Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe dejavnosti
Cestnega gospodarstva (KPD-CG) obsega:
-
Kolektivno pogodbo dejavnosti Cestnega gospodarstva - KPD-CG (Uradni
list RS, št. 135/04 z dne 17. 12. 2004),
-
Aneks št. 1 k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi dejavnosti cestnega
gospodarstva (Uradni list RS, št. 89/05 z dne 7. 10. 2005),
-
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni list RS, št. 43/06 z dne
21. 4. 2006),
-
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi dejavnosti cestnega
gospodarstva (Uradni list RS, št. 111/06 z dne 27. 10. 2006),
-
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe dejavnosti cestnega
gospodarstva - KPD-CG (Uradni list RS, št. 19/07 z dne 2. 3. 2007),
-
Aneks št. 1 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe dejavnosti cestnega
gospodarstva - KPD-CG (Uradni list RS, št. 7/08 z dne 24. 1. 2008),
-
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe dejavnosti cestnega
gospodarstva /KP Cg/ (Uradni list RS, št. 103/08 z dne 30. 10. 2008).
KOLEKTIVNA POGODBA
dejavnosti Cestnega gospodarstva (KPD-CG)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba velja za podpisnike kolektivne
pogodbe, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94,
3/95, 33/95, 15/96, 2/02) na pridobiten način opravljajo dejavnost 45.23
gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov.
(2) Za druge delodajalce, ki po standardni kvalifikaciji
dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02) na pridobiten
način opravljajo dejavnost 45.23 gradnja cest, železniških prog, letališč in
športnih objektov in so člani Združenja delodajalcev Slovenije, kolektivna pogodba
velja, pod pogojem, da k njej pristopijo.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Ta Kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri
delodajalcih, ki jih zajema stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe, razen, če
ni s posamezno pogodbo o zaposlitvi drugače določeno, vendar ne manj ugodno kot
je določeno s to pogodbo.
(2) Ta Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence,
dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Veljati začne
1. 8. 2004. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Veljavnost tarifne priloge, ki je sestavni del te
kolektivne pogodbe, je določena v tarifni prilogi.
(3) Če do preteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena
nova tarifna priloga, se njena veljavnost podaljša, do sklenitve nove tarifne
priloge.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) Izraza delavec in delodajalec se v tej kolektivni pogodbi
uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon o delovnih razmerjih.
(2) Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja
z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon.
Šteje se, da gre za opravljanje gospodarske dejavnosti na pridobiten način, če
je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje
dobička.
(3) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri
delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(4) Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošno ureja
posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z zakonom o delovnih
razmerjih.
(5) Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca,
ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.
(6) Kolektivna pogodba obsega obligacijski in normativni del.
Obligacijski del opredeljuje razmerja med stranema kolektivne pogodbe ter
preprečevanje in reševanje kolektivnih sporov, normativni del pa določa obseg
pravic delavcev in obveznosti delodajalcev. Sestavni del normativnega dela
kolektivne pogodbe je tudi tarifna priloga.
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge vrste
plačil je pojasnjen v poglavju, ki opredeljuje plačilo za delo.
(8) Stranke te kolektivne pogodbe so podpisniki na
delodajalski in na delojemalski strani.
6. člen
Enotni minimalni standardi
Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so
obvezni enotni minimalni standardi pri delodajalcih.
II. NORMATIVNI DEL
7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov
glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji
delovnih mest.
(2) Tarifni razredi so naslednji:
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva
priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg
osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali več mesečni tečaji.
III. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti
javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja ali program USO z 2
letoma delovnih izkušenj oziroma po NPK-nacionalni poklicni kvalifikaciji.
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2
leti in pol javno priznanega poklicnega ali 3 leta javno priznanega poklicnega
ali strokovnega izobraževanja, ali program USO z 10 leti delovnih izkušenj
oziroma po NPK nacionalni poklicni kvalifikaciji.
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta
javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski,
delovodski ali poslovodski izpit.
Delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5
let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja
strokovna izobrazba.
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
VII/1 Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna
izobrazba.
VII/2 Delovna mesta za katera se zahteva univerzitetna
izobrazba.
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva
magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem
izobraževanju ali strokovnem izobraževanju.
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna
dela).
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat.
Tipična dela oziroma poklici se
razvrstijo v posamezne tarifne razrede:
Tar. razred
|
Tipična delovna mesta
|
I.
|
NK
gradbeni delavec
|
|
NK
asfalter
|
|
NK cestar
za enostavna dela
|
II.
|
PU
gradbeni delavec
|
|
PU cestar
|
|
PU zidar
|
|
PU tesar
|
|
PU
asfalter
|
|
PU
strojnik LGM
|
III.
|
PU cestni
preglednik
|
|
cestar
|
|
vzdrževalec
AC
|
|
strojnik
LGM
|
IV
|
KV zidar
|
|
KV tesar
|
|
KV
asfalter
|
|
cestni
preglednik
|
|
strojnik
TGM
|
|
voznik
|
|
skupinovodja
|
|
pobiralec
cestnin
|
V.
|
delovodja
|
|
gr. tehnik
|
|
prometnik
|
|
knjigovodja
|
VI.
|
vodja
enote
|
|
vodja
gradbišča
|
|
vodja
priprave dela
|
|
glavni
knjigovodja
|
VII./1VII./2
|
vodja
projekta
|
|
projektant
|
VIII.
|
svetovalec
|
IX.
|
-
|
(3) Delodajalec mora pred sprejetjem akta o sistematizaciji
delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
SKLENITEV IN PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
8. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa zakon,
lahko vsebuje tudi določila o:
-
tarifnem oziroma plačilnem razredu,
-
poskusnem delu,
-
pripravništvu,
-
dogovoru o arbitražnem reševanju individualnih delovnih sporov,
-
drugih obveznostih delavca in delodajalca.
(1) Delodajalec je dolžan delavcu pred podpisom pogodbe o
zaposlitvi omogočiti seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov,
ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(2) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino
kolektivnih pogodb in splošnih aktov, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
9. člen
Poskusno delo
(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje kot je določeno v
objavi.
(2) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela se
določi v pogodbi o zaposlitvi.
10. člen
Pripravništvo
(1) Kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in
stopnji svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno
opravljanje dela v delovnem razmerju, sklene pogodbo o zaposlitvi kot
pripravnik.
(2) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede
na stopnjo strokovne izobrazbe:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
-
za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da
dela s krajšim delovnim časom od polnega, se glede na dolžino delovnega časa,
čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri
mesece (VI. stopnja) oziroma največ za šest mesecev (VII. stopnja).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in
tri leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način
spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša,
vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in
delovnega področja, za katero se je usposabljal pripravnik. Komisija za
pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo
strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor
sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je v
nadaljnjem izobraževanjem med trajanjem delovnega razmerja dosegel višjo
stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke in delavcu, ki
je pridobil poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali
za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba
sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najpozneje do
izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico
ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45
dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje
preneha z dnem, ko ga ni opravil.
11. člen
Primeri in pogoji za opravljanje tudi drugega dela
(1) Delavec mora opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet
pogodbe o zaposlitvi v naslednjih primerih:
-
ko je treba nadomestiti začasno odsotne delavce (nadomeščanje do 14
delovnih dni),
-
v utemeljenih primerih, ko je treba zagotoviti neprekinjenost delovnega
procesa in je delo nujno opraviti, da se prepreči nastanek škode,
-
ob uvajanju novih delovnih procesov, predlogov in izboljšav.
(2) Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec
in o tem obvesti delavca v roku, ki ga določa pogodba o zaposlitvi, najpozneje
pa en dan pred datumom začetka dela. V izjemnih in utemeljenih primerih
delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega obvestila.
(3) Če mora delavec v celoti opravljati drugo delo, ki ni
predmet njegove pogodbe o zaposlitvi, mu za čas opravljanja drugega dela
pripada najmanj taka plača kakršno bi prejel, če bi opravljal delo po svoji
pogodbi o zaposlitvi oziroma plača, ki je zanj ugodnejša.
12. člen
Napotitev na delo v drug kraj
(1) Če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše
določen, delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v
naslednjih primerih:
-
če traja pot na delo in z dela v običajnih okoliščinah z javnimi
prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let
starosti pa, če pot traja več kot dve uri;
-
če gre za delavca, starejšega od 55 let oziroma delavko, starejšo od 51
let.
(2) V primerih napotitve delavca na delo v drug kraj mora
delodajalec delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela.
(3) Če napotitev delavca na delo v drug kraj brez njegove
privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega
prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne razmere in možnosti
šolanja otrok (osnovno šolstvo).
13. člen
Opravljanje dela v tujini
Upravičeni razlogi (poleg tistih, ki jih določa 211. člen
Zakona o delovnih razmerjih), zaradi katerih delavec lahko odkloni napotitev na
začasno delo v tujino, so:
-
vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 18 let starosti, če delavec
živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo,
-
težja bolezen otroka ali posvojenca, staršev, zakonca, ki živijo v
skupnem gospodinjstvu in ki zahteva skrb in nego družinskega člana, ki ne more
skrbeti sam zase.
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
14. člen
Delovni čas
(1) Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter
čas upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.
(2) Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec
dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje obveznosti
iz pogodbe o zaposlitvi.
(3) Polni delovni čas traja največ 40 ur na teden.
(4) Delovni teden ima praviloma 5 delovnih dni.
(5) Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se
opredeli v planu izrabe letnega delovnega časa. Delodajalec mora je pred
sprejemom plana izrabe letnega delovnega časa s predlogom plana seznaniti
sindikat. Sindikat lahko v 8 dneh od seznanitve poda svoje mnenje. Delodajalec
se je do mnenja sindikata dolžan opredeliti. Če sindikat v 8 dneh ne da mnenja,
se šteje, da s planom soglaša.
(6) Plan izrabe letnega delovnega časa delodajalec oblikuje
skladno s potrebami delovnega procesa najpozneje do 31. 3. tekočega
koledarskega leta.
(7) Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa in začasni
prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku
147. člena zakona o delovnih razmerjih kot povprečna delovna obveznost v
obdobju 12 mesecev.
(8) Dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem
trajanju kot je določen v zakonu, se zagotavlja v roku dveh mesecev (158. členu
zakona o delovnih razmerjih).
15. člen
Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa
(1) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker
to zahtevajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom
med delavcem in delodajalcem.
(2) Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni
čas krajši od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki dela polni delovni
čas, uresničuje pa jih sorazmerno času za katerega ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, razen tistih pravic za katere zakon in ta pogodba določata drugače.
16. člen
Drugi primeri opravljanja nadurnega dela
Drug izjemen, nujen in nepredviden primer, ko se mora
opravljati nadurno delo je nenadno, izjemno začasno povečanje obsega dela na
določenem delovnem mestu.
17. člen
Letni dopust
(1) Delavcem, ki imajo 5-dnevni delovni tednik, pripada 20
dni osnovnega dopusta.
(2) Delavcem, ki imajo delovni čas razporejen na več kot 5
dni v tednu, se osnovni 20-dnevni dopust sorazmerno poveča; tistim, ki imajo
delovni čas razporejen na manj kot 5 dni v tednu, pa sorazmerno zmanjša.
(3) Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.
(4) Delavec ima pravico 2 dni letnega dopusta izrabiti tiste
dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca 3 dni pred nastopom
dopusta.
(5) Poleg osnovnega dopusta, določenega v prvem in drugem
odstavku tega člena, delavcem pripadajo še dodatni dnevi dopusta po naslednjih
kriterijih:
Skupna delovna doba:
do 15 let 0
dni
nad 15 do 20 let 2
dni
nad 20 do 25 let 4
dni
nad 25 do 30 let 5
dni
nad 30 do 35 let 6
dni
nad 35 let 7
dni
Zahtevnost del delovnega mesta
-
VI. tarifni razred 1
dan dopusta
-
VII. IX. tarifni razred 2
dni dopusta
Težji pogoji dela
-
delovodja, skupinovodja, mehanik,
voznik, strojnik, gradbeni delavec,
cestar in cestni preglednik,
ter delavec v zimski službi 1
dan dopusta
-
delavec na asfaltih, delavec
v kamnolomu in delavec
na cestni osi 2
dni dopusta
Delavec
je upravičen do dodatnega dopusta po tej točki le po enem kriteriju.
Kontinuirano nočno delo (izmensko delo)
-
delavec, ki dela samo popoldan
več kot 14 dni v mesecu 1
dan dopusta
-
delavec, ki dela v turnusu več kot
14 dni z nočnim delom v mesecu 2
dni dopusta
Kontinuirano opravljanje dela pobiralca cestnine
Na delovnem mestu pobiralca cestnine, ki opravlja delo s
strankami pripada:
-
nad 200 do 400 strank na dan 1 dan dopusta
-
nad 400 do 600 strank na dan 2 dni dopusta
-
nad 600 strank na dan 3 dni
dopusta
Posebne socialne in zdravstvene razmere:
Glede na posebne socialne in zdravstvene razmere pripada:
-
staršem za vsakega otroka
do 15. leta starosti 1
dan dopusta
-
invalidom, delavcem z najmanj
60% telesno okvaro in delavcem,
ki varujejo in negujejo otroka s telesno
in duševno prizadetostjo 3
dni dopusta
-
starejšim delavcem, ki so dopolnili
55 let in delavkam, ki so dopolnile 51 let
starosti v povezavi z 236. člen ZDR 3
dni dopusta
18. člen
Pravica do plačane in neplačane odsotnosti z dela
(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do
največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi:
-
lastne poroke 2
dni
-
rojstva otroka 1
dan
-
poroke otroka 1
dan
-
smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev 2 dni
-
smrti zakončevih staršev, starih staršev,
bratov, sester 1
dan
-
selitve delavca oziroma družine
v interesu delodajalca 2
dni
-
selitve delavca oziroma družine 1 dan
-
elementarnih nesreč 3 dni
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob
nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka tega člena je v
breme delodajalca.
(4) Delodajalec lahko odobri delavcu neplačano odsotnost z
dela (odsotnost brez pravice do nadomestila plače).
(5) O trajanju in vsebini obveznosti delavca in delodajalca v
zvezi z neplačano odsotnostjo z dela skleneta delavec in delodajalec poseben
pismen dogovor (sporazum). Dogovor opredeljuje kdo je plačnik prispevkov
delavca in prispevkov delodajalca za čas odsotnosti z dela.
19. člen
Varnost in zdravje pri delu
Področje varnosti in zdravja pri delu urejajo predpisi in
drugi akti s področja varstva in zdravja pri delu.
20. člen
Izobraževanje delavcev
(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu
delodajalca, delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec
napoti na izobraževanje in sklene z njim pogodbo o izobraževanju.
(3) Izobraževanje delavcev je lahko organizirano med delovnim
časom ali izven delovnega časa.
(4) Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se
čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice kot
če bi delal.
(5) Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje tudi
izobraževanje sindikalnih zaupnikov o socialnem partnerstvu in delovno pravni
zakonodaji.
21. člen
Izpiti
(1) V primeru, ko se delavec izobražuje v interesu
delodajalca in je napoten na izobraževanje, izobraževanje pa je organizirano
izven delovnega časa, delavcu pripada:
-
en delovni dan za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V.
stopnje zahtevnosti,
-
dva delovna dneva za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
-
štiri delovne dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni
izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
-
pet delovnih dni za diplomo na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
-
tri delovne dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
-
deset delovnih dni za zaključni magistrski izpit oziroma specialistični
izpit ali magistrsko oziroma specialistično nalogo,
-
deset delovnih dni za doktorat.
(2) Do odsotnosti iz prejšnjega odstavka je delavec upravičen
samo, ko prvič opravlja izpit.
(3) Vsa razmerja zvezi z izobraževanjem se uredijo s pogodbo
o izobraževanju.
22. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki se izobražuje v skladu s prvim odstavkom 21.
člena te pogodbe delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
-
prevoz,
-
kotizacijo,
-
šolnino.
(2) Stroške prehrane in stroške bivanja delodajalec povrne
delavcu, glede na naravo izobraževanja, če je tako določeno s pogodbo o
izobraževanju.
23. člen
Pravice in obveznosti delavca in delodajalca po končanem
izobraževanju
(1) Delodajalec mora po končanem izobraževanju izpolniti
obveznosti iz pogodbe o izobraževanju najpozneje v roku šestih mesecev.
(2) Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka
tega člena, je delavec prost svojih obveznosti iz pogodbe o izobraževanju.
(3) Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe o
izobraževanju, mora delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z
izobraževanjem.
24. člen
Vajenci
(1) Pravice in obveznosti delodajalca in vajenca se
opredelijo z učno pogodbo, skladno z zakonom o poklicnem in strokovnem
izobraževanju.
(2) Delodajalec mora sindikatu pri delodajalcu omogočiti
pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter nadzor nad izvajanjem določb
zakona o vajeniškem razmerju.
25. člen
Mentorji praktičnega pouka
(1) Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v sistemu
strokovnega in poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju
praktičnega pouka dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za
opravljanje nalog mentorja.
(2) Če gre za delovne obveznosti mentorja v znatnejšem
obsegu, se mentor in delodajalec dogovorita o ustrezni oprostitvi mentorja od
njegovih rednih delovnih obveznosti za čas, ko opravlja naloge mentorja
praktičnega pouka.
26. člen
Učenci in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi:
-
plačilo za opravljeno delo oziroma nagrado v skladu z določili te
kolektivne pogodbe (55. člen),
-
seznanitev z varnostno oceno tveganja in zaščitnimi sredstvi pri
opravljanju dela,
-
zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
-
mentorstvo med izvajanjem prakse in uvajanjem v delo,
-
prehrano med delom.
DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
27. člen
Disciplinski postopek in ukrepi
(1) Druge disciplinske sankcije poleg opomina, ki jih
delodajalec lahko delavcu izreče v disciplinskem postopku, so:
-
javni opomin;
-
denarna kazen v višini od 5% do 20% povprečne mesečne plače delavca v
zadnjih treh mesecih. Disciplinski ukrep denarne kazni se lahko izreče v
trajanju od 1 do 3 mesecev.
(2) Pooblastila disciplinskega organa delodajalca v
disciplinskem postopku ima zakoniti zastopnik delodajalca oziroma od njega
pooblaščena oseba v skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o delovnih
razmerjih.
(3) Delodajalci lahko z aktom opredelijo način in vsebino
priporočenega obnašanja in ravnanja delavcev v delovnem razmerju (kodeks).
28. člen
Odškodninska odgovornost
(1) Med strankama pogodbe o zaposlitvi veljajo glede
uveljavljanja in ugotavljanja odškodninske odgovornosti splošna pravila
civilnega prava.
(2) V primerih pavšalne odškodnine so primeri škodnih ravnanj
delavca naslednji:
-
okvara delovnih sredstev,
-
povzročitelj škode pod vplivom alkohola ali narkotičnih sredstev,
-
zamuda roka, pomembnega za določena dejanja.
(3) Pavšalna odškodnina znaša do dve osnovni plači delavca v
mesecu, ko se odmerja.
DELOVANJE SINDIKATA
29. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno
ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata,
da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in
zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec zagotavlja sindikatu organiziranemu pri
delodajalcu:
-
prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v družbo na podlagi
vnaprejšnjega obvestila,
-
svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
30. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o
zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem se
določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno,
je za delo sindikatov zagotovljeno:
-
ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar
ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več
kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev, za
opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva
sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih
sindikatov dejavnosti – na višjih ravneh. O okvirnem režimu izrabe določenega
števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodna
oseba. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve
delovnega procesa,
-
prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih
zaupnikov,
-
tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane
sindikata v breme delodajalca,
-
trije plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih
zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve
alinee tega odstavka.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi
sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo o zagotavljanju
pogojev za sindikalno delo iz prvega odstavka tega člena.
(4) Sindikat ima pravico sklicati članski sestanek enkrat
letno, med delovnim časom, po predhodnem dogovoru z delodajalcem.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo
sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri
delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije
pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred
začetkom opravljanja te funkcije.
31. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo.
(2) Delodajalec mora v primeru, če namerava sindikalnemu
zaupniku odpovedati pogodbo, pisno obvestiti sindikat o svojih namerah in
odločitvah ter pridobiti soglasje sindikata.
(3) Sindikat se mora do namer delodajalca pisno opredeliti v
roku 8 dni.
(4) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi
sindikalnemu zaupniku, če sindikat ni dal soglasja.
PLAČILO ZA DELO
32. člen
Splošne določbe
(1) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na
osebne prejemke delavcev, so v bruto zneskih.
(2) Osebni prejemki delavca v delovnem razmerju so:
-
plača delavca,
-
druge vrste plačil.
(3) Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer
najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
(4) Plače se izplačujejo v denarni obliki na osebni račun delavca.
(5) Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi
delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca in
pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
33. člen
Plače
(1) Plačilo za delo delavca sestavljajo:
-
osnovna plača,
-
dodatki,
-
plačilo za delovno uspešnost,
-
plačilo za poslovno uspešnost.
(2) Osnovna plača je plača, ki jo delavec in delodajalec
določita v pogodbi o zaposlitvi, upoštevaje zahtevnosti delovnega mesta, za
katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Osnovna plača je opredeljena najmanj v višini najnižje
osnovne plače določenega tarifnega razreda.
(4) Najnižja osnovna plača je opredeljena v tarifni prilogi
te Kolektivne pogodbe.
(5) Najnižja osnovna plača pomeni najnižje plačilo za delo
delovnega mesta v določenem tarifnem razredu in je opredeljena za normalne
delovne pogoje in polni delovni čas. Polni delovni čas znaša 174 ur mesečno.
(6) Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih
se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina delovnega mesta in so
vključeni v osnovno plačo.
(7) Delovna mesta oziroma dela pri delodajalcu so praviloma
znotraj tarifnih razredov razporejena še v plačilne razrede.
34. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa:
-
zneske najnižjih osnovnih plač,
-
usklajevanje najnižjih osnovnih plač,
-
višino regresa za letni dopust,
-
višino povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem doma ali v
tujini,
-
višino nadomestila za ločeno življenje,
-
višino terenskega dodatka in
-
višino povračila stroškov prehrane med delom.
35. člen
Plače na podlagi delovne uspešnosti
(1) Delavcu pripada tudi del plače iz naslova delovne
uspešnosti.
(2) Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina,
kakovost, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se
meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih
merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(3) Podrobnejša merila za ugotavljanje delovne uspešnosti in
odstotek plače, ki pripada delavcu iz naslova delovne uspešnosti se določijo z
aktom delodajalca po predhodnem mnenju sindikata.
(4) Pri določanju meril je treba upoštevati načelo, da
delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem
dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi.
36. člen
Dodatki za posebne pogoje dela
(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne pogoje dela, in
sicer:
-
za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden,
-
dodatki zaradi posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja
in nevarnosti pri delu.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v
pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za
poln delovni čas.
(4) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden,
pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
-
za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar
se delovni proces izvaja v
drugi in tretji izmeni
oziroma v turnusu popoldan in
ponoči 10%
-
za nočno delo 50%
-
za delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo 30%
-
za delo v nedeljo 50%
-
za delo na dela proste dneve in praznike po zakonu 150%
-
za delo na dela proste sobote 25%
-
za čas pripravljenosti na domu 20%
(5) Delavcu pripada na dela prosti dan in praznik dodatek po
peti alinei četrtega odstavka, če mu ni zagotovljen dela prosti dan. Če je
delavcu zagotovljeno koriščenje na drug dan, mu pripada dodatek v višini 50% in
za prosti dan nadomestilo plače v višini 100% osnove.
(6) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo v soboto se
izključujeta z dodatkom za delo na dela proste dneve in praznike po zakonu.
(7) Delavcem pripada za posebne obremenitve, neugoden vpliv
okolja in nevarnost pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela dodatek v
višini 20% od osnovne plače. Primere, ko se izplačuje ta dodatek določi
delodajalec na podlagi poprejšnjega mnenja sindikata.
37. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za
delovno dobo v višini, kot je določena v tej tabeli od osnovne plače za vsako
izpolnjeno leto skupne delovne dobe in delovne dobe pri delodajalcu.
Skupna
del. doba / let
|
%
|
Delovna
doba v CG / let
|
%
|
nad 1 leto
|
1
|
nad 1 leto
|
2
|
nad 3 leta
|
2
|
nad 5 let
|
3
|
nad 5 let
|
6
|
nad 10 let
|
4
|
nad 10 let
|
8
|
nad 20 let
|
5
|
nad 15 let
|
11
|
nad 25 let
|
6
|
nad 20 let
|
13
|
|
|
nad 25 let
|
15
|
|
|
nad 30 let
|
17
|
|
|
Nad 31 let se znesek 17% poveča za vsako dopolnjeno leto za
0,5%.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v
delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil v
delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne
dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena,
beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju
dodatka za delovno dobo.
38. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z
dela v primeru:
-
bolezni,
-
poklicne bolezni in nesreče pri delu,
-
letnega dopusta in plačane odsotnosti v skladu s to pogodbo,
-
državnih praznikov in dela prostih dni po zakonu,
-
odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se
izobražuje v interesu delodajalca,
-
v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim
aktom delodajalca.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee,
pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz prve alinee
pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve odsotnosti z
dela.
(3) Osnovo za izračun nadomestila določa 137. člen zakona o
delovnih razmerjih.
(4) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v
višini 70% osnovne plače za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete
sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se
upoštevajo skupaj:
-
da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali
imunitete sindikalnih zaupnikov in
-
je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
39. člen
Del plače na podlagi uspešnosti poslovanja
(1) Delavcem pripada del plače na podlagi uspešnosti
poslovanja. Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja
določi delodajalec po predhodnem mnenju reprezentativnega sindikata pri
delodajalcu. Ob sprejetju odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej
podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita
tudi o tem ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah in odložitvi njenega
izplačila.
(2) Delavcu, ki ni delal vse leto pripada, del plače iz
prejšnjega odstavka sorazmerno času, ko je bil na delu.
40. člen
Nagrada ob koncu leta
Delavcem se lahko enkrat letno, praviloma ob koncu leta,
izplača denarna nagrada, največ v višini ene mesečne plače, če poslovodna oseba
oceni, da rezultati poslovanja to omogočajo.
41. člen
Obračun plače
(1) Delavcu mora biti ob izplačilu plače vročen pisni
obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
osnovno plačo delavca,
-
dodatek po posameznih vrstah,
-
plačo iz naslova delovne uspešnosti,
-
nadomestila plače po posameznih vrstah,
-
bruto plačo,
-
zneske prispevkov za socialno varnost,
-
neto plačo,
-
davek od osebnih prejemkov,
-
neto izplačilo plače.
(2) Ob obračunu plače lahko delodajalec na istem obračunskem
listu delavcu obračuna vse prejemke iz delovnega razmerja in sicer povračila
stroškov v zvezi z delom in druge osebne prejemke in del plače iz naslova
uspešnosti poslovanja.
DRUGE VRSTE PLAČIL
42. člen
Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se
izplača najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.
(2) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni
dopust lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.
43. člen
Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
-
za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene izhodiščne
plače I. tarifnega razreda,
-
za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih
plač I. tarifnega razreda,
-
za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini treh izhodiščnih
plač I. tarifnega razreda.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne
nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po
dopolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Delavcu, ki je pri zadnjem delodajalcu za isti jubilej že
prejel jubilejno nagrado, mu jubilejna nagrada ne pripada.
(5) Ne glede na določila tega člena mora delodajalec
izplačati jubilejno nagrado tudi delavcu, ki je dopolnil 40 let skupne delovne
dobe v višini štirih izhodiščnih plač prvega tarifnega razreda.
44. člen
Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh
povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v
višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to
za delavca ugodneje.
(2) Odpravnina ob upokojitvi mora biti izplačana najpozneje
ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi jo delavec
po tem členu dobil, izplača dedičem.
45. člen
Solidarnostne pomoči
(1) Ob smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana,
če ga je delavec vzdrževal, delavcu oziroma njegovi družini pripada
solidarnostna pomoč. V prvem primeru pripada družini solidarnostna pomoč v
višini 60% povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece, v drugem primeru pa pripada delavcu solidarnostna pomoč v višini 40%
enakega povprečja.
(2) Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in
zunajzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
(3) Solidarnostno pomoč se izplača v treh dneh po pridobitvi
uradnega dokumenta o smrti in najpozneje v 30 dneh.
(4) Solidarnostno pomoč v drugih primerih predlaga sindikat
družbe. O upravičenosti in višini odloči poslovodni organ delodajalca.
46. člen
Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med
delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so
upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci,
vajenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom, ki se
določi na dan in način usklajevanja sta navedena v tarifni prilogi te pogodbe.
(3) Delavec, ki dela več kot 10 ur, je upravičen do dodatnega
povračila stroškov za prehrano v višini kot je določeno v tarifni prilogi.
47. člen
Prevoz na delo in z dela
(1) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z
dela v višini 100% stroškov javnega prevoza.
(2) Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi se
povrne za vsak kilometer 15% cene neosvinčenega 95-oktanskega motornega
bencina.
48. člen
Povračilo stroškov za opravljanje službenih prevozov
(1) Za opravljene prevoze z lastnim vozilom v službene namene
pripada delavcu na podlagi potnega naloga kilometrina.
(2) Delavcem katerih delovni proces zahteva za opravljanje
del lastno osebno vozilo, pripada povračilo stroškov za opravljanje službenih
prevozov v višini, ki jo določa izvršilni predpis, ki ureja povračila stroškov
v zvezi z delom
(3) Kilometrina se obračunava na podlagi potnega naloga.
49. člen
Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri
opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica
(povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo
stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so
upravičeni delavci, ki jih delodajalec s potnim nalogom napoti na službeno
potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni
prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju v tujino povrnejo
dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
50. člen
Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo in
bivajo na terenu kjer je organizirana prehrana in prenočišče in se dnevno ne
vozijo v kraj stalnega in začasnega bivališča.
(2) Terenski dodatek se izplačuje v višini, ki je določena v
tarifni prilogi.
51. člen
Delo na oddaljenem gradbišču
(1) Delavcem, ki več kot 6 ur delajo na terenu, kjer ni
organizirane prehrane in prenočišča in se dnevno vozijo na delovišče, ki je
oddaljeno od sedeža delodajalca, pripada ustrezni znesek terenskega dodatka.
(2) Preostale pogoje in višino dodatka iz predhodnega
odstavka določi delodajalec po predhodnem mnenju sindikata.
52. člen
Ločeno življenje
(1) Delavec, ki je začasno napoten na delo zunaj kraja svoje
stalne zaposlitve in hkrati zunaj kraja stalnega prebivališča svoje ožje
družine, je upravičen do nadomestila za ločeno življenje.
(2) Nadomestilo za ločeno življenje obsega nadomestilo
stroškov stanovanja in nadomestilo stroškov prehrane. Višina nadomestila se
izplačuje in usklajuje po tarifni prilogi.
(3) Terenski dodatek, povračila stroškov na službeni poti in
dodatek za ločeno življenje se med seboj izključujejo.
53. člen
Inovacije
(1) Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% letne čiste
gospodarske koristi po naslednjih merilih:
-
tehnični in gospodarski pomen inovacije za podjetje,
-
koristi, ki jih podjetje lahko doseže z uporabo inovacije,
-
vrednost sredstev, ki jih bo podjetje vložilo za uresničitev inovacije,
-
delež predlagatelja pri inovaciji,
-
druge okoliščine, ki so pomembne ob odmeri plačila.
(2) Šteje se,da je predlog inovacije koristen, če se poveča
dohodek ali prihranek podjetja.
(3) Kot prihranek se šteje zlasti:
-
prihranek pri času ali materialu,
-
vrednost porabljenega materiala,
-
stroški, ki jih je podjetje imelo s pridobitvijo predloga inovacije.
(4) Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo
med inovatorjem in delodajalcem.
54. člen
Dodatno pokojninsko zavarovanje
Delodajalec se zavezuje, da bo v roku enega leta po sprejetju
te pogodbe, skupaj s sindikatom sprejel pokojninski načrt za plačevanje
prispevka dodatnega pokojninskega zavarovanja (II. steber).
55. člen
Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi
(1) Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas
obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki
Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do
povračila stroškov prehrane med delom in do povračila stroškov za prevoz na
delo in z dela.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila
tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno
pogodbo.
56. člen
Prejemki mentorjev
Delavcu mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in
mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za
mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi poslovodna oseba delodajalca.
III. OBLIGACIJSKI DEL
57. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Pogodbene stranke te kolektivne pogodbe si morajo z vsemi
sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne
pogodbe in spoštovanje njenih določil.
58. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Pogodbene stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi
nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
59. člen
Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadar koli predlaga
spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.
(2) Predlog sprememb in dopolnitev mora na delodajalski
strani podpreti vsaj ena tretjina strank, na delojemalski strani pa je glede
sprememb in dopolnitev potrebno soglasje vseh strank.
(3) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev
te kolektivne pogodbe, po pridobljenem soglasju svoje strani iz 2. odstavka
tega člena, predloži pogodbenim strankam druge strani, predlog sprememb in
dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev s priporočenim pismom.
(4) Druga pogodbena stran se mora do predloga opredeliti v 30
dneh.
(5) Če druga pogodbena stran ne sprejme predloga za spremembo
ali dopolnitev te kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30
dneh, lahko predlagateljica začne postopek pomirjanja.
60. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se lahko
kadar koli začne na pisno obrazloženo pobudo katere koli stranke te kolektivne
pogodbe na eni ali drugi pogodbeni strani.
(2) Pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe mora na
delodajalski strani podpreti vsaj ena tretjina pogodbenih strank, na
delojemalski strani pa je glede pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe
potrebno soglasje vseh strank.
(3) Druga pogodbena stran se mora v 30 dneh opredeliti do
pobude.
(4) Če se druga pogodbena stran ne opredeli do pobude ali jo
zavrne, lahko predlagateljica nove kolektivne pogodbe začne postopek
pomirjanja.
(5) Pogajanja za novo kolektivno pogodbe se lahko začnejo, ko
ena pogodbena stran predloži drugi pogodbeni strani predlog nove kolektivne pogodbe.
61. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Spore med pogodbenima stranema te kolektivne pogodbe, ki jih
ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjanje
in arbitraža.
62. člen
Postopek pomirjanja
(1) Postopek pomirjanja se začne s predlogom najpozneje v
roku 30 dni od nastanka spora.
(2) Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino
spornega razmerja in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje.
(3) Druga pogodbena stran odgovori na predlog in imenuje dva
člana v komisijo za pomirjanje v roku 30 dni od prejema predloga.
(4) Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije
kot petega člana.
(5) Če druga pogodbena stran ne odgovori na predlog, ne
imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če člani komisije ne imenujejo
predsednika komisije za pomirjanje ali če pogodbeni strani kolektivne pogodbe
ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije za pomirjanje, se postopek
ustavi.
63. člen
Pisni sporazum
Sporazum, ki je dosežen v postopku pomirjanja mora biti v
pisni obliki.
64. člen
Arbitražni postopek
(1) V primeru ustavitve postopka pomirjanja lahko katera koli
od pogodbenih strani sproži postopek pred arbitražo v roku 30 dni od dneva
ustavitve postopka pomirjanja.
(2) Arbitraža odloča v sestavi tričlanskega senata. Po enega
člana ter njegovega namestnika določita pogodbeni strani. Pogodbeni strani
sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih
strokovnjakov s področja delovnega prava.
(3) Glede rokov se v postopku pred arbitražo smiselno uporabljajo
določila o rokih, ki veljajo za postopek pomirjanja.
(4) Arbitraža mora sprejeti odločitev v 4 mesecih od prejema
zahteve za uvedbo arbitražnega postopka, v nasprotnem primeru lahko katera koli
stran sproži spor pred sodiščem.
65. člen
Objava
Sporazum pogodbenih strani v postopku pomirjanja in odločitev
arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za registracijo kolektivne pogodbe, in
se objavi.
66. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Pogodbeni strani te kolektivne pogodbe imenujeta petčlansko
komisijo za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stran imenuje po dva člana,
petega člana, ki je tudi predsednik komisije, imenujeta sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage in priporočila.
Razlage te kolektivne pogodbe komisija objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določil
te kolektivne pogodbe za delodajalce in delojemalce ter obvezno podlago za
odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev, ki
izhajajo iz te kolektivne pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog stranema te kolektivne
pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Komisija za razlago mora svojo odločitev sprejeti
praviloma v treh mesecih.
67. člen
Pristop h kolektivni pogodbi
(1) Sindikati ali delodajalci in njihova združenja lahko
pristopijo k tej kolektivni pogodbi in s tem postanejo njeni podpisniki.
(2) K tej pogodbi se pristopi s podpisom pristopne izjave.
(3) Pristopna izjava mora biti podana v pisni obliki.
68. člen
Prenehanje kolektivne pogodbe
Šteje se, da je kolektivna pogodba prenehala veljati na
podlagi sporazuma obeh pogodbenih strani ali na podlagi odpovedi.
69. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) To kolektivno pogodbo lahko s 6-mesečnim odpovednim rokom
odpove katera koli stranka na delodajalski strani ali katerakoli stranka na
delojemalski strani, pri čemer Združenje delodajalcev Slovenije lahko odpove to
kolektivno pogodbo le v primeru, če več kot dve tretjini pogodbenih strank na
delodajalski strani da odpoved.
(2) Odpoved mora biti pisna in nasprotni pogodbeni strani
vročena s priporočenim pismom. Odpoved mora pogodbena stranka, ki daje odpoved,
poslati v objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. Odpovedni rok teče od
prvega naslednjega dne od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Pogodbene stranke svojo odpoved pisno s priporočenim
pismom vročijo Združenju delodajalcev Slovenije in vsem pogodbenim strankam na
nasprotni strani ter istočasno pisno obvestijo o dani odpovedi vse preostale
pogodbene stranke na svoji strani.
IV. VODENJE REGISTRA POGODBENIH STRANK
70. člen
Register
(1) Združenje delodajalcev Slovenije vodi enoten register
pogodbenih strank te kolektivne pogodbe.
Register obsega:
-
seznam strank te kolektivne pogodbe,
-
datum sklenitve te kolektivne pogodbe,
-
datum odpovedi te kolektivne pogodbe po posameznih strankah,
-
podatke o časovni veljavnosti te kolektivne pogodbe in njene tarifne
priloge,
-
zbirko listin.
(2) V register vpisane podatke smejo pregledovati stranke te
pogodbe, druge pravne in fizične osebe pa le, če izkažejo pravni interes.
(3) Združenje delodajalcev Slovenije lahko sprejme poslovnik
za delo registra.
Tarifna
priloga
Kolektivna pogodba dejavnosti Cestnega gospodarstva
- KPD-CG (Uradni list RS, št. 135/04) vsebuje naslednje končne določbe:
»V. KONČNA DOLOČILA
71. člen
Za vsa določila, ki niso navedena v tej kolektivni pogodbi se
uporablja veljavna Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti.
72. člen
Za delodajalce, za katere velja ta kolektivna pogodba, in za
pri njih zaposlene delavce, se ne uporablja Kolektivna pogodba gradbenih
dejavnosti.
73. člen
Z uveljavitvijo te kolektivne pogodbe v celoti preneha
veljati Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo (Uradni list RS, št. 21/98 in
108/01).
74. člen
Komisija za razlago te kolektivne pogodbe mora biti imenovana
v roku treh mesecev od sklenitve te kolektivne pogodbe.«.
Aneks št. 1 k tarifni prilogi h Kolektivni
pogodbi dejavnosti cestnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 89/05) določa:
»1
V skladu z drugim odstavkom 2. točke Tarifne priloge h
Kolektivni pogodbi dejavnosti cestnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 135/04
in 50/05) je najnižji znesek povečanja plač 5.900 SIT in ga prejmejo od 1.
avgusta 2005 dalje vsi zaposleni, ki tega zneska ne dosežejo na osnovi tretjega
odstavka 1. točke Tarifne priloge.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2
Ta aneks začne veljati po objavi v Uradnem listu RS,
uporablja pa se od 1. 8. 2005 dalje.«.
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni
list RS, št. 43/06)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti določb kolektivne pogodbe določa:
»34. člen
(prenehanje
veljavnosti kolektivnih pogodb)
(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve tega
zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka veljavnosti oziroma do
sklenitve novih kolektivnih pogodb, če niso v nasprotju s tem zakonom ali
zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja.
(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani
delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo
veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno
določbo:
»36. člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi h Kolektivni
pogodbi dejavnosti cestnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 111/06) določa:
»3. člen
Pogodbene stranke se zavezujejo, da bodo s KPCG do 17. 12.
2006 uvedle nov plačni sistem, ki bo temeljil na najnižjih osnovnih plačah. Pri
tem bodo v najnižje osnovne plače vključile dodatke po Zakonu o izvajanju
dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005.
4. člen
Ostala določila tarifne priloge, ki s tem aneksom niso
spremenjena, ostanejo v veljavi.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta aneks začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS,
uporablja pa se od 1. 8. 2006 dalje.«.
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe dejavnosti
cestnega gospodarstva - KPD-CG (Uradni list RS, št. 19/07) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»4. člen
(1) Te spremembe in dopolnitve veljajo naslednji dan po
objavi v Uradnem listu RS, uporabljajo pa se od 1. 1. 2007 dalje.
(2) Določila te kolektivne pogodbe, ki se s temi spremembami
in dopolnitvami ne spreminjajo, ostanejo v veljavi.«.
Aneks št. 1 k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe dejavnosti cestnega gospodarstva - KPD-CG (Uradni list RS, št. 7/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta aneks tarifne priloge Kolektivne pogodbe za dejavnost
cestnega gospodarstva začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 8. 2007 dalje.«.
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe dejavnosti cestnega gospodarstva /KP Cg/ (Uradni list RS, št. 103/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta aneks tarifne priloge Kolektivne pogodbe za dejavnost
cestnega gospodarstva začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS,
uporablja pa se od 1. 8. 2008 dalje.«.