Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne
pogodbe za dejavnost elektroindustrije Slovenije obsega:
-
Kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije Slovenije (Uradni list
RS, št. 108/05 z dne 2. 12. 2005),
-
Dodatek št. 1 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 95/06 z dne 12. 9. 2006),
-
Zakon o uvedbi eura – ZUE (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11.
2006),
-
Dodatek št. 2 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 82/07 z dne 10. 9. 2007),
-
Dodatek št. 3 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 32/08 z dne 31. 3. 2008),
-
Dodatek št. 4 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 70/08 z dne 11. 7. 2008),
-
Dodatek št. 5 h kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 75/09 z dne 29. 9. 2009),
-
Dodatek št. 6 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 10/10 z dne 12. 2. 2010),
-
Dodatek št. 7 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 84/11 z dne 21. 10. 2011),
-
Dodatek št. 8 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 104/11 z dne 21. 12. 2011),
-
Dodatek št. 9 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 32/13 z dne 19. 4. 2013),
-
Dodatek št. 10 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 26/15 z dne 17. 4. 2015),
-
Dodatek št. 11 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
(Uradni list RS, št. 58/17 z dne 20. 10. 2017).
KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost elektroindustrije
Slovenije
(neuradno prečiščeno besedilo št. 11)
I. UVODNE DOLOČBE
1.
Veljavnost kolektivne pogodbe
Pogodba velja:
A) Krajevno: za območje Republike Slovenije.
B) Stvarno:
(1) Za vse delodajalce, ki so člani
Zbornice elektronske in elektroindustrije Slovenije pri Gospodarski zbornici
Slovenije glede na razvrstitev v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji
dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) in člani Sekcije za kovine Združenja
delodajalcev Slovenije, ki opravljajo dejavnosti:
-
C 26.110 - proizvodnja elektronskih komponent
-
C 26.120 - proizvodnja elektronskih plošč
-
C 26.200 - proizvodnja računalnikov in perifernih naprav
-
C 26.300 - proizvodnja komunikacijskih naprav
-
C 26.400 - proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo
-
C 26.510 - proizvodnja merilnih, preizkuševalnih, navigacijskih in
drugih instrumentov in naprav
-
C 26.520 - proizvodnja ur
-
C 26.600 - proizvodnja sevalnih, elektromedicinskih in elektroterapevtskih
naprav
-
C 26.700 - proizvodnja optičnih instrumentov in fotografske opreme
-
C 26.800 - proizvodnja magnetnih in optičnih nosilcev zapisa
-
C 27.110 - proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev
-
C 27.120 - proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike
-
C 27.200 - proizvodnja baterij in akumulatorjev
-
C 27.310 - proizvodnja kablov in optičnih vlaken
-
C 27.320 - proizvodnja drugih električnih kablov in žic
-
C 27.330 - proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje
-
C 27.400 - proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo
-
C 27.510 - proizvodnja električnih gospodinjskih naprav
-
C 27.900 - proizvodnja drugih električnih naprav
-
C 29.310 - proizvodnja električne in elektronske opreme za motorna
vozila in njihove motorje
-
C 32.500 - proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov
-
C 33.130 - popravila elektronskih in optičnih narav
-
C 33.140 - popravila električnih naprav
-
C 33.200 - montaža industrijskih strojev in naprav.
(2) Gospodarska družba, za katero je glede
na izvajanje registrirane glavne dejavnosti po stari klasifikaciji dejavnosti
(NACE 2002) veljala Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije
dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/05) je zavezana iz iste Kolektivne pogodbe
dejavnosti še naprej, ne glede na novo registrirano dejavnost te družbe po
uredbi v Uradnem listu RS, št. 69/07 v primeru, da delodajalec – gospodarska
družba:
-
vsebinsko ni spremenila svoje glavne dejavnosti glede na registracijo po
NACE 2002;
-
ostane član iste zbornice oziroma združenja dejavnosti kot je bil do
uveljavitve SKD 2008;
-
poda pisno izjavo zakonitega zastopnika delodajalca GZS – Zbornici
elektronske in elektroindustrije, da bo iz razloga, ker se njena glavna
dejavnost iz obdobja veljavnosti NACE 2002 ni spremenila, uporabljala še naprej
isto Kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije.
(3) S to opredelitvijo delodajalec na
običajen način obvesti pri njem zaposlene delavce in sindikat pri delodajalcu.
C) Osebno:
(1) Za vse delavce, zaposlene pri
delodajalcih iz točke B te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike
Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike
Slovenije.
(2) Ta kolektivna pogodba ne velja za
poslovodne osebe in vodilne delavce razen če je tako določeno s kolektivno
pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o
zaposlitvi.
(3) Kolektivna
pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon in ta
kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem
usposabljanju.
D) Časovno:
(1) Ta pogodba
stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne osmi dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če s to pogodbo za
posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
2.
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo
(1) Izraza »delavec« in »delodajalec« se v
tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon,
ki ureja delovna razmerja. Delodajalci in delavci imajo status uporabnikov te
kolektivne pogodbe.
(2) »Gospodarska dejavnost« je vsaka
dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki
jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobiten
način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je
pridobivanja dobička.
(3) »Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo
poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezen
register.
(4) Izraz »sindikat« pomeni sindikate,
katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
(5) »Splošni akt« je akt delodajalca, ki na
splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z
zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.
(6) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače
in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(7) V tej kolektivni pogodbi uporabljena
izraza »delavec in delodajalec«, zapisana v moški slovnični obliki, sta
uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.
(8) Kadar je v tej kolektivni pogodbi
skupaj uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt
delodajalca«, je mišljen splošni akt delodajalca po zakonu, ki ureja delovna
razmerja.
(9) Pri uveljavljanju pravic delavcev,
na podlagi »delovne dobe« pri zadnjem delodajalcu, se v omenjeno delovno dobo
šteje neprekinjena delovna doba:
-
pri zadnjem delodajalcu
-
pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca
-
za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so
bili prevzeti.
(10) Pri uveljavljanju pravic delavcev na
podlagi »delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne
dobe, ki jih je delavec prebil na delu in jih izkaže z vpisom v delovno
knjižico ali s potrdilom oziroma izpisom podatka o obdobjih pokojninskega
zavarovanja. Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »skupne delovne dobe«
se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe:
-
za delovno dobo do 31. 12. 2008: ko je bil delavec v delovnem razmerju
in ki so hkrati vpisana v delovno knjižico, ki jo delavec predloži delodajalcu
-
za delovno dobo od 1. 1. 2009: ko je bil delavec v delovnem razmerju, na
podlagi katerega je bil zavarovan pri slovenskih nosilcih obveznih socialnih
zavarovanj, kar delavec izkaže s potrdilom oziroma izpisom podatkov o obdobjih
zavarovanja iz matične evidence zavarovancev Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije.
(11) »Najnižja osnovna plača« je najnižja
osnovna plača za posamezni tarifni razred. »Osnovna plača« je plača delavca po
pogodbi o zaposlitvi, določena v skladu s kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom.
(12) »Sindikalni zaupnik« je oseba,
zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ
sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.
(13) »Sindikalni funkcionar« v smislu
drugega odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri
delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali
imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem
in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega
sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.
(14) Kadar je v tej kolektivni pogodbi
uporabljen izraz »uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna uredba Vlade RS, ki
določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne
vštevajo v davčno osnovo.
(15) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod
enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v
komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim
vozilom.
(16)
»Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je
odredil, da mu je na razpolago in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da
pride na delo.
3.
Enotni minimalni standardi
(1) Določila te kolektivne pogodbe
predstavljajo enotne minimalne standarde.
(2) Odstopanje od minimalnega
standarda je dovoljeno na podlagi zakona in posebnega pisnega sporazuma med
reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, v primerih in pod
pogoji, kot je to določeno s to kolektivno pogodbo.
II. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
TARIFNI RAZREDI IN RAZVRSTITEV DELOVNIH MEST
OZIROMA VRSTE DEL (v nadaljevanju »dela«)
Razvrstitev del
1. člen
(1) Dela se razvrščajo v devet
tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo,
določeno v splošnem aktu, in sicer:
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Dela, za katera se ne zahteva priučevanje in
za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahtevajo poleg
osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.
III. tarifni razred: (srednje zahtevna
dela)
Dela, za katera se zahteva zaključen 2‑letni ali verificiran program nižjega
poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva zaključni 3‑letni program javno priznanega
srednjega poklicnega izobraževanja ali najmanj 2 leti in pol javno priznanega
nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahtevajo najmanj 3 leta
srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali
poslovodski izpit ali najmanj 4 leta javno priznanega srednjega strokovnega
oziroma tehničnega izobraževanja.
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva višješolska
izobrazba ali izobrazba pridobljena po programu višješolskega strokovnega
izobraževanja.
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva visokošolska
izobrazba ali univerzitetna izobrazba.
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna
dela)
Dela za katera se zahteva magisterij,
specializacija ali državni izpit po končanem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna,
najbolj zahtevna dela)
Dela za katera se zahteva javno priznan
doktorat znanosti.
Tipična dela
2. člen
Tipična dela po tarifnih razredih so
priloga št. 2 k tej pogodbi.
Postopek razvrstitve del
3. člen
(1) Razvrstitev del po zahtevnosti opravi
delodajalec s splošnim aktom.
(2) Konkretne vrste del, ki se opravljajo
pri delodajalcu, se opredelijo s splošnim aktom.
(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom
splošnega akta, navedenega v prvem in drugem odstavku tega člena, oziroma
njegovi spremembi in dopolnitvi, le-tega posredovati v mnenje reprezentativnemu
sindikatu pri delodajalcu in se do mnenja pisno opredeliti.
(4) V primeru dvoma pri razvrščanju vrste
del v tarifne razrede, se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.
(5) Če se za posamezno delovno mesto
zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred
upošteva višja stopnja zahtevane izobrazbe.
Obveščanje o pooblaščenem delavcu
4. člen
Delodajalec, ki prenese pooblastilo za
odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na
vodilnega delavca pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila, na način,
ki je pri delodajalcu običajen, pisno obvestiti delavce.
POGODBA O ZAPOSLITVI
Sklenitev delovnega razmerja
5. člen
(1) Delavec sklene delovno razmerje v
skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(2) Čas trajanja delovnih izkušenj, ki
jih delodajalec zahteva kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja, mora biti
določen v splošnem aktu.
(3) Zahtevane delovne izkušnje lahko
znašajo največ 5 let.
Varstvo delavcev
5.a) člen
(1) Delodajalec ne sme s tehničnimi
sredstvi nadzorovati prostorov, ki so namenjeni za počitek in osebne potrebe
delavcev.
(2) Delodajalec enkrat letno obvešča
sindikate pri delodajalcu o ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim
nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu in se o izvajanju ukrepov
posvetuje s sindikati pri delodajalcu.
(3) Delodajalec objavi potrebo po delu v
ženski in moški slovnični obliki razen, če iz narave dela ne izhaja drugače. Ta
določba se uporablja od 1. 1. 2013 dalje.
Prednostna pravica do zaposlitve
(črtan)
6. člen
(črtan)
Pogodba o zaposlitvi
7. člen
(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran,
sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona, ki ureja
delovna razmerja, vsebuje tudi:
-
poskusno delo (če se zahteva)
-
tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri
delodajalcu), znesek osnovne plače na mesec ali na uro
-
način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko
sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati
opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati ali pa mora
biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.
(3) Delodajalec mora delavca ob nastopu
dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo
njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma
splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli
zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu
delodajalec ne more odreči. Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane
delavce, ko so na delu pri uporabniku.
(5) Če delodajalec, brez odpovedi pogodbe o
zaposlitvi, ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s
katero se predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se
mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 15 delovnih dneh.
(6) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene
hkrati za dve ali več delovnih mest, zlasti, če se delo na delovnih mestih
opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega
delovnega časa, določenega z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma s
kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
Suspenz pogodbe o zaposlitvi
7.a) člen
(1) Suspenz pogodbe o zaposlitvi nastopi
tudi v primeru, ko delavec v skladu z mnenjem medicine dela več kot 45 dni v
koledarskem letu, prekinjeno ali neprekinjeno, začasno ne izpolnjuje posebnih
zdravstvenih zahtev za delovno mesto ali posebne zdravstvene zahteve
izpolnjuje, vendar z omejitvami, delodajalec pa mu ne more odrediti drugega
dela.
(2) Za čas suspenza po prejšnjem odstavku
tega člena pripada delavcu samo nadomestilo plače v višini 50% njegove plače,
do katere bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne
plače.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo v
primeru, ko je nezmožnost za opravljanje dela iz prvega odstavka tega člena
posledica opravljanja dela pri delodajalcu in v primeru, ko je delavec
upravičeno odsoten zaradi bolezni ali poškodbe.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas
8. člen
(1) Projektno organizirano je delo, ki je
vezano na program oziroma opredelitve iz programa, ki ni stalen, temveč je
projekt, ki se samostojno začne in konča. Za projektno delo se zahtevajo
določena organizacijska struktura, standardizacija postopkov priprave, izvedbe
in spremljanja vsakega posameznega projekta in urejena projektna ter preostala sistemska
dokumentacija.
(2) Delodajalec in sindikat v roku 90 dni
od uveljavitve te pogodbe oblikujeta paritetni način spremljanja sklepanja
pogodb o zaposlitvi za določen čas glede razlogov za to in oblikovanja
predlogov za sprejem ukrepov, ki bodo omogočali sklepanje pogodb o zaposlitvi
za nedoločen čas z delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen
čas dalj kot eno leto.
(3) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe
o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz zakona, ki ureja delovna
razmerja.
(4) Po samostojni odločitvi vodstva družbe
se lahko sklene delovno razmerje za določen čas z tudi do 3% zaposlenih pri
velikih delodajalcih in do 2% zaposlenih pri srednje velikih delodajalcih
(upoštevajoč velikost podjetja po zakonu, ki ureja gospodarske družbe), čeprav
ti ne ustrezajo zakonski definiciji vodilnega delavca, če se z njimi sklene
izventarifna pogodba.
Izventarifna pogodba o zaposlitvi je
pogodba, ki jo delodajalec sklene z vodilnim delavcem, opredeljenim v zakonu,
ki ureja delovna razmerja ali s strokovnjakom, katerega osnovna plača vsaj za
30 odstotkov presega najnižjo osnovno plačo določeno v tej kolektivni pogodbi
za delavce IX. tarifnega razreda.
(5) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se
lahko sklene tudi v primeru zaposlitve iz razloga za opravljanje pripravništva
in poskusnega dela.
Delo na domu
8.a člen
(1) Za delo na domu, kot ga
ureja zakon, ki ureja delovna razmerja, se ne šteje delo, ki ga delavec občasno
opravlja na domu ali v drugih prostorih, ki niso delovni prostori delodajalca.
(2) Delavec, ki opravlja delo na domu,
ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca,
vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja
ter pravico do izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja ter enake
možnosti za napredovanje kot ostali delavci.
Poskusno delo
9. člen
(1) Trajanje poskusnega dela za posamezna
dela znaša, če ni drugače določeno s pogodbo o zaposlitvi:
-
za dela od I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec
-
za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca
-
za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece
-
za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece
-
za dela VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.
(2) Z načinom spremljanja poskusnega dela
mora biti delavec seznanjen pred nastopom dela.
Pripravništvo
9.a) člen
(1) Pripravnik je oseba, ki začne prvič po
končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in ravni njegove
izobrazbe.
(2) Ni pripravnik, kdor je srednjo
strokovno, višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pridobil s
študijem ob delu in bil ves čas študija zaposlen na podlagi pogodbe o
zaposlitvi na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala raven in smer
strokovne izobrazbe, za katero se je izobraževal.
(3) Delodajalec lahko odloči, v katerih
primerih pripravništvo ni potrebno.
(4) Trajanje pripravništva se določi za
različno dolga obdobja glede na raven strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne
določa drugače. Pripravništvo lahko traja:
-
za dela do vključno V. ravni izobrazbe največ 6 mesecev
-
za dela VI. ravni izobrazbe največ 9 mesecev
-
za dela VII. ravni izobrazbe največ 12 mesecev.
(5) Pripravniku, ki je pri opravljanju
pripravniškega programa in delovnih nalog posebej uspešen in s tem dokaže, da
je pridobil delovne izkušnje, potrebne za samostojno delo v stroki, lahko
delodajalec na mentorjev predlog skrajša pripravniško dobo, vendar ne za več
kot tretjino prvotno določenega trajanja.
(6) Pripravnika vodi, usmerja, nadzira in
ocenjuje mentor, ki ga določi delodajalec. Mentor izdela program pripravništva,
po katerem se pripravnik usposablja in z njim ob nastopu dela seznani
pripravnika. Mentor pripravnika seznani tudi z načinom in obsegom preverjanja
pridobljenega znanja.
(7) Mentor mora imeti najmanj enako raven
izobrazbe kot se to zahteva za delovno mesto ali vrsto del, na katerega je
pripravnik razporejen, vsaj 1 leto delovnih izkušenj in mora poznati naloge, za
katere se pripravništvo izvaja.
(8) Pred iztekom pripravniške dobe
pripravnik opravlja pripravniški izpit, ki vsebuje preizkus znanja iz stroke in
delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.
(9) Komisija za pripravniški izpit šteje
najmanj 3 člane, ki imajo najmanj enako raven strokovne izobrazbe, kot se
zahteva za delovno mesto ali vrsto del, na katerega je pripravnik razporejen in
vsaj 1 leto delovnih izkušenj.
(10) Če pri delodajalcu ni dovolj ustreznih
strokovnjakov, lahko delodajalec za predsednika ali člana komisije za
pripravniški izpit imenuje tudi druge strokovnjake s področja, s katerega se
opravlja pripravniški izpit.
(11) Mentor sodeluje pri delu komisije,
vendar ni njen član.
(12) Komisija za pripravniški izpit oceni
pripravništvo z oceno, ki glasi »opravil« – »ni opravil« in to sporoči
pripravniku takoj po končanem izpitu.
(13) O poteku in rezultatu pripravniškega
izpita sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in oba člana
komisije.
(14) Delodajalec lahko pripravniku, ki
prvič ne opravi pripravniškega izpita, omogoči ponovitev opravljanja izpita.
Omejitev števila napotenih delavcev
9.b) člen
(1) V koledarskem letu lahko največ 3
mesece znaša število napotenih delavcev, zaposlenih pri delodajalcu do 35
odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, ob upoštevanju naslednjih
pogojev:
-
da v povprečju v preteklem koledarskem letu število napotenih delavcev,
zaposlenih pri uporabniku za zagotavljanje dela za določen čas, ne presega 25
odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku
-
da uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev ni odpovedal pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnih razlogov pri uporabniku zaposlenemu delavcu ali več
delavcem na delovnem mestu ali na delovnih mestih, ki se pokrivajo z delovnimi
mesti ali vrstami del, na katerih delajo delavci napoteni pri uporabniku.
(2) Uporabnik tekoče obvešča
reprezentativni sindikat pri delodajalcu o povečanem številu napotenih delavcev
iz prvega odstavka tega člena.
(3) V omejitev po tem členu se ne vštevajo
delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen
čas.
Postopek ugotavljanja znanja in
zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov
dela
10. člen
(1) Določbe tega člena se uporabljajo
za ugotavljanje odpovednega razloga nesposobnosti v skladu z Zakonom o delovnih
razmerjih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
(2) Delodajalec lahko začne postopek
ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih
rezultatov dela delavca le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora
izkazovati delavčevo uspešnost pri delu.
(3) Delodajalec najmanj tri dni pred
razgovorom vroči delavcu dokumentacijo, na podlagi katere je začel postopek.
(4) V času poskusnega dela tega
postopka ni mogoče voditi.
(5) (črtan).
Opravljanje drugega dela
11. člen
(1) V času delovnega razmerja delodajalec
lahko, poleg primerov določenih v zakonu (začasno zmanjšan obseg dela), odredi
delavcu opravljanje druge vrste dela kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, na
podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:
-
delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za
zdravje
-
če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda
-
ob nenadnih okvarah delovnih naprav
-
v primeru nenadno povečanega obsega del
-
nadomestitev nenadno začasno odsotnega delavca
-
če delavec začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno
mesto ali posebne zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami,
če delo ustreza usposobljenosti ter
zdravstveni zmožnosti delavca.
(2) Delavec je dolžan opravljati drugo
vrsto dela, dokler trajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena in
sicer največ 65 delovnih dni v koledarskem letu, razen v primeru zadnje alineje
prejšnjega odstavka, ko je delavec drugo vrsto dela dolžan opravljati ves čas
obstoja razloga.
(3) Delavec je dolžan opravljati drugo
vrsto dela tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka.
(4) Za čas opravljanja drugega dela na
osnovi odredbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena, delavec prejme plačo,
ki je zanj ugodnejša.
(5) Delavcu, ki zaradi izrečenega
varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne sme opravljati del, za katera je sklenil
pogodbo o zaposlitvi, se lahko odredi opravljanje druge vrste dela, za katera
se zahteva enaka ali nižja stopnja zahtevnosti, dokler taka prepoved traja.
(6) Delavec je dolžan opravljati drugo delo
ne glede na raven in smer izobrazbe, če delo ustreza usposobljenosti ter
zdravstveni zmožnosti delavca.
Odpovedni rok pri odpovedi iz razloga
nesposobnosti
11.a člen
(1) V primeru redne odpovedi
pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razloga nesposobnosti je odpovedni
rok:
-
do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni
-
od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.
(2) Nad dve leti zaposlitve pri
delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto
zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni. Navedena omejitev
velja tudi za delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni nad 25 let.
Določanje in reševanje presežnih
delavcev
12. člen
(1) Delodajalec
se je dolžan posvetovati s sindikatom pred sprejemom odločitve, ki se nanaša na
takšne spremembe v strukturi in obsegu programa, proizvodnje, tehnologije in
organizacije poslovanja, ko obstoji verjetnost, da bodo te spremembe privedle
do poslovnih razlogov za prenehanje potreb po večjem številu dela delavcev.
(2) Sindikatu
je treba posredovati program presežnih delavcev najkasneje 10 dni pred
obravnavo pri delodajalcu.
Razporejanje delovnega časa
13. člen
V delovni čas se šteje tudi čas za:
-
usposabljanje in izpopolnjevanje po napotilu delodajalca v delovnem času
-
organizirane odmore za dodatne počitke med delom
-
osebne potrebe
-
potrebne priprave delovnega mesta za delo (kot npr.: pospravljanje,
čiščenje in podobno).
14. člen
(1) Delodajalec
določi razporeditev delovnega časa in način njegove izrabe v koledarskem letu s
planom izrabe delovnega časa ali delovnim koledarjem po posvetovanju s
sindikatom pri delodajalcu in ga pred izvajanjem pravočasno objavi na običajen
način.
(2) V primeru
začasne prerazporeditve delovnega časa po tretjem odstavku 147. člena ZDR ali
uvedbe nadurnega dela, je delodajalec dolžan pisno obvestiti sindikat o
razlogih za prerazporeditev ali nadurno delo.
(3) Dnevni
delovni čas (začetek in konec posamezne izmene), razen v primerih začasne
prerazporeditve delovnega časa, določi oziroma organizira delodajalec v skladu
s potrebami delovnega procesa in tržišča po posvetovanju s sindikatom pri
delodajalcu.
(4) O
izkoriščenosti delovnega časa delodajalec obvešča sindikate ob seznanitvi s
poslovnimi rezultati.
(5) Delodajalec
in sindikat v roku 90 dni od uveljavitve te pogodbe oblikujeta pariteti način
spremljanja ureditve delovnega časa in oblikovanja predlogov v cilju humanega
urejanja delovnega časa.
(6) Kadar je
s to pogodbo dnevni počitek določen v povprečnem trajanju, je potrebno
upoštevati najmanj 12 ur počitka med dvema delovnima dnevoma.
(7) Delodajalec omogoči v sladu s svojimi
zmožnostmi organiziranja delovnih procesov delavcu z družinskimi obveznostmi
lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti tako, da mu odobri delo v
razporedu delovnega časa, ki je za delavca zaradi njegovih družinskih
obveznosti najugodnejši. Za družinske obveznosti delavca štejejo:
-
varstvo predšolskega otroka, ki nima zagotovljenega varstva
-
varstvo in vzgoja otroka v času obveznega šolanja, če je delavec edini
hranilec družine (samohranilec)
-
varstvo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, dokler ga je delavec
dolžan varovati in skrbeti zanj
-
varstvo odraslega družinskega člana, ki potrebuje stalno postrežbo ali
pomoč za opravljanje osnovnih življenjskih potreb
-
dalj časa trajajoča bolezen zakonca ali osebe, ki z delavcem živi v
skupnosti, ki je po zakonu izenačena z zakonsko zvezo.
(8) Delavec z družinskimi obveznostmi iz
sedmega odstavka tega člena lahko s pisno vlogo predlaga delodajalcu ureditev
delovnega časa, ki je za delavca najugodnejši, k tej vlogi pa mora predložiti
ustrezna dokazila in po potrebi mnenje centra za socialno delo in zdravnika. V
ugodnejšem delovnem času ima delavec pravico delati za čas odobritve takega
dela. Obveznost delavca je, da delodajalca tekoče obvešča o vseh spremembah
njegovih družinskih obveznosti, ki imajo za posledico odobritev dela v
ugodnejšem delovnem času.
15. člen
Polni delovni čas, ki je krajši od 40 ur na
teden, se lahko določi s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom
delodajalca.
Delo preko polnega delovnega časa –
nadurno delo
16. člen
(1) Nadurno delo se lahko uvede le v
izjemnih primerih iz zakona, ki ureja delovna razmerja, če dela ni mogoče
opraviti z novimi zaposlitvami, prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi
organizacijskimi ukrepi.
(2) Delavec je dolžan na zahtevo
delodajalca, poleg primerov določenih v zakonu, ki ureja delovna razmerja,
opravljati delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) tudi, da se opravi
delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev
ali naprav ali izpada dobave vhodnih materialov.
(3) Poleg primerov iz zakona, ki ureja
delovna razmerja, lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki
ima nujen zdravniški pregled in delavec, ki je samohranilec otroka do 9 let
starosti, če gre za nadurno delo od ponedeljka do petka. Samohranilec je oseba,
ki predloži potrdilo o preživnini centra za socialno delo ali odločbo sodišča.
(4) Dnevna, tedenska in mesečna omejitev
nadurnega dela, določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se lahko
upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev.
Delovni čas, krajši od polnega
delovnega časa
17. člen
Delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za
manj kot polovico polnega delovnega časa, pripada odmor med delom v sorazmerju
s prisotnostjo na delu.
Delovni čas nočnega delavca
18. člen
Delovni čas nočnega delavca ne sme v
obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
18.a) člen
Pogodbeni stranki soglašata, da se zaradi
boljše izkoriščenosti delovnih sredstev in širjenja zaposlitvenih možnosti ter
podobnih ekonomskih in socialnih razlogov, ob upoštevanju vseh pogojev za
uvedbo nočnega dela, kadar se dejavnosti po tej kolektivni pogodbi opravljajo
na industrijski način, lahko uvede nočno delo žensk v skladu z zakonom in
Konvencijo št. 89 Mednarodne organizacije dela in s Protokolom iz leta 1990 k
tej konvenciji.
Neenakomerna razporeditev in začasna
prerazporeditev
19. člen
(1) Pri neenakomerni razporeditvi ter
začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni
ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva polni delovni čas kot
povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne more biti daljše od 12 mesecev,
razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca
določeno krajše obdobje.
(2) V vsakem primeru začasne
prerazporeditve delovnega časa, mora delodajalec datumsko določiti začetek in
predvideti konec referenčnega obdobja, v katerem se bo upoštevala povprečna
razporeditev polnega delovnega časa.
(3) V vsakem primeru začasne
prerazporeditve delovnega časa, mora delodajalec delavca obvestiti o dnevih
njegove delovne obveznosti praviloma za teden dni.
Dnevni in tedenski počitek v primeru
izmenskega dela
20. člen
V primeru izmenskega dela, se dnevni in
tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot ga določa zakon,
zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
Dnevni ali tedenski počitek
21. člen
Dnevni ali tedenski počitek v povprečnem
minimalnem trajanju, kot je določeno z zakonom v posebnih primerih, se
zagotavlja v obdobju, ki ni daljše od 6 mesecev.
Letni dopust
22. člen
(1) Delavec ima pravico do letnega
dopusta v minimalnem trajanju 4 tedne ne glede na to, ali dela polni delovni
čas ali krajši delovni čas od polnega.
(2) Pri določanju dolžine letnega
dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
delovna doba delavca,
-
pogoji dela,
-
socialno-zdravstveni kriteriji.
(3) Kriterij delovne dobe delavca:
-
za delovno dobo nad 5 let delodajalec določi povečan dopust s
podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, in sicer najmanj 1 dan
letnega dopusta za vsakih dopolnjenih 5 let delovne dobe.
(4) Kriterij pogojev dela so:
-
kriteriji pogojev dela se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali
splošnem aktu ob upoštevanju ocene tveganja,
-
nočnemu delavcu pripada 2 dni letnega dopusta,
-
delavcu, ki dela v turnusu pripada 1 dan letnega dopusta.
(5) Socialno-zdravstveni kriteriji so:
-
pravico do povečanega letnega dopusta od 3 do 5 dni imajo delavci z
najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delovni invalidi, delavci, ki negujejo in
varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko prizadeto osebo,
-
Delavci, ki so dopolnili najmanj 52 let starosti, imajo pravico do
povečanega letnega dopusta od 1 do 5 dni. Ne glede na določbo prejšnjega
stavka, imajo pravico do povečanega letnega dopusta 1 do 5 dni v letu 2018
delavci, ki so dopolnili 50 ali 51 let starosti, v letu 2019 pa delavci, ki so
dopolnili 51 let starosti. Pravica do povečanega letnega dopusta po predhodnih
dveh stavkih se izključuje s pravico starejšega delavca do dodatnih dni
dopusta, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja. V tem primeru delavcu
pripada pravica, ki je zanj ugodnejša.
(6) Delodajalec lahko v podjetniški
kolektivni pogodbi ali s splošnim aktom določi še druge primere, v katerih bo
delavcem povečan letni dopust (strokovna zahtevnost del, socialno-zdravstveno
stanje delavca in njegove družine…).
(7) Letni dopust delavca po zakonu in
po kriterijih kolektivne pogodbe dejavnosti skupaj ne presega 35 delovnih dni,
oziroma 37 delovnih dni za nočnega delavca, če ni drugače določeno s pogodbo o
zaposlitvi. Ob uveljavitvi te pogodbe delavci ohranijo število dni letnega
dopusta po odmeri za leto 2005 po kriterijih iz kolektivnih pogodb oziroma
aktih delodajalca.
(8) Delavec ima pravico trikrat med
letom po en dan letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o
tem obvesti neposrednega vodjo najkasneje en dan pred nastopom dopusta.
(9) Delavcu,
ki je izpolnil kriterij za spremembo letnega dopusta, se sprememba upošteva v
tekočem letu.
23. člen
Delavec, ki dela v tujini, lahko v primeru,
ko delovni proces ne omogoča izrabe dopusta v tekočem letu oziroma do
30. 6. naslednje leto, izrabi dopust do konca naslednjega koledarskega leta.
Druge odsotnosti z dela
24. člen
(1) Delavec ima pravico do plačane
odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu
zaradi osebnih okoliščin, in sicer:
-
Lastno poroko 3
dni
-
Poroka otroka 1
dan
-
Selitve stalnega prebivališča delavca ali njegove družine v drug kraj 3
dni
-
Selitve stalnega prebivališča delavca ali njegove družine v istem kraju 2
dni
-
Oče ob rojstvu otroka 2
dni
-
Smrti zakonca ali otroka 3
dni
-
Smrti staršev 2
dni
-
Smrt zakončevih staršev, bratov, sester, starih staršev 1
dan
-
Elementarnih nesreč 4
dni
(2) V primerih odsotnosti iz tega
člena delavcu praviloma odsotnosti ni mogoče zavrniti.
(3) Odsotnost v primerih iz prvega
odstavka je treba izrabiti ob nastopu dogodka. Odsotnost je v breme delodajalca.
Odsotnosti z dela po prvih štirih alinejah prvega odstavka tega člena je
delavec dolžan napovedati najkasneje 10 delovnih dni pred predvideno
odsotnostjo, ostale pa ob nastanku dogodka.
Odsotnost z dela brez nadomestila
plače
25. člen
(1) Delavec lahko zaprosi za odsotnosti
z dela brez nadomestila plače zaradi osebnih razlogov.
(2) Za odsotnost z dela iz prejšnjega
odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, odobri pa jo delodajalec, kadar
delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.
(3) Delodajalec lahko delavčevo
zahtevo za neplačano odsotnost z dela zavrne, če trenutne zahteve delovnega
procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.
(4) Med takšno odsotnostjo pravice in
obveznosti delavca iz dela mirujejo, delovna doba se všteva v zavarovalno dobo.
(5) Delavec ima pravico do odsotnosti
z dela brez nadomestila do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. Za čas
odsotnosti z dela brez nadomestila plače, delodajalec plača delavcu prispevke
za socialno varnost.
DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
Disciplinske sankcije
26. člen
(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu
delodajalec lahko izreče opomin, odvzem bonitet ali denarno kazen.
(2) Najvišja odmerjena denarna kazen je
lahko največ 15% plače delavca za obdobje najdalj 6 mesecev.
(3) Denarno kazen delavec mesečno plačuje
največ 6 mesecev, in sicer v višini 15% plače delavca, ki jo je prejel v mesecu
pred izrečeno denarno kaznijo, oziroma, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Delodajalec mora ob vročitvi pisne
obdolžitve delavca seznaniti z možnostjo, da lahko delavec od delodajalca
zahteva, da ta pisno obvesti sindikat, katerega član je delavec, o uvedbi
disciplinskega postopka in kršitvi.
(5) Od vročitve pisne obdolžitve do
zagovora mora preteči najmanj 5 dni.
Odškodninska odgovornost
27. člen
(1) Kadar delavec pri delu ali v zvezi
z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni
mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške,
se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku.
(2) Pavšalna odškodnina za posamezni
škodni dogodek je lahko največ 1 povprečna plača delavca v obdobju zadnjih treh
mesecev pred nastankom škodnega dogodka.
(3) Če med delavcem in delodajalcem, v
primeru ugotovljene škode, ni sklenjena pisna poravnava o plačilu odškodnine,
delodajalec uveljavlja plačilo odškodnine pred pristojnim sodiščem.
Postopki delodajalca pred odpovedjo
pogodbe o zaposlitvi
28. člen
(1) V primerih, ki jih določa zakon, ki
ureja delovna razmerja, je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo
pravico, da ima od delodajalca pravico zahtevati, da obvesti sindikat, katerega
član je.
(2) Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko v
primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti redno odpove pogodbo o
zaposlitvi iz krivdnega razloga, mora vsebovati navedbo kršitve pogodbenih ali
drugih obveznosti, obrazložitev in pravno podlago za odpoved.
(3) Pisno opozorilo mora biti delavcu
vročeno v rokih, ki jih določa zakon za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
(4) Pisno opozorilo velja 2 leti od dneva
vročitve delavcu.
Pogodbena kazen
29. člen
(1) Delavec
od delodajalca pisno zahteva odpravo domnevne kršitve prepovedi diskriminacije.
(2) V primeru
domnevne kršitve prepovedi diskriminacije lahko delavec pošlje zagovorniku
načela enakosti pri Uradu za enake možnosti pisno pobudo za obravnavo primera
domnevne kršitve prepovedi diskriminacije, delodajalec pa se lahko za ta primer
obrne na zagovornika načela enakosti s prošnjo za mnenje o tem, ali bi lahko ta
primer pomenil diskriminacijo.
(3) Kadar je s pravnomočno sodno odločbo
ugotovljena diskriminacija delavca, mu je delodajalec dolžan izplačati iz
naslova pogodbene kazni tri plače, če sta izvedeni naslednji procesni
predpostavki pred vložitvijo tožbe:
-
delavec je od delodajalca pisno zahteval odpravo domnevne kršitve
diskriminacije
-
delavec je podal pobudo za obravnavo zagovorniku načela enakosti, ki je
izdal pisno mnenje, v katerem je ugotovil obstoj kršitve prepovedi
diskriminacije ali pa je primer odstopil inšpekciji.
(4) Če se s pravnomočno sodno odločbo
ugotovi, da do diskriminacije ni prišlo, čeprav je delavec diskriminacijo
zatrjeval, je dolžan delodajalcu plačati pogodbeno kazen v višini ene plače.
Pogodbene kazni iz prejšnjega stavka delavec ni dolžan plačati v primerih:
-
če je zagovornik načela enakosti za ta primer predhodno ugotovil obstoj
kršitve prepovedi diskriminacije in o tem obstaja pisna dokumentacija
-
če je zagovornik načela enakosti zaradi nesodelovanja delodajalca v
predhodnem postopku ugotavljanja diskriminacije ta primer odstopil inšpekciji
in je le-ta kršitev ugotovila.
(5) Kot osnova za izračun pogodbene kazni
iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se upošteva povprečje plač delavca
v zadnjih treh mesecih pred pravnomočnostjo sodbe, ki jih je delavec dobil ali
bi jih dobil, če bi delal.
IZOBRAŽEVANJE
Izobraževanje v skladu s potrebami
delovnega procesa pri delodajalcu
30. člen
Izobraževanje v skladu s potrebami
delovnega procesa pri delodajalcu je:
-
izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe,
-
usposabljanje,
-
izpopolnjevanje.
(2) V času nastajanja programa izobraževanja
v podjetju lahko delavec poda svoje predloge za lastni razvoj znanja.
Izobraževanje za pridobitev nove
stopnje izobrazbe
31. člen
Izobraževanje za pridobitev nove stopnje
izobrazbe poteka praviloma izven delovnega časa.
Izpiti v primeru izobraževanja za
pridobitev nove stopnje izobrazbe
32. člen
(1) Če se delavec izobražuje za
pridobitev nove stopnje izobrazbe in je izobraževanje organizirano izven
delovnega časa, delavcu za pripravo na izpit pripada:
-
en delovni dan za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V.
stopnje zahtevnosti,
-
dva delovna dneva za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja
(visoki strokovni šoli ali fakulteti),
-
pet delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni
izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
-
sedem delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma
fakulteti,
-
dva delovna dneva za vsak izpit na podiplomskem študiju,
-
deset delovnih dni za zaključni izpit za pridobitev naziva specialist,
magister ali doktor znanosti.
(2) Do odsotnosti iz prejšnjega
odstavka je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
(3) Obseg delovnega časa, namenjenega
za izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe, se določi glede na
dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delavcem in delodajalcem.
(4) Delodajalec, v skladu s svojimi
možnostmi, lahko zagotovi delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, da
obiskuje predavanja.
Usposabljanje in izpopolnjevanje
33. člen
(1) Usposabljanje in izpopolnjevanje
praviloma poteka med delovnim časom.
(2) Če se delavec usposablja ali
izpopolnjuje med delovnim časom, se ta čas šteje v redni delovni čas, delavec
pa ima enake pravice, kot da bi delal.
(3) Program usposabljanja in
izobraževanja delavcev sprejme delodajalec.
(4) Delodajalec delavcu ne more
odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega
razloga, če delavcu ni omogočil izobraževanja v skladu s potrebami delovnega
procesa.
(5) Delodajalec
vodi evidenco o izvedenih internih usposabljanjih in izpopolnjevanjih delavcev.
Povračilo stroškov
34. člen
(1) Delavcu,
ki ga delodajalec napoti na izpopolnjevanje in usposabljanje ali izobraževanje
za pridobitev nove stopnje izobrazbe, delodajalec krije naslednje stroške:
-
prevoz
-
šolnino ali kotizacijo
-
stroške prehrane
-
stroške bivanja.
(2) Če
delavec izpolnjevanja, usposabljanja ali izobraževanja ne zaključi uspešno, je
delavec dolžan delodajalcu povrniti stroške, ki so v zvezi s tem nastali, če je
to dogovorjeno s posebno pogodbo o izobraževanju. Delavcu ne pripada povračilo
tistih stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih krije delodajalec.
DELOVANJE SINDIKATA
35. člen
(1) Delodajalec zagotavlja
reprezentativnemu sindikatu podatke o vseh vprašanjih, ki jih sindikat
potrebuje za primere sodelovanja pri odločanju o kolektivnih pravicah in za
primere sodelovanja pri odločanju o individualnih pravicah delavcev v skladu z
veljavno zakonodajo ter o zadevah, ki jih morajo delavci poznati zaradi
izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.
(2) Pooblaščeni predstavniki sindikatov
vseh ravni organiziranja in z njihove strani angažirani strokovnjaki, ki so jim
bili podatki iz prvega odstavka tega člena posredovani, so dolžni varovati
podatke, ki so določeni kot poslovna skrivnost delodajalca.
(3) Predsednik sindikata pri delodajalcu
oziroma sindikalni zaupnik ima pravico do podatkov o izplačanih plačah po
kolektivnih pogodbah in o masi plač za delavce po individualnih pogodbah pri
delodajalcu na način, opredeljen v dogovoru o pogojih za delovanje sindikata,
vendar teh podatkov ne sme razmnoževati niti jih javno objavljati. Pri
pridobivanju podatkov in ravnanju z njimi morajo predsedniki sindikatov oziroma
sindikalni zaupniki upoštevati določila zakona o varstvu osebnih podatkov.
(4) Delodajalec je dolžan najmanj enkrat
letno, praviloma po poteku poslovnega leta, poročati sindikatu pri delodajalcu
o politiki zaposlovanja, vključno z uporabo agencijskega dela, o plačni
politiki in sistemu plač ter o rezultatih poslovanja delodajalca za preteklo leto
in predstaviti načrte za tekoče leto.
36. člen
(1) Delodajalec zagotavlja naslednji obseg
plačanih ur sindikalnega dela med delovnim časom:
-
za opravljanje nalog sindikalnih zaupnikov skupno najmanj dve plačani
uri letno za vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur
letno
-
članom sindikata za čas udeležbe na članskih sestankih sindikalnih
skupin pri delodajalcu najmanj 4 ure letno
-
reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu pripada naslednje število ur
letno za sindikalno izobraževanje:
-
do 50 članov 24
ur
-
nad 50 do 100 članov 48
ur
-
nad 100 do 250 članov 72
ur
-
nad 250 do 500 članov 96
ur
-
nad 500 članov 120
ur.
V tako določeno število ur se ne šteje
izobraževanje o kolektivnem dogovarjanju in delovno pravni zakonodaji, varstvu
in zdravju pri delu ter iz drugih področij socialne varnosti (šteje se, da je
to vsebina vseživljenjskega učenja pri delodajalcu), na katerega sindikalne
zaupnike napoti delodajalec na lastno iniciativo ali na predlog sindikata.
Razdelitev ur med sindikalne zaupnike iz te alineje se letno predloži
delodajalcu skupaj s poimenskim seznamom sindikalnih zaupnikov najkasneje do
31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(2) Sindikalnemu funkcionarju
za sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti pripada letno
ustrezno število plačanih dni, ki se lahko koristijo po urah, in sicer:
-
državni in panožni nivo
33 dni (člani organov)
43 dni (predsednik, podpredsednik in
sekretar)
-
regionalni oziroma območni nivo
13 dni (člani organov)
23 dni (predsednik, podpredsednik in
sekretar)
-
v primeru organiziranja konference sindikalnih podružnic, se lahko
pogoji za delovanje sindikata dogovorijo med sindikatom in delodajalci s pisnim
dogovorom.
(3) V fond ur iz prejšnjega odstavka tega
člena ni všteto število ur za pogajanja za kolektivno pogodbo na državnem ali
panožnem nivoju.
(4) Sodelovanje v višjih oblikah sindikalne
organiziranosti se dokazuje z vabili, ki morajo biti delodajalcu predloženi 3
delovne dni pred odsotnostjo.
(5) O okvirnem načinu izrabe tako določenega
števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in
delodajalec, pri čemer se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in
interesi delodajalca.
(6) Potrebni čas za opravljanje nalog, ki
jih sindikat pri delodajalcu prevzame na podlagi posebnega dogovora, se ne
šteje v fond ur za sindikalno delo.
(7) V primeru dogovora o sklenitvi
delovnega razmerja s profesionalnim sindikalnim zaupnikom, se pogodbeni stranki
dogovorita, da se pripadajoči fond ur za sindikalno delo iz prvega odstavka
tega člena lahko zmanjša.
(8) O izrabi dogovorjenega obsega plačanih
ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjena med poslovodnim
organom in sindikatom.
37. člen
(1) Za mandat opravljanja dela
sindikalnega zaupnika na profesionalen način pri delodajalcu, delodajalec in
sindikalni zaupnik skleneta pogodbo o zaposlitvi.
(2) Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi
s profesionalnim sindikalnim zaupnikom, se določi njegova osnovna plača najmanj
v enaki višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije,
vendar ne manj, kot je najnižja osnovna plača za VI. tarifni razred pri
delodajalcu, kjer je zaposlen.
(3) Profesionalnemu sindikalnemu
zaupniku pripadajo dodatki, delovna uspešnost, nadomestila plače in drugi
prejemki ter plačila iz rezultatov poslovanja delodajalca in valorizacija plače
na enak način, kot drugim delavcem po kolektivni pogodbi pri delodajalcu.
(4) Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi
iz prvega odstavka tega člena delodajalec z delavcem, ki je bil pred sklenitvijo
pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku tega člena pri delodajalcu zaposlen za
nedoločen čas, sklene pogodbo o zaposlitvi za dela, ki jih je delavec opravljal
pred izvolitvijo ali imenovanjem za profesionalnega sindikalnega zaupnika
oziroma drugo ustrezno delo v skladu z zakonom.
Sindikalni zaupniki, ki uživajo
pravno varstvo
38. člen
(1) Število sindikalnih zaupnikov, ki
uživajo varstvo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, določita
sindikat in delodajalec s pisnim dogovorom o pogojih za delovanje sindikata,
pri čemer se upošteva organiziranost delovnega procesa po izmenah,
organiziranost delodajalca, število članov sindikata in organiziranost
sindikata. Predlog števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo po zakonu,
ki ureja delovna razmerja, lahko posreduje sindikat ali delodajalec. V primeru,
da pisni dogovor ni dosežen, je status sindikalnega zaupnika z varstvom po
zakonu priznan le predsedniku sindikata pri delodajalcu.
(2) Član sindikata pridobi status
sindikalnega zaupnika, ki uživa pravno varstvo po zakonu, ki ureja delovna
razmerja, z dnem, določenim v pisnem sklepu sindikata pri delodajalcu o
poimenski določitvi sindikalnih zaupnikov, vendar ne prej kot z dnem vročitve
tega sklepa delodajalcu.
39. člen
(1) Varstvo v skladu z zakonom sindikalni
zaupniki uživajo še eno leto po preteku funkcije.
(2) Enako varstvo kot sindikalni
zaupniki uživajo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central, ki so
zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
40. člen
(1) Sindikati in poslovodni organ
delodajalca se pisno dogovorijo o načinu zagotavljanja pogojev za delo
sindikata v breme delodajalca (prostori, tehnično in administrativno delo,
strokovna pomoč ter obračun in nakazovanje članarine).
(2) Delodajalec ne sme ovirati svobode
sindikalnega obveščanja in razširjanja sindikalnega tiska.
41. člen
(1) Sindikat organizira in vodi stavko
v skladu z zakonom.
(2) Stroške stavke, ki je organizirana
v nasprotju z zakonom, nosi organizator stavke.
(3) Ob napovedi stavke, mora sindikat,
ki jo organizira, delodajalca obvestiti o stavkovnih zahtevah, o datumu, kraju
in uri pričetka ter datumu in uri konca stavke, če je ta predviden.
(4) Delodajalec lahko za potrebe
obračuna nadomestil delavcem od vsakega zaposlenega pridobi pisno izjavo o
njegovem sodelovanju v stavki, ne glede na to ali stavko organizira sindikat
ali delavci sami, če teh podatkov delodajalcu ne dostavi organizator stavke.
Delodajalec mora pri tem varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter
upoštevati in varovati delavčevo zasebnost.
PLAČE IN DRUGI PREJEMKI IZ DELOVNEGA
RAZMERJA
Splošno
42. člen
(1) Plače in druge osebne prejemke
mora delodajalec izplačevati delavcu samo v denarni obliki.
(2) Izplačila v drugi valuti se lahko
uredijo s pogodbo o zaposlitvi le za primere začasno napotenih delavcev na delo
v tujino in za primere povračil stroškov v zvezi z delom delavcev, ki službeno
potujejo v tujino.
(3) Določila in zneski iz te
kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi za določanje vsebine
podjetniških kolektivnih pogodb.
(4) Vsi zneski v tej kolektivni
pogodbi, ki zadevajo plače, nadomestila plač in druge prejemke, so v bruto
zneskih.
(5) Za normalne pogoje dela se štejejo
pogoji, ki delavcu dela ne otežujejo in dodatno obremenjujejo. Normalni delovni
pogoji so brez vplivov delovnega okolja iz 48. člena te pogodbe.
(6) (črtan).
(7) Če se pri delodajalcu izplačujejo
plače večkrat na mesec, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji
dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje 18. dan po
preteku plačilnega obdobja. Za zamudo pri izplačilu plač po 18. v mesecu za
preteklo plačilno obdobje, mora delodajalec izplačati delavcu zakonite zamudne
obresti. Navedeno v prvem in drugem stavku tega odstavka velja tudi za
izplačilo drugih osebnih prejemkov.
(8) Delavcem, ki delajo s krajšim
delovnim časom od polnega, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračila
stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo
polni delovni čas, plače pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(9) Delodajalec mora delavcu pri
izplačilu plače in drugih osebnih prejemkov vročiti pisni obračun, ki vsebuje
zlasti naslednje podatke o zneskih:
-
osnovne plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi delavca,
-
dodatkov po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb ali
splošnih aktov ter pogodbe o zaposlitvi,
-
plače iz naslova uspešnosti dela delavca in uspešnosti poslovanja
delodajalca,
-
nadomestil plače po posameznih vrstah,
-
bruto znesek obračunane plače,
-
davkov in prispevkov ter zavarovalnih premij,
-
neto izplačilo,
-
drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom,
-
odtegljajev od plače.
(10) Na izplačilnem listu iz
prejšnjega odstavka mora biti tudi navedeno, za koliko ur dela so obračunane
posamezne sestavine plače in za koliko ur je obračunano posamezno nadomestilo
plače. Izplačilni list za plačo in druge osebne prejemke ter povračilo stroškov
v zvezi z delom je lahko skupen ali ločen za posamezno vrsto izplačil (npr.:
plača, drugi osebni prejemki, povračila stroškov v zvezi z delom).
(11) Delodajalec mora v navzočnosti
delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač, drugih osebnih prejemkov ter
povračil stroškov v zvezi z delom in obrazložiti vse okoliščine v zvezi z
izračuni, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na podlagi pisnega
pooblastila delavca.
(12) Določbe o plačah in povračilih
stroškov v zvezi z delom veljajo tudi za agencijsko posredovane delavce, ki so
na delu pri uporabniku.
42.a) člen
(črtan)
Najnižja osnovna plača
42.b) člen
Najnižja osnovna plača pomeni vrednost za
najmanj zahtevno delo v določenem tarifnem razredu za povprečni mesečni polni
delovni čas.
Plače
43. člen
Plača delavca je sestavljena iz:
-
osnovne plače,
-
dela plače za delovno uspešnost,
-
dela plače za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu,
-
dodatkov.
Osnovna plača
44. člen
(1) Denarni zneski osnovnih plač za dela
pri delodajalcu se določijo s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom. Višina
osnovne plače se določi ob upoštevanju zahtevnosti dela, za katerega je delavec
sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pri izbrani metodi vrednotenja, bo delodajalec
upošteval najmanj naslednje objektivne kriterije (elementi):
-
zahtevane sposobnosti (strokovna izobrazba in izkušnje)
-
odgovornosti
-
fizični in umski napor.
(2) Osnovna plača delavca je lahko enaka
ali višja od najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi za posamezni
tarifni razred, v katerega so razvrščena dela, za katera je delavec sklenil
pogodbo o zaposlitvi.
(3) Delodajalec zagotavlja enake možnosti
za napredovanje delavcev pri delu. Delodajalec organizira spremljanje razvoja
delavcev v smislu delovne kariere, njihovega izobraževanja in usposabljanja za
delo, kar je podlaga za odločitev o napredovanju delavcev. Sistem napredovanja
pri delodajalcu se lahko določi s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom.
Plače na podlagi delovne uspešnosti
45. člen
(1) Delavec ima pravico do izplačila
dela plače za delovno uspešnost, če izpolnjuje sprejete kriterije in merila pri
delodajalcu.
(2) Delovna uspešnost se lahko
ugotavlja za posameznega delavca za opravljeno delo, za katero je sklenil
pogodbo o zaposlitvi, lahko pa tudi kombinirano za posameznega delavca in za
delovno skupino oziroma organizacijsko enoto, v kateri delavec dela, ali za
družbo kot celoto.
(3) Delodajalec mora imeti kriterije
in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti, ki morajo biti znani pred njihovo
uporabo.
(4) Pri določanju meril se mora
upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim
delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
(5) Za dela, ki jih je mogoče meriti,
se lahko določijo norme. Norma pomeni čas, potreben za izvršitev dela, ki ga
lahko doseže 95% delavcev v normalnih delovnih pogojih in v normalni
organizaciji dela.
(6) Delavec oziroma sindikalni zaupnik
na podlagi pisnega pooblastila delavca ima kadarkoli pravico vpogleda v oceno
uspešnosti in lahko zahteva pisno obrazložitev ocenitve.
Del plače za poslovno uspešnost
46. člen
Kriterije za določitev dela plače na
podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in sindikat pri delodajalcu
ob sprejemu letnega poslovnega načrta.
Dodatki za delo v manj ugodnem
delovnem času
47. člen
(1) Delavcem za delo v delovnem času, ki je
manj ugoden, pripadajo dodatki najmanj v naslednjih odstotkih od osnovne plače
oziroma urne postavke za:
- delo
v popoldanski izmeni, kadar se delovni proces izvaja
najmanj
v 2 izmenah oziroma v turnusu 10%
-
prekinitev dela za eno uro ali več 15%
-
nočno delo 50%
-
nadurno delo
-
če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega
procesa,
da bi se preprečila nevarnost za življenje in zdravje
ljudi,
večja materialna škoda (ki se opredeli v podjetniški
kolektivni
pogodbi oziroma v splošnem aktu); če je nujno, da
se
opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja
energije,
okvare strojev in naprav; če je nujno, da se
odvrne
okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila
prekinitev
dela 40%
-
v ostalih primerih nadurnega dela 50%
-
delo v nedeljah 50%
-
delo na praznike in dela proste dneve po zakonu 50%.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko
je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Dodatki se med seboj ne izključujejo,
razen dodatkov za delo na dan praznika ali dela prostih dni ter dodatka za delo
v nedeljo.
(4) Delavcu pripada nadomestilo za čas
pripravljenosti na domu najmanj v višini 10% osnovne plače delavca za polni
delovni čas. Čas, ko je delavec na domu v pripravljenosti za delo, se
posameznemu delavcu ne more odrediti za več kot 5 dni na mesec.
(5) Pripravljenost na domu je delovna obveznost,
čas pripravljenosti na domu se ne šteje v delovni čas.
(6) Če mora delavec zaradi
potrebe nepretrganega proizvodnega procesa ali narave dela delati tudi na dan
praznika oziroma drugi dela prosti dan po zakonu, mu pripada dodatek v višini
100 %.
47.a) člen
(1) Delavec je za dopolnjena leta skupne
delovne dobe do 30. 6. 2006 upravičen do dodatka v višini 0,5% za vsako
dopolnjeno leto skupne delovne dobe. Za obdobje od 1. 7. 2006 dalje mu pripada
dodatek v višini 0,6% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka
tega člena, je delavec, ki se zaposli pri delodajalcu od začetka veljavnosti
tega dodatka št. 10 k tej kolektivni pogodbi, upravičen le do dodatka na
delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,6% za vsako dopolnjeno leto
delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega
člena se uporabljajo le v primeru, če s podjetniško kolektivno pogodbo ni
drugače določeno.
Dodatki za posebne pogoje dela
48. člen
Dodatki za posebne obremenitve pri delu, za
neugodne vplive okolja, za nevarnost pri delu se opredelijo v kolektivni
pogodbi ali splošnem aktu delodajalca.
Nadomestila plače
49. člen
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za
čas odsotnosti z dela v breme delodajalca v naslednjih primerih:
-
bolezni
-
poklicne bolezni ali poškodbe pri delu
-
letnega dopusta in drugih plačanih odsotnostih iz 24. člena te pogodbe
-
na državne praznike in dela proste dneve po zakonu
-
odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma, če se
izobražuje v interesu delodajalca
-
za čas stavke, organizirane po zakonu o stavki, v primeru bistvenega
kršenja kolektivnih pogodb, kadar so izčrpane vse pogajalske možnosti
-
v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom delodajalca.
(2) V primerih iz prve alineje prvega
odstavka je osnova za nadomestilo plače plača delavca v preteklem mesecu za
polni delovni čas, valorizirana z rastjo plač pri delodajalcu za pretekli mesec
brez nadomestil plače, nadomestilo pa znaša najmanj 80% osnove.
(3) V vseh ostalih primerih je osnova za
izračun nadomestila plače povprečna plača delavca v preteklih 3 mesecih,
valorizirana z rastjo plač pri delodajalcu za tekoči mesec. Plača iz prejšnjega
stavka ne vsebuje nadomestil plač in se izračuna iz urne postavke za dneve
prisotnosti na delu.
(4) Nadomestila plače ne morejo presegati
višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Prehrana med delom
50. člen
(1) Delavcem se zagotovi
povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do
povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo
najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študenti na praksi. Do
dodatnega toplega obroka so upravičeni tisti delavci, ki zaradi prerazporeditve
delovnega časa, odrejene s strani delodajalca ali opravljanja dela preko
polnega delovnega časa delajo več kot 11 ur dnevno.
(2) Delodajalec je praviloma dolžan
zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in ustrezni
kakovosti. Če tega objektivno ne more zagotoviti, mora delavcu povrniti stroške
prehrane v znesku, določenem s tarifno prilogo k tej pogodbi. Če delodajalec ne
zagotovi dodatnega toplega obroka, ko delavec dela v prerazporejenem delovnem
času ali preko polnega delovnega časa, delavcu pripada nadomestilo v višini in
pod pogoji ustreznega urnega zneska po uredbi, v primeru dela več kot 11 ur
dnevno pa polni znesek.
(3) Če
delodajalec zagotavlja
ustrezen topli obrok in je cena le-tega nižja od zneska, določenega v tarifni
prilogi k tej kolektivni
pogodbi,
delavcu ni dolžan izplačati razlike do zneska v tarifni prilogi. Delavcem, ki
imajo dieto in s strani od delodajalca pooblaščenega zdravnika ustrezno
potrdilo, mora delodajalec izplačati celoten znesek, če delavcu ne zagotovi dietne
prehrane.
Prevoz na delo in z dela
51. člen
(1) Delavcu pripada povračilo stroškov za
prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu od kraja bivališča do
kraja opravljanja dela, če je kraj bivališča od kraja opravljanja dela oddaljen
najmanj dva kilometra.
(2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega
člena delavcu pripada povračilo stroškov najcenejšega javnega prevoza v višini
kot to določa tarifna priloga. Če je za delodajalca ugodneje in delavec ne
predloži dokazila o nakupu vozovnice, pripada delavcu povračilo stroškov
kilometrine po uredbi.
(3) Če ni možnosti prevoza z javnimi
prevoznimi sredstvi, delavcu pripada kilometrina za vsak polni kilometer po
najkrajši cestni povezavi v višini zgornjega zneska po uredbi.
(4) Če delodajalec organizira prevoz na
delo in z dela ter delavec tak prevoz uporablja, potem delavcu ne nastajajo
nikakršni stroški. Delavcu zato v primeru uporabe organiziranega prevoza ni
mogoče nalagati plačila stroškov.
(5) Če delavec iz upravičenih razlogov ne
uporablja organiziranega prevoza, mu je delodajalec dolžan povrniti stroške
prevoza na delo in z dela v višini kot je določena v tarifni prilogi.
(6) Delavec mora delodajalcu sporočiti
vsako spremembo kraja bivališča, iz katerega prihaja na delo. Če se zaradi
razlogov na strani delavca strošek prevoza na delo in z dela naknadno poveča,
ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z
dela le, če se tako sporazume z delodajalcem.
Službena potovanja
52. člen
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih
imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se
šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za
prenočišče in povračilo stroškov za prevoz. Delavcu se pred odhodom na službeno
potovanje, ki traja več kot dva dni, praviloma izplača akontacija v višini
predvidenih stroškov.
(2) Do povračil stroškov na službenem
potovanju so upravičeni delavci, ki so na službeno potovanje napoteni z nalogom
za službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, določeni v
tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.
(3) Delavcu se v primeru službenega
potovanja v tujino stroški povrnejo v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Stroški za prenočišče in prevoz z
javnimi prometnimi sredstvi ter drugi stroški povezani s službenim potovanjem
(cestnine, parkirnine…), se povrnejo na podlagi računa, skladno z nalogom za
službeno potovanje.
(5) Obravnavanje pravic v
primeru napotitve delavca na službeno pot se uredi na ravni delodajalca.
Terenski dodatek
53. člen
(1) Delavec je upravičen do terenskega
dodatka za delo na terenu. Višina terenskega dodatka je določena v tarifni
prilogi. Terenski dodatek se izplačuje ob izplačilu plače za tekoči mesec.
(2) Delavec je upravičen do terenskega
dodatka, če dela izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer
je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana
prehrana in prenočišče.
(3) Terenski dodatek, povračilo
stroškov za prehrano na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med
seboj izključujejo, razen, če je bil delavec z delovnega mesta, za katerega ima
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, napoten na delo zaradi službenih potreb v drug
kraj, poslan na teren oziroma na službeno pot v tretji kraj.
Nadomestilo za ločeno življenje
54. člen
(1) Višina nadomestila za ločeno
življenje je določena v tarifni prilogi.
(2) Nadomestilo za ločeno življenje se
izplačuje le tistemu delavcu, ki mu je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi
ali njeni spremembi ta pravica priznana.
Regres za letni dopust
55. člen
Višina regresa za letni dopust se določi s
tarifno prilogo in se izplača najkasneje do konca meseca junija tekočega leta.
Odpravnine
56. člen
(1) Višina odpravnine, ki pripada delavcu
po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v primeru redne odpovedi pogodbe o
zaposlitvi lahko presega 10-kratnik osnove iz zakona, ki ureja delovna
razmerja.
(2) Delavcu pripada ob upokojitvi
odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah:
-
v višini ene povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle
tri mesece oziroma v višini ene povprečne mesečne plače delavca za pretekle tri
mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 5 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu
-
v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle
tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle
tri mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 15 let delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu
-
v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle
tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle
tri mesece, če je to za delavca ugodneje, za dopolnjenih 20 let delovne dobe
pri zadnjem delodajalcu
-
če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno
upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu, delavcu pripada odpravnina v višini štirih povprečnih mesečnih
plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini štirih
povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca
ugodneje
(3) Odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o
zaposlitvi se izplača najkasneje do izteka odpovednega roka, odpravnina ob
upokojitvi pa se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
Solidarnostne pomoči
57. člen
(1) Delavcu oziroma njegovi družini
pripada solidarnostna pomoč, odmerjena od višine povprečne mesečne plače
delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji
za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, in sicer v naslednjih
primerih:
-
smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu več kot 10 let 170%
-
smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu do 10 let 120%
-
smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu
več kot 10 let 100%
-
smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu
do 10 let 80%
-
ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga kategorija) delavca, ki
dela pri zadnjem delodajalcu
več kot 10 let 100%
-
ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga kategorija) delavca,
ki dela pri zadnjem
delodajalcu do 10 let 80%.
(2) Delavec lahko delodajalca enkrat letno
zaprosi za solidarnostno pomoč tudi v primeru daljše neprekinjene bolezni ali
poškodbe pri delu (v trajanju nad 3 mesece). O višini solidarnostne pomoči se dogovorita
delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera.
(3) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi
ali splošnem aktu določi višje zneske in še druge primere, za katere delavcu
pripada solidarnostna pomoč.
(4) Ožji družinski člani delavca so:
zakonec, zunaj zakonski partner, otroci ter posvojenci pod pogojem, da jih je
delavec dolžan po zakonu preživljati.
(5) Kot elementarne nesreče, ki prizadenejo
zaposlene pri delodajalcu, se obravnavajo nesreče, ki so:
1.
Posledica naravnega pojava, kot je opredeljen v definiciji Statističnega
urada Republike Slovenije
2.
In povzročijo škodo na tistih dobrinah pri delavcih, ki so potrebne, da
lahko nemoteno prihajajo na delo in opravljajo svoje delo, to pa so:
-
bivalni prostori: stanovanja in stanovanjski objekti, kjer delavec
dejansko živi in od koder prihaja na delo ter katerih lastnik ali solastnik je
-
pomožni objekti (drvarnice, kleti, shrambe …), ki so nujno potrebni, da
se iz njih zagotavlja oskrba za stanovanjski objekt
-
premičnine v bivalnih prostorih in pomožnih objektih, ne glede na
lastništvo, ki jih delavci potrebujejo za zadovoljevanje osnovnih potreb za
življenje (sem ne sodijo različni predmeti za prosti čas).
3.
Delavcu pripada solidarnostna pomoč za primer elementarne nesreče
odmerjena od višine povprečne mesečne plače delavcev pri delodajalcu oziroma
povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to
za delavca ugodneje, in sicer v naslednjih primerih:
-
za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu več kot 10 let 100%
-
za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu do 10 let 80%.
4.
Višina solidarnostne pomoči ne more biti višja od višine nastale škode.
Kolikor je dejanska ali ocenjena škoda, ki je delavcu nastala, manjša od
navedenega zneska v prejšnji točki tega člena, se delavcu izplača solidarnostna
pomoč do višine nastale škode.
5.
V primeru, da elementarna nesreča znatnejšo škodo povzroči tudi
delodajalcu, delodajalec ni dolžan izplačati delavcu solidarnostne pomoči.
Jubilejne nagrade
58. člen
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada
za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini:
-
za 10 let delovne dobe v višini ene najnižje osnovne plače prvega
tarifnega razreda po tej pogodbi,
-
za 20 let delovne dobe v višini ene in pol najnižje osnovne plače prvega
tarifnega razreda po tej pogodbi,
-
za 30 let delovne dobe v višini dveh najnižjih osnovnih plač prvega
tarifnega razreda po tej pogodbi.
-
40 let delovne dobe izključno pri zadnjem delodajalcu v višini dveh in
pol najnižjih osnovnih plač prvega tarifnega razreda po tej pogodbi.
(2) Delavec je upravičen le do ene
jubilejne nagrade iz prejšnjega odstavka za posamezno obdobje, in sicer do
tiste, za katero najprej izpolni pogoj.
(3) Delavcu pripada jubilejna nagrada
za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini:
-
za 10 let delovne dobe v višini ene najnižje osnovne plače prvega
tarifnega razreda po tej pogodbi,
-
za 20 let delovne dobe v višini ene in pol najnižje osnovne plače prvega
tarifnega razreda po tej pogodbi,
-
za 30 let delovne dobe v višini dveh najnižjih osnovnih plač prvega
tarifnega razreda po tej pogodbi.
(4) Tretji odstavek tega člena stopi v
veljavo s 1. 1. 2006 in velja za tiste delavce, ki sklenejo pogodbo o
zaposlitvi pri zadnjem delodajalcu po 1. 1. 2006.
(5) Zadnji delodajalec je tisti, ki je
izplačevalec jubilejne nagrade.
(6) Jubilejna nagrada se izplača v
roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
Inovacije in koristni predlogi
59. člen
Merila za določanje višine nadomestila za
inovacije in koristne predloge določi delodajalec v splošnem aktu v skladu s
posebnim zakonom.
Učenci, dijaki in študenti
60. člen
(1) Dijakom in študentom na praksi pripada
za polni delovni čas obvezne prakse plačilo najmanj v višini 15 % povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Dijakom pripadajo izplačila skladno z
zakonom in učno pogodbo.
(3) Dijakom in študentom pripada za dneve
prisotnosti na praktičnem delu prehrana med delom, če je ta organizirana pri
delodajalcu in jo delodajalec svojim delavcem zagotavlja v naravi.
(4) Dijaki in študenti na praksi imajo
pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
Dodatek za mentorstvo
61. člen
(1) Delavcu – mentorju praktičnega
pouka in mentorju za usposabljanje brezposelnih oseb, ki mu to ni poklicna
obveznost pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo.
(2) Višina izplačila in drugi pogoji
se določijo v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca in pogodbi o mentorstvu.
(3) Delodajalec zagotavlja mentorju iz
prvega odstavka tega člena dodatno strokovno in andragoško‑pedagoško
usposabljanje za opravljanje nalog mentorja.
Druge motivacije delavcev
62. člen
(1) Delodajalec odloči o dodatnih
motivacijskih nagradah delavcu, ki s svojim delom izjemno prispeva k uspešnosti
poslovanja ali kako drugače prispeva k povečanju uspešnosti poslovanja
delodajalca. Druge motivacijske pravice so npr.: povečan letni dopust, plačan
oddih, dodatno izobraževanje, posebna denarna stimulacija ipd.
(2) Ob upoštevanju veljavnih
predpisov, delodajalec in sindikat s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom ali
posebno pogodbo dogovorita plačevanje zavarovalnih premij v celoti ali delno v
breme delodajalca za prostovoljna zavarovanja iz področij kolektivnih,
zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj.
Varstvo plač starejših delavcev
63. člen
(1) Delavcu, za katerega pooblaščeni
zdravnik ugotovi, da so njegove delovne zmožnosti za opravljanje dela po
pogodbi o zaposlitvi bistveno zmanjšane, ni pa podana in ugotovljena
invalidnost, zaradi česar mu delodajalec pogodbo o zaposlitvi za dotedanje delo
odpove ter ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za delo, ki ustreza njegovim
preostalim zmožnostim, mora delodajalec v tej novi pogodbi zagotoviti enako
osnovno plačo, valorizirano z vsakokratnim povišanjem plač pri delodajalcu,
kolikor do ugotovitve bistveno zmanjšanih delovnih zmožnosti pride pet let ali
manj pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine
delavca.
(2) Starejšemu delavcu, ki zaradi
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov sklene pri istem
delodajalcu novo pogodbo o zaposlitvi, s katero je predvidena nižja plača, mora
biti v novi pogodbi zagotovljeno, da bo prejemal nominalni znesek plače iz
prejšnje pogodbe, dokler plača za delo po novi pogodbi zaradi splošnega
povečevanja plač pri delodajalcu ne bo dosegla tega zneska, od tedaj dalje pa
bo podvržena splošnemu povečevanju plač.
(3) V vseh
primerih iz prejšnjih dveh odstavkov je uresničitev pravice delavca do varstva
plače odvisna od sočasnega podpisa sporazuma med delodajalcem in delavcem, da
se bo delavec upokojil ob izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev starostne
pokojnine
Opravljanje dela v tujini
64. člen
(1) Pri višini plačil je potrebno
upoštevati zakonske pogoje, pod katerimi lahko v tuji državi delajo tuji
delavci in minimalne standarde iz kolektivne pogodbe dejavnosti v tuji državi.
(2) V primeru, če je delavec začasno
napoten na delo v tujo državo, kjer je višina plačil nižja kot po tej
kolektivni pogodbi, se uporablja ta kolektivna pogodba.
(3) Začasna napotitev delavca na delo
v tujo državo se šteje kot delo delavca na terenu, za kar mu pripada povračilo
s tem povezanih stroškov ali direktno pokrivanje teh stroškov v breme
delodajalca (prevoz, prehrana, prenočišče oziroma nastanitev).
(4) Dokler Republika Slovenija ne
prevzame skupne valute euro, se obračun plače opravi v
domači valuti. S pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec in delavec določita
razmerje med izplačilom v tuji in domači valuti.
III. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
Pravice in obveznosti strank
Strokovna komisija
65. člen
(1) Stranki te kolektivne pogodbe
imenujeta šestčlansko strokovno komisijo in sicer vsaka stranka po tri člane.
(2) Strokovna komisija sprejema
priporočila za razlago te kolektivne pogodbe in pripravlja strokovne predloge
za spreminjanje in dopolnjevanje te kolektivne pogodbe. Priporočila in
strokovne predloge pošlje strankama te kolektivne pogodbe za sprejem razlage
ali ureditev določenega vprašanja.
Pozitivna izvedbena dolžnost
66. člen
Stranke in udeleženci te kolektivne pogodbe
si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno
izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativna izvedbena dolžnost
67. člen
Stranke in udeleženci so dolžni opustiti
vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
Odpoved kolektivne pogodbe
68. člen
(1) Pogodbena stranka lahko odpove
kolektivno pogodbo kadarkoli s trimesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot
1. 5. 2017. Odpoved mora stranka pisno obrazložiti.
(2) Pogodbena stranka o odpovedi obvesti
drugo pogodbeno stranko s priporočenim pismom.
(3) Odpoved te kolektivne pogodbe se objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po prenehanju veljavnosti kolektivne
pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj do konca koledarskega leta v
katerem se je iztekel odpovedni rok, uporabljajo določbe normativnega dela te
kolektivne pogodbe.
(5) Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko
vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
Začetek pogajanj
69. člen
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo
oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se lahko
začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe
oziroma predlog spremenjene in dopolnjene kolektivne pogodbe, druga stranka pa
soglaša z začetkom pogajanj.
Priloga 1: Tarifna priloga
Priloga
2: Tipična delovna mesta oziroma vrste del (dela) za razvrščanje v tarifne
razrede
Kolektivna pogodba za dejavnost
elektroindustrije Slovenije (Uradni list RS, št. 108/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Objava
kolektivne pogodbe
70. člen
Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Tarifna
priloga
71. člen
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe.
Začetek
uporabe
72. člen
(1) Ta kolektivna pogodba se uporablja
skladno z določbo o časovni veljavnosti iz Splošnih določb te kolektivne
pogodbe.
(2) Določbe 22. člena o letnem
dopustu in drugega odstavka 36. člena o letni kvoti ur za sindikalne
funkcionarje, se začnejo uporabljati s 1. 1. 2006.
(3) Stranki te kolektivne pogodbe
soglašata, da se v primeru prenehanja veljavnosti določbe SKPgd, ki ureja
dodatek za skupno delovno dobo v višini 0,5% osnovne plače delavca, nadomesti z
dodatkom za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,6% osnovne plače
delavca. Določba stopi v veljavo naslednji mesec po prenehanju veljavnosti
določbe SKPgd in se uporablja le v primeru, če v podjetniški kolektivni pogodbi
ali splošnem aktu delodajalca ni določeno drugače.
Napotilo
za podjetniške kolektivne pogodbe
73. člen
(1) V podjetniških kolektivnih pogodbah
se uredijo tiste pravice in obveznosti uporabnikov, ki so drugačne oziroma bolj
ugodne od določb zakona in kolektivne pogodbe višje ravni.
(2) V primeru, da kolektivna pogodba
nižje ravni vsebuje istovetno normo kot kolektivna pogodba višje ravni ali
zakon, se uporablja določba, ki je v korist delavca.
(3) V podjetniški kolektivni pogodbi
se lahko uredi širši obseg pravic za delavce, ki so člani sindikatov
podpisnikov kolektivne pogodbe dejavnosti.«.
Dodatek št. 1 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo
Slovenije (Uradni list RS, št. 95/06) spreminja 72. člen kolektivne
pogodbe tako, da se glasi:
»Začetek uporabe
72. člen
(1) Ta kolektivna pogodba se uporablja
skladno z določbo o časovni veljavnosti iz Splošnih določb te kolektivne
pogodbe.
(2) Določbe 22. člena o letnem
dopustu in drugega odstavka 36. člena o letni kvoti ur za sindikalne
funkcionarje, se začnejo uporabljati s 1. 1. 2006.
(3) Stranki te kolektivne pogodbe
soglašata, da se v primeru prenehanja veljavnosti določbe SKPgd, ki ureja
dodatek za skupno delovno dobo v višini 0,5% osnovne plače delavca, nadomesti z
dodatkom za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,6% osnovne plače
delavca. Določba stopi v veljavo naslednji mesec po prenehanju veljavnosti
določbe SKPgd in se uporablja le v primeru, če v podjetniški kolektivni pogodbi
ali splošnem aktu delodajalca ni določeno drugače.
(4) Podpisniki se strinjamo, da se na
mesečnem izplačilnem listu delavca za september 2006 in dalje do uvedbe EUR v
RS, prikažejo bruto in neto plače v valutah SIT in EUR. Delodajalcem
priporočamo, da v skladu z možnostmi, enako prikažejo tudi znesek izplačila.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 8. 2006 dalje,
razen 3. točke tarifne priloge 1 v tem dodatku, ki se uporablja od začetka
izplačevanja regresa za letni dopust za leto 2006.«.
Dodatek št. 2 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 82/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 8. 2007 dalje,
razen 3. točke tarifne priloge 1 v tem dodatku, ki se uporablja od začetka
izplačevanja regresa za letni dopust za leto 2007.«.
Dodatek št. 3 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 32/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 2008 dalje,
razen 3. točke tarifne priloge 1 v tem dodatku, ki se uporablja od začetka
izplačevanja regresa za letni dopust za leto 2007.«.
Dodatek št. 4 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 70/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
1. 6. 2008 dalje ter skladno z uskladitvami NOP iz točke 3. od 1. 1. 2009
dalje, razen 7. točke tarifne priloge 1 v tem Dodatku, ki se uporablja od
začetka izplačevanja regresa za letni dopust za leto 2008.«.
Dodatek št. 5 h kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 75/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
1. 5. 2009 dalje.«.
Dodatek št. 6 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 10/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
1. 1. 2010 dalje.«.
Dodatek št. 7 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 84/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
1. 10. 2011 dalje.«.
Dodatek št. 8 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 104/11) spreminja 73. člen kolektivne
pogodbe tako, da se glasi:
»Napotilo za podjetniške kolektivne
pogodbe
73. člen
(1) V podjetniških kolektivnih
pogodbah se uredijo tiste pravice in obveznosti uporabnikov, ki so drugačne
oziroma bolj ugodne od določb zakona in kolektivne pogodbe višje ravni.
(2) V primeru, da kolektivna pogodba
nižje ravni vsebuje istovetno normo kot kolektivna pogodba višje ravni ali
zakon, se uporablja določba, ki je v korist delavca.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta dodatek začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Dodatek št. 9 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 32/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
1. 3. 2013 dalje.«.
Dodatek št. 10 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 26/15) črta
72. člen kolektivne pogodbe:
»72. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»33. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne
veljati in se uporabljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, razen določbe 19. člena tega dodatka, ki se začne
uporabljati 1. 1. 2016.«.
Dodatek št. 11 h Kolektivni pogodbi za
elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 58/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»15. člen
Z začetkom veljavnosti te tarifne priloge
prenehata veljati 1. in 2. točka Tarifne priloge 1.
Vse ostale točke Tarifne priloge 1 ostanejo
v veljavi še naprej.
Ta dodatek začne veljati in se uporabljati
prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.