnemu uslužbencu odrejena pripravljenost.

47. člen

Komisija za razlago te kolektivne pogodbe lahko upošteva vsebino določb kolektivnih pogodb dejavnosti in njihove obvezne razlage v zvezi z dodatki za manj ugoden delovni čas, z izjemo njihovih višin, če ugotovi, da niso v nasprotju s KPJS.

Ugotovitve iz prejšnjega odstavka komisija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Dežurstvo

48. člen

(delo v dežurstvu)

Čas dežurstva se šteje v delovni čas.

Za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, pripada javnemu uslužbencu dodatek za delo preko polnega delovnega časa.

Priloga 1: Prevedba nominalnih zneskov v osnovnih plač orientacijskih delovnih mest in njihova uvrstitev v najbližji plačni razred v skladu z ZSPJS

Priloga 2: Izračun redne delovne uspešnosti javne(ga) uslužbenke(ca)

Aneks št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS)

Aneks št. 8 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS)

Aneks št. 13 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS)

Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 57/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

V skladu z 49. č členom ZSPJS se javnim uslužbencem ob določitvi osnovne plače v skladu z ZSPJS upošteva število napredovanj, ki bi jih zaposleni dosegel, če bi glede na število let, ko je delal na enakih delovnih mestih ali delovnih mestih podobne zahtevnosti, napredoval vsaka tri leta za 1 plačni razred, vendar največ za 5 plačnih razredov.

50. člen

Nesorazmerje v osnovni plači predstavlja razliko med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen ob prvem obračunu plač v skladu ZSPJS in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je istočasno preveden njegov nominalni znesek osnovne plače v skladu z 49.b členom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2010 v skladu z 19. do 25. členom te pogodbe v naslednjih deležih in dinamiki:

1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 9. 2009 in

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 3. 2010.

Delež in dinamika odprave nesorazmerij s 1. 9. 2009 in s 1. 3. 2010 ne veljata, če napoved realne rasti plač v javnem sektorju, ki izhaja iz sprejetih kolektivnih pogodb in drugih podlag za izplačilo plač, preseže napovedano realno rast skupne produktivnosti za več kot 0,5 odstotne točke (oboje iz zadnje uradbe napovedi gospodarskih gibanj UMAR).

V primeru iz prejšnjega odstavka se dinamika in delež odprave preostalih nesorazmerij določita s pogajanji tako, da realna rast plač v javnem sektorju preseže realno rast skupne produktivnosti za 0,5 odstotne točke.

Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov se plačna nesorazmerja odpravijo v celoti najkasneje do konca leta 2010.

51. člen

Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22. a člena ZSPJS za leto 2008, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu bo pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec januar 2008.

52. člen

Z dnem uveljavitve te kolektivne pogodbe prenehajo veljati vse določbe Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/1991-I, 53/1992, 13/1993 – ZNOIP, 34/1993, 12/1994, 18/1994 – ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994, 39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996, 37/1996, 56/1996, 1/1997 (2/1997 – popr.), 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997, 79/1997, 87/1997 – ZPSDP, 87/1997, 3/1998, 3/1998, 3/1998, 7/1998, 9/1998, 9/1998, 51/1998, 2/1999, 2/1999, 2/1999, 39/1999 – ZMPUPR, 39/1999 (40/1999 – popr.), 59/1999, 59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 62/2000, 67/2000, 81/2000, 116/2000, 122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 99/2001, 6/2002, 6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002, 19/2002, 19/2002, 73/2003, 115/2005, v nadaljnjem besedilu KPnd), ki urejajo osnovne plače, delovno uspešnost in dodatke.

Ostale določbe KPnd ostanejo v veljavi.

53. člen

Ta kolektivna pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh strank, veljati začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 23/09) v zvezi z delovnimi mesti Perica II, Čistilka II, Vratar III, Telefonist III, Kuhar IV in Voznik IV določa:

»Uvrstitve delovnih mest iz prejšnjega odstavka se, do uskladitev kolektivnih pogodb dejavnosti, uporabljajo neposredno.«;

spreminja 50. člen kolektivne pogodbe tako, da se glasi:

»50. člen

Nesorazmerje v osnovni plači predstavlja razliko med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen ob prvem obračunu plač v skladu ZSPJS in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je istočasno preveden njegov nominalni znesek osnovne plače v skladu z 49.b členom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2010 v skladu z 19. do 25. členom te pogodbe v naslednjih deležih in dinamiki:

1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2010 in

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 3. 2010.

Delež in dinamika odprave nesorazmerij s 1. 3. 2010 ne velja, če napoved realne rasti plač v javnem sektorju, ki izhaja iz sprejetih kolektivnih pogodb in drugih podlag za izplačilo plač, preseže napovedano realno rast skupne produktivnosti za več kot 0,5 odstotne točke (oboje iz zadnje uradbe napovedi gospodarskih gibanj UMAR).

V primeru iz prejšnjega odstavka se dinamika in delež odprave preostalih nesorazmerij določita s pogajanji tako, da realna rast plač v javnem sektorju preseže realno rast skupne produktivnosti za 0,5 odstotne točke.

Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov se plačna nesorazmerja odpravijo v celoti najkasneje do konca leta 2010.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09) spreminja 50. člen kolektivne pogodbe tako, da se glasi:

»50. člen

Nesorazmerje v osnovni plači predstavlja razliko med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen ob prvem obračunu plač v skladu ZSPJS in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je istočasno preveden njegov nominalni znesek osnovne plače v skladu z 49.b členom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2010 v skladu z 19. do 25. členom te pogodbe v naslednjih deležih in dinamiki:

1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009.

Odprava tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah se izvede s 1. 10. 2010, četrte četrtine pa s 1. 10. 2011. Znesek tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah bodo upravičenci prejeli pri izplačilu plače za oktober 2010, znesek četrte četrtine pa pri izplačilu plače za oktober 2011.

Če bo na podlagi interventnega ukrepa odprava tretje ali četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah odložena čez roke iz četrtega odstavka, se zaposlenim izplača poračun zneskov tretje ali četrte četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah od 1. 10. 2010 oziroma od 1. 10. 2011.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»3. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2010)

Splošna uskladitev osnovnih plač, določenih v prilogi 1 ZSPJS, se v letu 2010 izvede s 1. 7. 2010 v višini polovice stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, predvidene v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (december 2009–december 2010).

Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2009 do decembra 2010 preseže predvideno rast inflacije iz prvega odstavka tega člena, se osnovne plače v mesecu januarju 2011 zvišajo za polovico nastale razlike. Za predvideno rast inflacije se upošteva podatek iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2011 se določi v letu 2010 v roku iz 5. člena ZSPJS.

4. člen

(regres za letni dopust za leto 2010)

Regres za letni dopust v letu 2010 znaša 692 € in se izplača pri plači za april 2010.

5. člen

(usklajevanje dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence)

Zneski dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, veljavni na dan 31. 12. 2009, se s 1. 1. 2010 uskladijo tako, da se povišajo za 1,4 odstotka. Zneski dodatnih premij se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za januar 2010.

Zneski dodatnih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, veljavni na dan 30. 6. 2010, se s 1. 7. 2010 uskladijo tako, da se povišajo za odstotek predvidene stopnje rasti inflacije v Republiki Sloveniji v letu 2010. Zneski dodatnih premij se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za julij 2010. Za predvideno rast inflacije se upošteva podatek iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj.

Usklajene zneske premij ugotovi in objavi odbor iz tretjega odstavka 26. člena.

6. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 89/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 89/10) spreminja 50. člen kolektivne pogodbe tako, da se glasi:

»50. člen

Nesorazmerje v osnovni plači predstavlja razliko med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen ob prvem obračunu plač v skladu ZSPJS in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je istočasno preveden njegov nominalni znesek osnovne plače v skladu z 49.b členom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v skladu z 19. do 25. členom te pogodbe v naslednjih deležih in dinamiki:

1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009.

Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. oktobrom 2010.

Ne glede na prejšnji odstavek se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja, začne izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5% tako, da se v prvem letu do tedaj dosežena osnovna plača javnega uslužbenca poviša za vrednost tretje četrtine odprave nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca, in v drugem letu pa še za vrednost četrte četrtine odprave nesorazmerja.

V obdobju iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbencem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju pred 1. oktobrom 2010, obračuna in določi osnovna plača na način, kot se jim je določila za mesec september 2010. Javnim uslužbencem, ki se zaposlijo po 1. oktobru 2010 ali so po tem datumu premeščeni na drugo delovno mesto oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, so imenovani v naziv oziroma višji naziv ali napredujejo v višji plačni razred, se v obdobju ne izplačevanja plač, doseženih v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi osnovna plača na način, kot bi se jim v enakih primerih določila za mesec september 2010.«;

spreminja 3. člen Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09) tako, da se glasi:

»3. člen

(splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2010)

Splošna uskladitev osnovnih plač, določenih v prilogi 1 ZSPJS, se v letu 2010 izvede s 1. 7. 2010 v višini polovice stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, predvidene v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (december 2009–december 2010).

Splošna uskladitev osnovnih plač se v letu 2011 ne izvede. Če dejanska rast cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od decembra 2010 do decembra 2011 preseže 2%, se osnovne plače v januarju 2012 uskladijo za nastalo razliko nad 2%.

Splošna uskladitev osnovnih plač za leto 2012 se določi v roku iz 5. člena ZSPJS.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 5 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 40/12) spreminja 50. člen kolektivne pogodbe tako, da se glasi:

»50. člen

Nesorazmerje v osnovni plači predstavlja razliko med osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je javni uslužbenec uvrščen ob prvem obračunu plač v skladu ZSPJS in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je istočasno preveden njegov nominalni znesek osnovne plače v skladu z 49.b členom ZSPJS.

Nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s prvim obračunom plač v skladu z ZSPJS in to pogodbo, v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi.

Nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v skladu z 19. do 25. členom te pogodbe v naslednjih deležih in dinamiki:

1/4 nesorazmerja z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje,

1/4 nesorazmerja se odpravi s 1. 1. 2009.

Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. oktobrom 2010.

Ne glede na prejšnji odstavek se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja, začne izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»2. člen

Vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice se do 1. 1. 2014 ne uskladi.

3. člen

(regres za letni dopust za leto 2013)

Regres za letni dopust se izplača v višini, kot je določena v Zakonu za uravnoteženje javnih financ.

4. člen

Pred koncem leta 2013 se, v skladu s 5. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, izvedejo obvezna pogajanja o možnosti uskladitve vrednosti plačnih razredov iz plačne lestvice v smislu omilitve posledic spremembe osnovnih plač v skladu s prvo alinejo prve točke Dogovora o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za obdobje od 1. junija 2012 do 1. januarja 2014 z dne 10. 5. 2012 in o odpravi nepravilnosti v plačnem sistemu, kot so opredeljene v Dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 z dne 24. 2. 2009 in Dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009–november 2011 z dne 28. 10. 2009.

5. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ.«.

Aneks št. 6 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 46/13) določa:

»3. člen

Spremenjena plačna lestvica iz 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, sprejetega na podlagi Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 z dne 20. 5. 2013, se uporablja v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014.

Od 1. 1. 2015 dalje se uveljavijo vrednosti plačnih razredov kot so veljale pred uveljavitvijo tega dogovora (plačna lestvica iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/20, 85/10, 107/10, 35/11 in 40/12 – ZUJF)).

4. člen

Vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice se do 31. decembra 2014 ne uskladi.«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014 ne bo brez dogovora s podpisniki tega aneksa dodatno posegla v plače in druge prejemke javnih uslužbencev.

Ravnanje v nasprotju s prejšnjim odstavkom se šteje za kršitev tega aneksa.

V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega aneksa, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

6. člen

Ta aneks začne veljati z dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, sprejetega na podlagi Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 z dne 20. 5. 2013.«.

Aneks št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 95/14) spreminja 3. člen Aneksa št. 6 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 46/13) tako, da se glasi:

»3. člen

Spremenjena plačna lestvica iz 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, sprejetega na podlagi Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. 12. 2014 z dne 20. 5. 2013, se uporablja v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 12. 2014.«;

vsebuje naslednjo prehodno določbo:

»4. člen

Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da razen z ukrepi, dogovorjenimi v Dogovoru iz 1. člena tega aneksa, v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 ne bo brez soglasja s podpisniki tega aneksa dodatno posegla v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev.

Ravnanje v nasprotju s prejšnjim odstavkom se šteje za kršitev tega aneksa.

V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega aneksa, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta aneks začne veljati z uveljavitvijo zakona, ki ureja ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015, sprejetega za realizacijo Dogovora o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 z dne 9. 12. 2014.«.

Aneks št. 8 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 91/15) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Vlada Republike Slovenije se obvezuje, da v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 ne bo brez soglasja s podpisniki tega aneksa dodatno posegala v plače, druge prejemke, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so dogovorjene v Dogovoru iz 1. člena tega aneksa.

Ravnanje v nasprotju s prejšnjim odstavkom se šteje za kršitev. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega aneksa, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.

5. člen

Z dnem uveljavitve tega aneksa preneha veljati drugi odstavek 2. člena Aneksa št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 95/14).

6. člen

Ta aneks začne veljati z uveljavitvijo zakona, ki ureja ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2016 in druge ukrepe v javnem sektorju, sprejetega za realizacijo Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 z dne 10. 11. 2015.«.

Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 21/17) določa:

»2. člen

Oblike pripravljenosti iz prejšnjega člena zajemajo različne oblike stalne pripravljenosti oziroma pripravljenosti iz zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, iz kolektivnih pogodb, področnih zakonov in podzakonskih predpisov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 46/17) določa:

»1. člen

(namen sklepanja)

Ta aneks se sklepa zaradi realizacije IV. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16).«;

ter vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(rok za uskladitev aktov)

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladi s tem aneksom najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega aneksa.

4. člen

(pridobitev pravice do izplačila plače)

Javni uslužbenci na delovnih mestih, ki so uvrščena do vključno 26. plačnega razreda pred spremembo uvrstitve v skladu s tem aneksom, pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. julijem 2017. Javni uslužbenci na delovnih mestih, ki so uvrščena nad 26. plačnim razredom pred spremembo uvrstitve v skladu s tem aneksom, pa pridobijo pravico do izplačila višje plače s 1. oktobrom 2017.

V rokih iz prejšnjega odstavka pridobijo pravico do izplačila višje plače tudi tisti javni uslužbenci, ki se premestijo oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto, določeno s tem aneksom, če je novo delovno mesto v istem tarifnem razredu in isti plačni podskupini oziroma se na njem opravljajo istovrstne oziroma sorodne naloge, pod pogojem, da se premestijo oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto najkasneje v 30 dneh od uveljavitve akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Pravica do izplačila višje plače iz prejšnjega odstavka ne velja za javne uslužbence, ki se prvič zaposlijo v javnem sektorju na novem delovnem mestu iz tega aneksa.

5. člen

(veljavnost)

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 11 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 69/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Aneks št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 80/18) določa:

»1. člen

(namen sklepanja)

Ta aneks se sklepa zaradi realizacije IV. in VIII. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16) in Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18).«;

ter vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

9. člen

(rok za uskladitev aktov)

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem aneksom v 45 dneh od uveljavitve tega aneksa.

10. člen

(pridobitev pravice do izplačila višje plače)

Javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila višje plače v skladu s tem aneksom glede na uvrstitev delovnega mesta na dan pred uveljavitvijo tega aneksa postopno, in sicer na naslednji način:

a)  s 1. januarjem 2019 prvi plačni razred povišanja,

b)  s 1. novembrom 2019 drugi plačni razred povišanja in

c)  s 1. septembrom 2020 tretji plačni razred povišanja in ostali plačni razredi povišanj.

Javnemu uslužbencu, ki se po uveljavitvi tega aneksa zaposli v javnem sektorju, se določi plačni razred za določitev plače glede na uvrstitev delovnega mesta v plačni razred skladno z rokom iz prejšnjega odstavka, ki je določen za izplačilo plačnega razreda povišanja.

11. člen

(začetek veljavnosti)

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določba prvega odstavka 4. člena in določbi 7. in 8. člena tega aneksa se začnejo uporabljati 1. septembra 2019.«.

Aneks št. 13 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (Uradni list RS, št. 136/22) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

6. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Usklajena vrednost plačnih razredov plačne lestvice iz priloge 1 ZSPJS v višini, določeni v 2. členu tega aneksa, ter spremenjena 37. in 38. člen kolektivne pogodbe se začnejo uporabljati pri plači za oktober 2022.

Uvrstitve orientacijskih delovnih mest iz 3. člena tega aneksa se začnejo uporabljati 1. aprila 2023.«.