Splošni pogoji za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija

Na podlagi 202. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) je Svet Banke Slovenije sprejel

SPLOŠNE POGOJE

za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija

DEL I
SPLOŠNI POGOJI

Člen 1

Področje uporabe

Pogoji iz tega dela urejajo razmerje med Banko Slovenije in njenimi udeleženci v sistemu TARGET-Slovenija. Pogoji iz delov II, III, IV, V, VI in VII se uporabljajo, če udeleženci izberejo in se jim odobri račun ali več računov, ki so opisani v teh delih. Pogoji iz delov I do VII teh pogojev se v teh pogojih skupaj imenujejo „usklajeni pogoji“ ali „pogoji“.

Člen 2

Dodatki

Sestavni del teh pogojev so naslednji dodatki:

Dodatek I: Tehnične specifikacije za obdelavo nalogov za prenos denarja

Dodatek II: Odškodninska shema v TARGET

Dodatek III: Referenčni okvir za mnenja o sposobnosti in o državi

Dodatek IV: Postopek neprekinjenega poslovanja in postopek v izrednih razmerah

Dodatek V: Urnik delovanja TARGET

Dodatek VI: Seznam nadomestil

Dodatek VII: Zahteve glede upravljanja informacijske varnosti in upravljanja neprekinjenega poslovanja

Dodatek VIII: Opredelitev pojmov

V primeru kakršnega koli nasprotja ali nedoslednosti med vsebino katerega koli dodatka in vsebino katere koli druge določbe iz teh pogojev prevlada slednja.

Člen 3

Splošni opis TARGET

1. TARGET je pravno strukturiran kot množica plačilnih sistemov, sestavljena iz vseh komponent TARGET, od katerih je vsaka določena kot „sistem“ po ustrezni nacionalni zakonodaji, s katero se izvaja Direktiva 98/26/ES.

2. TARGET sestavljajo plačilni sistemi v eurih, ki opravljajo poravnavo v centralnobančnem denarju ter zagotavljajo storitve centralnega upravljanja likvidnosti, bruto poravnavo v realnem času za plačila in storitve za poravnavo podsistemov in omogočajo plačila v denarju v zvezi s poravnavo vrednostnih papirjev in poravnavo takojšnjih plačil.

3. TARGET zagotavlja:

(a)    glavne denarne račune za poravnavo centralnobančnih operacij;

(b)    namenske denarne račune za RTGS za bruto poravnavo v realnem času za plačila velikih vrednosti in podračune, če so potrebni za poravnavo podsistema;

(c)    namenske denarne račune za T2S za plačila v denarju v zvezi s poravnavo vrednostnih papirjev;

(d)    namenske denarne račune za TIPS za poravnavo takojšnjih plačil ter

(e)    naslednje račune za poravnavo podsistema: (i) tehnične račune podsistema v RTGS; (ii) račune jamstvenega sklada v podsistemu in (iii) tehnične račune podsistema v TIPS.

Vsak račun v sistemu TARGET-Slovenija se označi z enolično številko računa, ki jo sestavljajo elementi, navedeni v Dodatku I, odstavek 2.

Člen 4

Merila za dostop

1. Naslednje vrste subjektov so primerne, da na zahtevo postanejo udeleženci v sistemu TARGET-Slovenija:

(a)    kreditne institucije s sedežem v Uniji ali EGP, vključno kadar delujejo prek podružnice, ustanovljene v Uniji ali EGP;

(b)    kreditne institucije s sedežem zunaj EGP, pod pogojem, da delujejo prek podružnice, ustanovljene v Uniji ali EGP;

(c)    NCB držav članic in ECB;

pod pogojem, da za subjekte iz točk (a) in (b) ne veljajo omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel Svet Evropske unije ali države članice v skladu s členom 65(1)(b), členom 75 ali členom 215 Pogodbe in katerih izvajanje je po mnenju Banke Slovenije, potem ko je obvestila ECB, nezdružljivo z nemotenim delovanjem TARGET.

2. Banka Slovenije lahko po lastnem preudarku sprejme kot udeležence tudi naslednje subjekte:

(a)    zakladniške oddelke držav članic na centralni ali regionalni ravni;

(b)    organe javnega sektorja držav članic, ki so pooblaščeni za vodenje računov strank;

(c)     

(i)    investicijska podjetja s sedežem v Uniji ali EGP, vključno kadar delujejo prek podružnice, ustanovljene v Uniji ali EGP, in

(ii)   investicijska podjetja s sedežem zunaj EGP, pod pogojem, da delujejo prek podružnice, ustanovljene v Uniji ali EGP;

(d)    subjekte, ki upravljajo podsisteme in delujejo v tej vlogi, ter

(e)    kreditne institucije ali katere koli subjekte enake vrste kot subjekti, našteti v točkah (a) do (d), ki so v obeh primerih ustanovljeni v državi, s katero je Unija sklenila denarni sporazum, ki kateremu koli od takih subjektov omogoča dostop do plačilnih sistemov v Uniji, ob upoštevanju pogojev, določenih v denarnem sporazumu, in pod pogojem, da je zadevna pravna ureditev, ki velja v tej državi, enakovredna ustrezni zakonodaji Unije.

Člen 5

Postopek na podlagi zahteve

1. Da postane udeleženec v sistemu TARGET-Slovenija, mora primeren subjekt, kakor je opisano v členu 4(1), ali subjekt, ki ga lahko Banka Slovenije sprejme na podlagi člena 4(2), izpolniti naslednje zahteve:

(a)    namestiti, voditi, upravljati, spremljati in zagotoviti varnost potrebne informacijske infrastrukture za povezavo s sistemom TARGET-Slovenija in biti sposoben vanj predložiti naloge za prenos denarja. Pri tem lahko vložniki zahtev za udeležbo vključijo tretje osebe, vendar ohranijo izključno odgovornost;

(b)    uspešno opraviti preskuse, ki jih zahteva Banka Slovenije;

(c)    če vlaga zahtevo za namenski denarni račun za RTGS, namenski denarni račun za T2S ali namenski denarni račun za TIPS, mora pri Banki Slovenije imeti ali odpreti tudi glavni denarni račun;

(d)    predložiti mnenje o sposobnosti na obrazcu, določenem v Dodatku III, razen če je Banka Slovenije informacije in izjave, ki jih je treba navesti v takem mnenju o sposobnosti, že pridobila v drugih okoliščinah;

(e)    v primeru subjektov, navedenih v členu 4(1), točka (b), in členu 4(2), točka (c)(ii), predložiti mnenje o državi na obrazcu, določenem v Dodatku III, razen če je Banka Slovenije informacije in izjave, ki jih je treba navesti v takem mnenju o državi, že pridobila v drugih okoliščinah;

(f)     če vlaga zahtevo za namenski denarni račun za TIPS, je pristopil k shemi SCT Inst s podpisom sporazuma o pristopu k takojšnjim kreditnim plačilom SEPA (SEPA Instant Credit Transfer Adherence Agreement);

(g)    če vlaga zahtevo za tehnični račun podsistema v TIPS, je dokazal, da je Evropskemu svetu za plačila predložil pismo o razkritju namere, da postane mehanizem za kliring in poravnavo, skladen s shemo SCT Inst.

2. Vložniki zahtevo vložijo pri Banki Slovenije in priložijo najmanj naslednje dokumente/informacije:

(a)    izpolnjene obrazce za zbiranje referenčnih podatkov, kakor jih zagotovi Banka Slovenije;

(b)    mnenje o sposobnosti, če ga Banka Slovenije zahteva, in mnenje o državi, če ga Banka Slovenije zahteva;

(c)    če vlaga zahtevo za namenski denarni račun za TIPS, dokazilo o pristopu k shemi SCT Inst;

(d)    če vložnik vlaga zahtevo za uporabo postopka poravnave podsistema v TIPS, dokazilo, da je Evropskemu svetu za plačila predložil pismo o razkritju namere, da postane mehanizem za kliring in poravnavo, skladen s shemo SCT Inst;

(e)    če vložnik imenuje plačilnega agenta, dokazilo, da se plačilni agent s to vlogo strinja.

3. Vložniki, ki so že udeleženci v TARGET in vlagajo zahtevo za nov račun, kakor je opisan v (i) delu III (namenski denarni račun za RTGS), (ii) delu IV (namenski denarni račun za T2S), (iii) delu V (namenski denarni račun za TIPS), (iv) delu VI (tehnični račun podsistema v RTGS) in/ali (v) delu VII (tehnični račun podsistema v TIPS), morajo izpolniti zahteve iz odstavkov 1 in 2, ki so relevantne za novi račun, za katerega vlagajo zahtevo.

4. Banka Slovenije lahko zahteva tudi dodatne informacije, za katere meni, da so potrebne za odločitev o zahtevi za odprtje TARGET računa.

5. Banka Slovenije zavrne zahtevo za udeležbo, če:

(a)    vložnik zahteve ni primeren subjekt, kakor je opisano v členu 4(1), ali subjekt, ki ga lahko Banka Slovenije sprejme na podlagi člena 4(2);

(b)    ena ali več zahtev za udeležbo, navedenih v odstavku 1, ni izpolnjenih in/ali

(c)    bi po oceni Banke Slovenije taka udeležba ogrozila splošno stabilnost, trdnost in varnost sistema TARGET-Slovenija ali katere koli druge komponente TARGET ali bi ogrozila Banko Slovenije pri izvajanju njenih nalog, kakor so opisane v Zakonu o Banki Slovenije ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ali pa predstavlja tveganja iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.

Banka Slovenije odločitev o zahtevi vložnika, da postane udeleženec v sistemu TARGET-Slovenija, sporoči vložniku v enem mesecu od dne, ko je prejela zahtevo. Kadar Banka Slovenije zahteva dodatne informacije v skladu z odstavkom 4, odločitev sporoči v enem mesecu od dne, ko je od vložnika prejela te informacije. Vsaka odločitev o zavrnitvi mora vsebovati razloge za zavrnitev.

Člen 6

Udeleženci

1. Udeleženci, ki niso podsistemi, morajo imeti vsaj en glavni denarni račun pri Banki Slovenije in imajo lahko pri Banki Slovenije tudi enega ali več namenskih denarnih računov za RTGS, namenskih denarnih računov za T2S in/ali namenskih denarnih računov za TIPS.

2. Za podsisteme, ki uporabljajo postopke poravnave podsistema v RTGS ali postopke poravnave podsistema v TIPS, veljajo pogoji iz tega dela in iz dela VI oziroma dela VII. Lahko imajo enega ali več glavnih denarnih računov in namenskih denarnih računov za T2S ter izjemoma in na podlagi odobritve Banke Slovenije enega ali več namenskih denarnih računov za RTGS, razen v zvezi s kliringom takojšnjih plačil v skladu s shemo SCT Inst. Če ima podsistem namenski denarni račun za RTGS ali namenski denarni račun za T2S, mora imeti pri Banki Slovenije tudi vsaj en glavni denarni račun. Če ima podsistem enega ali več glavnih denarnih računov, namenskih denarnih računov za RTGS ali namenskih denarnih računov za T2S, se uporabljajo tudi ustrezni deli teh pogojev.

Člen 7

Dostop subjektov razen udeleženca do njegovega računa

1. Če je to tehnično mogoče, lahko udeleženec enemu ali več subjektom, ki jih imenuje, omogoči dostop do svojih TARGET računov, da lahko predložijo naloge za prenos denarja ali izvajajo druga dejanja.

2. Za naloge za prenos denarja, ki jih prejmejo subjekti, ki jih je imenoval udeleženec, kakor je navedeno v odstavku 1, in za denarna sredstva, ki jih prejmejo ti subjekti, šteje, da jih je predložil ali prejel ta udeleženec.

3. Ti nalogi za prenos denarja in vsa druga dejanja subjekta ali subjektov iz odstavka 1 zavezujejo udeleženca ne glede na vsebino pogodbene ali druge ureditve med tem udeležencem in tem subjektom ali morebitno neskladnost z navedeno ureditvijo.

Člen 8

Obračunavanje storitev

1. Banka Slovenije identificira plačljive postavke v skladu z Dodatkom VI in vsako od njih dodeli udeležencu, od katerega izvira.

2. Vsa nadomestila za plačilo v zvezi nalogi za prenos denarja, ki jih predloži podsistem, in prenosi denarja, ki jih prejme podsistem, se ne glede na to, ali ta podsistem uporablja postopke poravnave podsistema v RTGS ali namenski denarni račun za RTGS, zaračunajo izključno njemu.

3. Plačljive postavke, ki nastanejo zaradi dejanj imenovanih subjektov iz člena 7 in centralnih bank, ki delujejo v imenu udeleženca, se dodelijo udeležencu.

4. Banka Slovenije udeležencu izda ločene račune za ustrezne storitve, ki so opisane v (i) delu III (namenski denarni račun za RTGS), (ii) delu IV (namenski denarni račun za T2S), (iii) delu V (namenski denarni račun za TIPS), (iv) delu VI (postopki poravnave podsistema v RTGS) in (v) delu VII (postopek poravnave podsistema v TIPS).

5. Banka Slovenije vsak račun poravna z direktno obremenitvijo glavnega denarnega računa udeleženca, razen če je udeleženec imenoval drugega udeleženca v TARGET (v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET) za plačilnega agenta in dal Banki Slovenije navodilo za direktno obremenitev glavnega denarnega računa tega plačilnega agenta. To navodilo udeleženca ne odveže obveznosti plačila vsakega računa.

6. Kadar se imenuje plačilni agent, udeleženec Banki Slovenije predloži dokazilo, da se plačilni agent s to vlogo strinja.

7. Za namene tega člena se vsak podsistem obravnava ločeno, tudi če dva ali več podsistemov upravlja isti pravni subjekt in ne glede na to, ali je bil podsistem določen po Direktivi 98/26/ES. Podsistem, ki ni bil določen po Direktivi 98/26/ES, se opredeli kot podsistem s pomočjo naslednjih meril: (a) je formalna ureditev na podlagi pogodbenega ali zakonodajnega instrumenta, npr. sporazum med udeleženci in upravljavcem sistema; (b) ima več udeležencev; (c) ima skupna pravila in standardizirano ureditev ter (d) je namenjen za kliring, izravnavo in/ali poravnavo plačil in/ali vrednostnih papirjev med udeleženci.

Člen 9

Obračunske skupine

1. Banka Slovenije na zahtevo udeleženca ustvari obračunsko skupino, da lahko njeni člani izkoristijo degresivne cene, ki veljajo za namenske denarne račune za RTGS. V obračunski skupini so lahko samo imetniki namenskih denarnih računov za RTGS iz ene ali več komponent TARGET, ki so v isti bančni skupini.

2. Banka Slovenije na zahtevo imetnika namenskega denarnega računa za RTGS tega doda v obračunsko skupino ali odstrani iz obračunske skupine, ki je lahko v sistemu TARGET-Slovenija ali v drugi komponenti TARGET. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS pred vložitvijo take zahteve o njej obvesti vse druge člane obračunske skupine.

3. Imetnikom namenskih denarnih računov za RTGS, ki so v obračunski skupini, se računi izdajajo vsakemu posebej, kakor je določeno v členu 8.

Člen 10

Obveznosti Banke Slovenije in udeleženca

1. Banka Slovenije ponuja storitve, opisane v delih II, III, IV, V, VI in VII teh pogojev, če je udeleženec izbral in se mu je odobril račun iz teh delov. Če v teh pogojih ali z zakonodajo ni določeno drugače, mora Banka Slovenije uporabiti vsa razumna sredstva v okviru svojih pristojnosti, da izpolni svoje obveznosti po teh pogojih, pri čemer ne jamči za rezultat.

2. Banka Slovenije je izvajalka storitev po teh pogojih. Ravnanja in opustitve NCB na ravni 3 štejejo za ravnanja in opustitve Banke Slovenije, za katere ta prevzame odgovornost v skladu s členom 22. Udeležba po teh pogojih ne vzpostavlja pogodbenega razmerja med udeleženci in NCB na ravni 3, kadar katera od njih deluje v vlogi NCB na ravni 3. Navodila, sporočila ali informacije, ki jih udeleženec prejme od TARGET ali mu jih pošlje v zvezi s storitvami, ki se zagotavljajo po teh pogojih, štejejo za prejete od Banke Slovenije oziroma poslane njej.

3. Udeleženec plača Banki Slovenije nadomestila v skladu s členom 8.

4. Udeleženec zagotovi, da je tehnično povezan s sistemom TARGET-Slovenija v skladu z urnikom delovanja TARGET iz Dodatka V. To obveznost lahko izpolni prek imenovanega subjekta iz člena 7.

5. Udeleženec izjavi in jamči Banki Slovenije, da z izpolnjevanjem svojih obveznosti po teh pogojih ne krši nobenega zakona ali drugega predpisa, ki velja zanj, in nobenega sporazuma, ki ga zavezuje.

6. Udeleženec plača vse morebitne veljavne takse in druge dajatve in nosi vse druge stroške, ki jih ima z odprtjem, vodenjem ali zaprtjem svojega TARGET računa.

Člen 11

Sodelovanje in izmenjava informacij

1. Banka Slovenije in udeleženci pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic po teh pogojih tesno sodelujejo, da bi zagotovili stabilnost, trdnost in varnost sistema TARGET-Slovenija. Med seboj si dajejo vse informacije in dokumente, ki so pomembni za izpolnjevanje njihovih obveznosti in uveljavljanje njihovih pravic po teh pogojih, brez poseganja v katero koli obveznost varovanja bančne tajnosti.

2. Banka Slovenije vzpostavi in vzdržuje pisarno za podporo sistemu, ki udeležencem pomaga v zvezi s težavami, ki nastanejo v povezavi z operacijami sistema.

3. Najnovejše informacije o stanju delovanja vsake storitve so na voljo v informacijskem sistemu TARGET (TIS) na namenski podstrani spletne strani ECB.

4. Banka Slovenije lahko sporočila, pomembna za sistem, pošilja udeležencem s splošnim sporočilom, če to ni na voljo, pa s pomočjo katerega koli drugega primernega komunikacijskega sredstva.

5. Udeleženci pravočasno posodobijo obstoječe obrazce za zbiranje referenčnih podatkov in predložijo nove obrazce za zbiranje referenčnih podatkov Banke Slovenije. Udeleženci preverijo točnost informacij, ki se nanašajo nanje in ki jih Banka Slovenije vnese v sistem TARGET-Slovenija.

6. Udeleženec pooblašča Banko Slovenije, da NCB na ravni 3 sporoči vse informacije, ki se nanašajo na udeležence in ki bi jih NCB na ravni 3 lahko potrebovale, v skladu s sporazumi, sklenjenimi med NCB na ravni 3 in CB Eurosistema, ki urejajo storitve, ki jih morajo zagotavljati NCB na ravni 3.

7. Udeleženci brez odlašanja obvestijo Banke Slovenije o vsaki spremembi svoje pravne sposobnosti in o zakonodajnih spremembah, ki vplivajo na vprašanja, obravnavana v mnenju o državi, kakor je določeno v referenčnem okviru v Dodatku III.

8. Banka Slovenije lahko kadar koli zahteva posodobitev ali obnovitev mnenja o državi ali mnenja o sposobnosti iz člena 5(1), točka (d) oziroma (e).

9. Udeleženci takoj obvestijo Banko Slovenije, če nastopi primer neizpolnitve v zvezi z njimi ali če zanje veljajo ukrepi za preprečevanje krize ali ukrepi kriznega upravljanja v smislu Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta¹ ali druge enakovredne veljavne zakonodaje.

Člen 12

Obrestovanje stanja na računih

1. Stanje na glavnih denarnih računih, namenskih denarnih računih in podračunih se obrestuje po obrestni meri nič odstotkov ali po obrestni meri mejnega depozita, in sicer po tisti, ki je nižja, razen če se ti računi uporabljajo za katero od naslednjih imetij:

(a)    obvezne rezerve;

(b)    presežne rezerve;

(c)    vloge države, kakor so opredeljene v členu 2, točka 5, Smernice (EU) 2019/671 (ECB/2019/7)².

Izračun in izplačilo obresti na imetje obveznih rezerv urejata Uredba Sveta (ES) št. 2531/98³ in Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

Izračun in izplačilo obresti na imetje presežnih rezerv ureja Sklep (EU) 2019/1743 (ECB/2019/31)⁴.

Obrestovanje vlog države urejajo določbe v zvezi s temi vlogami države, kakor so določene v členu 4 Smernice (EU) 2019/671 (ECB/2019/7).

2. Stanje čez noč na tehničnem računu podsistema v TIPS ali tehničnem računu podsistema v RTGS za postopek poravnave D podsistema in jamstveni sklad, vključno s tistim na računu jamstvenega sklada v podsistemu, se obrestujeta po obrestni meri mejnega depozita.

3. Sredstva, ki jih Banka Slovenije prenese s TARGET računa udeleženca na svoj TARGET račun na osnovi izvršitve sklepa o prisilni izterjavi ali sklepa o izvršbi, se za obdobje od dneva prenosa teh sredstev s TARGET računa udeleženca do dneva (a ne vključno s tem dnem) izvršitve sklepa o prisilni izterjavi ali sklepa o izvršbi, to je dokler Banka Slovenije v sistem TARGET-Slovenija ne posreduje plačilnega naloga za prenos sredstev na račun prejemnika, obrestujejo po nič odstotni obrestni meri ali po obrestni meri mejnega depozita, in sicer po tisti, ki je nižja.

Člen 13

Vodenje računov

1. Udeleženci spremljajo in upravljajo likvidnost na svojih računih v skladu z urnikom delovanja TARGET iz Dodatka V ter najmanj enkrat na dan opravijo uskladitev na ravni transakcij. To obveznost lahko izpolnijo prek imenovanega subjekta iz člena 7.

2. Udeleženec za uskladitev računov uporabi pripomočke, ki jih zagotovi Banka Slovenije, zlasti dnevni izpisek z računa, ki je na voljo vsakemu udeležencu. To obveznost lahko izpolni prek imenovanega subjekta iz člena 7.

3. Udeleženec takoj obvesti Banko Slovenije, če se v zvezi s katerim koli njegovim računom pojavi razhajanje.

Člen 14

Obvezne rezerve

1. Banka Slovenije na zahtevo udeleženca, za katerega velja zahteva glede obveznih rezerv, označi enega ali več njegovih glavnih denarnih računov ali namenskih denarnih računov v sistemu TARGET-Slovenije kot račune, ki se vodijo za izpolnjevanje zahtev glede obveznih rezerv.

2. Če za udeleženca veljajo zahteve glede obveznih rezerv, se za njihovo izpolnjevanje upošteva vsota stanj ob koncu dneva na vseh računih tega udeleženca pri Banki Slovenije, ki so označeni za ta namen.

Člen 15

Najnižji in najvišji zneski

1. Udeleženec lahko določi najnižje in najvišje zneske na svojih glavnih denarnih računih ali namenskih denarnih računih.

2. Udeleženec se lahko odloči za prejemanje obvestil o prekoračitvi najnižjega ali najvišjega zneska. Poleg tega se lahko udeleženec odloči, da se ob prekoračitvi na glavnih denarnih računih ali namenskih denarnih računih za RTGS sproži na pravilih temelječ nalog za prenos likvidnosti.

3. Poravnava naloga za prenos likvidnosti ne sproži preverjanja, ali je bil prekoračen najnižji ali najvišji znesek.

Člen 16

Skupina za spremljanje računov

1. Imetnik glavnega denarnega računa lahko ustvari eno ali več skupin za spremljanje računov za potrebe spremljanja likvidnosti na več glavnih denarnih računih ali namenskih denarnih računih in postane vodja vsake skupine za spremljanje računov, ki jo ustvari.

2. Udeleženec lahko kateri koli svoj glavni denarni račun ali namenski denarni račun, odprt v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET, doda v eno ali več skupin za spremljanje računov in tako postane član teh skupin za spremljanje računov. Član skupine za spremljanje računov lahko kadar koli začne postopek za odstranitev svojega računa iz te skupine za spremljanje računov. Udeleženec obvesti vodjo skupine za spremljanje računov, preden doda račun v to skupino za spremljanje računov ali ga iz nje odstrani.

3. Samo vodja skupine za spremljanje računov lahko vidi stanje na vseh računih v tej skupini za spremljanje računov.

4. Vodja skupine lahko skupino za spremljanje računov izbriše, potem ko o tem obvesti druge člane te skupine za spremljanje računov.

Člen 17

Sprejetje in zavrnitev nalogov za prenos denarja

1. Šteje se, da je Banka Slovenije sprejela naloge za prenos denarja, ki jih predložijo udeleženci, če:

(a)    sporočilo o prenosu izpolnjuje tehnične zahteve TARGET, opisane v Dodatku I;

(b)    sporočilo izpolnjuje pravila in pogoje formatiranja, opisane v Dodatku I;

(c)    sporočilo uspešno opravi preverjanje dvojnega vnosa, opisano v Dodatku I;

(d)    se v primerih, ko je bil plačnik začasno izključen z vidika obremenitve njegovih računov ali prejemnik plačila začasno izključen z vidika odobritve njegovih računov, pridobi izrecno soglasje CB začasno izključenega udeleženca;

(e)    je v primerih, ko se nalog za prenos denarja odredi v okviru postopka poravnave podsistema v RTGS, udeleženčev račun uvrščen v skupino računov poravnalnih bank, ki jo je zahteval ta podsistem, kakor je določeno v delu VI, člen 1(7); in

(f)     v primeru medsistemske poravnave v okviru postopkov poravnave podsistema v RTGS zadevni podsistem sodeluje v ureditvi medsistemske poravnave, kakor je določeno v delu VI, člen 9.

2. Banka Slovenije takoj zavrne vsak nalog za prenos denarja, ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1. Banka Slovenije obvesti udeleženca o vsaki zavrnitvi naloga za prenos denarja, kakor je določeno v Dodatku I.

Člen 18

Vstop nalogov za prenos denarja v sistem in njihova nepreklicnost

1. Za namene prvega stavka člena 3(1) in člena 5 Direktive 98/26/ES in ter prvega in tretjega odstavka 208. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih:

(a)    se šteje, da vsi nalogi za prenos denarja, razen v primerih iz točk b), c) in d) tega odstavka, vstopijo v sistem TARGET-Slovenija in so nepreklicni v trenutku, ko se obremeni TARGET račun zadevnega udeleženca;

(b)    se šteje, da nalogi za takojšnje plačilo vstopijo v sistem TARGET-Slovenija in so nepreklicni v trenutku, ko se rezervirajo ustrezna denarna sredstva na udeleženčevem namenskem denarnem računu za TIPS ali na njegovem tehničnem računu podsistema v TIPS;

(c)    se v primeru transakcij, ki se poravnajo na namenskih denarnih računih za T2S in ki so predmet uparjanja dveh ločenih nalogov za prenos:

(i)    za te naloge za prenos, razen v primeru iz točke (ii) tega pododstavka, šteje, da vstopijo v sistem TARGET- Slovenija v trenutku, ko jih platforma T2S označi za skladne s tehničnimi pravili T2S, in so nepreklicni od trenutka, ko dobi transakcija status „uparjena“ (matched) na platformi T2S;

(ii)   v primeru transakcij, ki vključujejo eno udeleženo centralno depotno družbo z ločeno komponento za uparjanje, kjer se nalogi za prenos pošljejo neposredno tej udeleženi centralni depotni družbi, da se uparijo v njeni ločeni komponenti za uparjanje, šteje, da ti nalogi za prenos vstopijo v sistem TARGET-Slovenija v trenutku, ko jih ta udeležena centralna depotna družba označi za skladne s tehničnimi pravili T2S, in so nepreklicni od trenutka, ko dobi transakcija status „uparjena“ na platformi T2S. Seznam udeleženih centralnih depotnih družb iz točke (ii) je dostopen na spletni strani ECB;

(d)    se šteje, da nalogi za prenos denarja v povezavi s postopki poravnave podsistema v RTGS vstopijo v komponento TARGET, v kateri je račun, ki se obremeni, v trenutku, ko jih sprejme ta komponenta TARGET, in so od tega trenutka nepreklicni.

2. Določbe odstavka 1 ne vplivajo na pravila podsistema, ki za naloge za prenos, predložene vanj, določajo trenutek vstopa v podsistem in/ali nepreklicnosti pred trenutkom vstopa zadevnih podsistemovih nalogov za prenos v zadevno komponento TARGET.

3. Nalogov za prenos denarja, ki so vključeni v algoritem, ni mogoče preklicati v času teka algoritma.

Člen 19

Postopek neprekinjenega poslovanja in postopek v izrednih razmerah

1. V primeru neobičajnega zunanjega dogodka ali katerega koli drugega dogodka, ki vpliva na transakcije na TARGET računih, se uporabljata postopek neprekinjenega poslovanja in postopek v izrednih razmerah, opisana v Dodatku IV.

2. Urnik delovanja sistema TARGET se lahko v izjemnih okoliščinah spremeni in Banka Slovenije o tem obvesti udeležence.

3. Podsistem lahko v izjemnih okoliščinah zaprosi Banko Slovenije za spremembo urnika delovanja TARGET.

4. Eurosistem zagotavlja rešitev za izredne razmere, ki se uporabi v primeru dogodkov, opisanih v odstavku 1. Povezava z rešitvijo za izredne razmere in njena uporaba sta obvezni za udeležence, ki jih Banka Slovenije šteje za kritične, in udeležence, ki poravnavajo zelo kritične transakcije, kakor so določene v Dodatku IV. Drugi udeleženci se lahko povežejo z rešitvijo za izredne razmere na zahtevo.

Člen 20

Varnostne zahteve

1. Udeleženci vzpostavijo ustrezne varnostne kontrole, da zavarujejo svoje sisteme pred nepooblaščenim dostopom in uporabo. Udeleženci so izključno odgovorni za ustrezno varstvo zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti svojih sistemov.

2. Udeleženci Banko Slovenije takoj obvestijo o vseh varnostnih incidentih v svoji tehnični infrastrukturi in, kjer je primerno, o varnostnih incidentih, ki nastanejo v tehnični infrastrukturi drugih izvajalcev. Banka Slovenije lahko zahteva nadaljnje informacije o incidentu in po potrebi zahteva, da udeleženec sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev ponovnega nastanka takega dogodka.

3. Banka Slovenije lahko vsem udeležencem in/ali udeležencem, ki jih šteje za kritične, naloži dodatne varnostne zahteve, zlasti glede kibernetske varnosti ali preprečevanja goljufij.

4. Udeleženci zagotovijo Banki Slovenije: (i) trajen dostop do svojega potrdila o izpolnjevanju zahtev izbranega ponudnika omrežnih storitev za varnost končnih točk ter (ii) enkrat na leto izjavo o samocertifikaciji v TARGET, kakor se zahteva za vrste računov, ki jih udeleženci imajo, in kakor je objavljena na zaprti spletni strani Banke Slovenije in spletni strani ECB v angleščini.

5. Banka Slovenije oceni udeleženčeve izjave o samocertifikaciji glede ravni njegove skladnosti z vsako od zahtev za samocertifikacijo v TARGET. Te zahteve so navedene v Dodatku VII.

6. Raven skladnosti udeleženca z zahtevami za samocertifikacijo v TARGET se v naraščajočem vrstnem redu glede na resnost razvrsti tako: „popolna skladnost“, „manjša neskladnost“ ali „večja neskladnost“. Uporabljajo se naslednja merila: popolna skladnost se doseže, kadar udeleženec izpolni 100 % zahtev, manjša neskladnost je, kadar udeleženec izpolnjuje manj kot 100 %, vendar vsaj 66 % zahtev, večja neskladnost pa je, kadar udeleženec izpolnjuje manj kot 66 % zahtev. Če udeleženec dokaže, da konkretna zahteva zanj ne pride v poštev, se šteje, da je za potrebe razvrstitve skladen z zadevno zahtevo. Udeleženec, ki ne doseže „popolne skladnosti“, predloži akcijski načrt, v katerem prikaže, kako namerava doseči popolno skladnost. Banka Slovenije o statusu skladnosti takega udeleženca obvesti ustrezne nadzorne organe.

7. Če udeleženec odkloni odobritev trajnega dostopa do svojega potrdila o izpolnjevanju zahtev izbranega ponudnika omrežnih storitev za varnost končnih točk ali ne zagotovi samocertifikacije v TARGET, se raven njegove skladnosti razvrsti kot „večja neskladnost“.

8. Banka Slovenije vsako leto ponovno oceni skladnost udeležencev.

9. Banka Slovenije lahko udeležencem, katerih raven skladnosti je bila ocenjena kot manjša ali večja neskladnost, naloži naslednje ukrepe zaradi neskladnosti v naraščajočem vrstnem redu glede na resnost:

(a)    okrepljeno spremljanje: udeleženec Banki Slovenije predloži mesečno poročilo o napredku pri odpravljanju neskladnosti, ki ga podpiše višji vodstveni delavec. Udeležencu se poleg tega za vsak zadevni račun naloži mesečna denarna kazen v znesku 1 000 EUR. Ta ukrep zaradi neskladnosti se lahko naloži, če udeleženec prejme drugo zaporedno oceno manjše neskladnosti ali prejme oceno večje neskladnosti;

(b)    začasna izključitev: udeleženca se lahko začasno izključi iz TARGET-Slovenija v okoliščinah, ki so opisane v členu 25(2), točki (b) in/ali (c). Z odstopanjem od člena 25 se udeleženca tako začasno izključi s trimesečnim odpovednim rokom. Udeležencu se za vsak začasno ukinjeni račun naloži mesečna denarna kazen v znesku 2 000 EUR. Ta ukrep zaradi neskladnosti se lahko naloži, če udeleženec prejme drugo zaporedno oceno večje neskladnosti;

(c)    trajna izključitev: udeleženca se lahko trajno izključi iz sistema TARGET-Slovenija v okoliščinah, ki so opisane v členu 25(2), točki (b) in/ali (c). Z odstopanjem od člena 25 se udeleženca tako trajno izključi s trimesečnim odpovednim rokom. Udeležencu se za vsak trajno ukinjeni račun naloži dodatna denarna kazen v višini 1 000 EUR. Ta ukrep zaradi neskladnosti se lahko naloži, če udeleženec po treh mesecih začasne izključitve po oceni Banke Slovenije ni zadovoljivo odpravil večje neskladnosti.

10. Udeleženci, ki omogočajo dostop do svojega TARGET računa tretjim osebam, kakor je določeno v členu 7, in udeleženci, ki so registrirali imetnike naslovljive BIC, kakor je določeno v delu III, člen 2, obravnavajo tveganje, ki izhaja iz takega dostopa, v skladu z varnostnimi zahtevami iz odstavkov 1 do 9.

Člen 21

Odškodninska shema

Če naloga za prenos denarja zaradi tehničnih motenj v delovanju TARGET ni mogoče poravnati v istem delovnem dnevu, ko je bil sprejet, Banka Slovenije zadevnemu udeležencu ponudi odškodnino v skladu s posebnim postopkom, določenim v Dodatku II.

Člen 22

Sistem odgovornosti

1. Banko Slovenije in udeležence pri izpolnjevanju obveznosti po teh pogojih zavezuje splošna dolžnost, da med seboj ravnajo s primerno skrbnostjo.

2. Banka Slovenije je v primerih goljufije (ki med drugim vključuje naklep) ali hude malomarnosti svojim udeležencem odgovorna za vso škodo, ki izvira iz delovanja sistema TARGET-Slovenije. V primeru lahke malomarnosti je odgovornost Banke Slovenije omejena na udeleženčevo neposredno škodo, tj. na znesek zadevne transakcije in/ali izgubo obresti na tej podlagi, brez kakršne koli posredne škode.

3. Banka Slovenije ni odgovorna za nobeno škodo, nastalo zaradi kakršnih koli motenj v delovanju ali izpada tehnične infrastrukture (kar med drugim vključuje računalniško infrastrukturo Banka Slovenije, programe, podatke, aplikacije in omrežja), če take motnje v delovanju ali izpad nastane kljub temu, da je Banka Slovenije sprejela ukrepe, ki so razumno potrebni za zaščito take infrastrukture pred motnjami v delovanju ali izpadom in za odpravo posledic takih motenj v delovanju ali izpada (slednje med drugim vključuje uvedbo in končanje postopka neprekinjenega poslovanja in postopka v izrednih razmerah iz Dodatka IV).

4. Banka Slovenije ni odgovorna:

(a)    kolikor je škodo povzročil udeleženec ali

(b)    če škoda izvira iz zunanjih dogodkov, ki so izven razumnega nadzora Banke Slovenije (višja sila).

5. Ne glede na določbe Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih se odstavki 1 do 4 uporabljajo v primeru, ko je mogoče izključiti odgovornost Banke Slovenije.

6. Banka Slovenije in udeleženci sprejmejo vse razumne in izvedljive ukrepe za zmanjšanje škode ali izgube, navedene v tem členu.

7. Banka Slovenije lahko pri izpolnjevanju nekaterih ali vseh svojih obveznosti po teh pogojih v svojem imenu pooblasti tretje osebe, zlasti ponudnike telekomunikacij in druge ponudnike omrežij ali druge subjekte, če je to potrebno za izpolnjevanje obveznosti Banke Slovenije ali je to standardna tržna praksa. Obveznost Banka Slovenije je omejena na izbiro in pooblaščanje takih tretjih oseb in temu ustrezno je omejena odgovornost Banke Slovenije. Za namene tega odstavka NCB na ravni 3 ne štejejo za tretje osebe.

Člen 23

Dokazila

1. Razen če je v teh pogojih določeno drugače, se vsi nalogi za prenos denarja in z njimi povezana sporočila, kot so potrditve obremenitev ali odobritev ali sporočila z izpiski, med Banko Slovenije in udeleženci izmenjajo prek ustreznega ponudnika omrežnih storitev.

2. Kot dokazilo o plačilih, obdelanih prek Banke Slovenije, se sprejmejo elektronske ali pisne evidence sporočil, ki jih hrani Banka Slovenije ali ustrezni ponudnik omrežnih storitev. Kot dokazilo se sprejme shranjena ali natisnjena verzija izvirnega sporočila ustreznega ponudnika omrežnih storitev, ne glede na obliko izvirnega sporočila.

3. Če se udeleženčeva povezava s ponudnikom omrežnih storitev prekine, udeleženec uporabi druga možna sredstva za prenos sporočil, dogovorjena z Banko Slovenije. V takih primerih ima shranjena ali natisnjena verzija sporočila, ki jo izda Banka Slovenije, enako dokazno vrednost kot izvirno sporočilo, ne glede na njegovo obliko.

4. Banka Slovenije celotno evidenco nalogov za prenos denarja, ki so jih predložili udeleženci, in plačil, ki so jih udeleženci prejeli, hrani 10 let od trenutka, ko so bili ti nalogi za prenos denarja predloženi oziroma ta plačila prejeta, pri čemer pa mora taka celotna evidenca zajemati najmanj pet let za vsakega udeleženca v TARGET, ki je pod stalnim nadzorom na podlagi omejevalnih ukrepov, ki jih je sprejel Svet Evropske unije ali države članice, ali več, če tako zahtevajo posebni predpisi.

5. Kot dokazilo o katerih koli obveznostih udeležencev ter katerih koli dejstvih in dogodkih, na katere se opirajo stranke, se sprejmejo poslovne knjige in evidence Banke Slovenije.

Člen 24

Trajanje in redna trajna izključitev iz udeležbe ter zaprtje računov

1. Brez poseganja v člen 25 je udeležba v sistemu TARGET-Slovenija za nedoločen čas.

2. Udeleženec lahko kadar koli z odpovednim rokom 14 delovnih dni, razen če se z Banko Slovenije dogovori o krajšem roku, trajno prekine oziroma ukine kar koli od naslednjega:

(a)    celotno udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija;

(b)    enega ali več namenskih denarnih računov, tehničnih računov podsistema v RTGS in/ali tehničnih računov podsistema v TIPS;

(c)    enega ali več glavnih denarnih računov, če še izpolnjuje člen 5.

3. Banka Slovenije lahko kadar koli s trimesečnim odpovednim rokom, razen če se z zadevnim udeležencem dogovori o drugačnem roku, trajno prekine oziroma ukine kar koli od naslednjega:

(a)    celotno udeležbo udeleženca v sistemu TARGET- Slovenija;

(b)    enega ali več udeleženčevih namenskih denarnih računov, tehničnih računov podsistema v RTGS ali tehničnih računov podsistema v TIPS;

(c)    enega ali več udeleženčevih glavnih denarnih računov, če ima udeleženec še naprej vsaj en glavni denarni račun.

4. Pri trajni izključitvi iz udeležbe ostanejo dolžnosti varovanja zaupnosti iz člena 28 v veljavi še pet let od dneva trajne izključitve.

5. Pri trajni izključitvi iz udeležbe Banka Slovenije zapre vse TARGET račune zadevnega udeleženca v skladu s členom 26.

Člen 25

Začasna izključitev in izredna trajna izključitev iz udeležbe

1. Udeleženec se takoj trajno izključi brez predhodnega obvestila ali začasno izključi iz sistema TARGET-Slovenija, če nastopi eden od naslednjih primerov neizpolnitve:

(a)    uvedba postopka zaradi insolventnosti in/ali

(b)    udeleženec ne izpolnjuje več meril za dostop iz člena 4.

Za namene tega odstavka se sprejetje ukrepov za preprečevanje krize ali ukrepov kriznega upravljanja v smislu Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta⁵ v zvezi z udeležencem ne šteje samodejno za uvedbo postopka zaradi insolventnosti.

2. Banka Slovenije lahko udeleženca trajno izključi brez predhodnega obvestila ali začasno izključi iz sistema TARGET- Slovenija, če:

(a)    nastopi eden ali več primerov neizpolnitve (razen tistih, navedenih v odstavku 1);

(b)    udeleženec bistveno krši te pogoje;

(c)    udeleženec ne izpolni katere koli bistvene obveznosti, ki jo ima do Banke Slovenije;

(d)    udeleženec nima več veljavnega sporazuma s ponudnikom omrežnih storitev za zagotavljanje potrebne povezave s TARGET;

(e)    nastopi kateri koli drug z udeležencem povezan dogodek, ki bi po oceni Banka Slovenije ogrozil splošno stabilnost, trdnost in varnost sistema TARGET-Slovenija ali katere koli druge komponente TARGET ali bi ogrozil Banko Slovenije pri izvajanju njenih nalog, kakor so opisane v Zakonu o Banki Slovenije ter v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ali pa predstavlja tveganja iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja;

(f)     NCB udeležencu začasno ali trajno onemogoči dostop do posojila čez dan, vključno z avtokolateralizacijo, v skladu z delom II, člen 13, in/ali

(g)    je udeleženec izključen iz ene od zaprtih skupin uporabnikov pri ponudniku omrežnih storitev ali kako drugače preneha biti njen član.

3. Banka Slovenije pri odločanju po odstavku 2 med drugim upošteva resnost primera neizpolnitve ali dogodkov, navedenih v točkah (a) do (c) odstavka 2.

4. Če Banka Slovenije udeleženca začasno ali trajno izključi iz sistema TARGET-Slovenija po odstavku 1 ali 2, o taki začasni ali trajni izključitvi brez odlašanja obvesti tega udeleženca, druge CB in udeležence v vseh komponentah TARGET s splošnim sporočilom, če to ni na voljo, pa s pomočjo katerega koli drugega primernega komunikacijskega sredstva. Šteje se, da je to sporočilo izdala domača CB zadevnega udeleženca.

5. Ko udeleženci prejmejo sporočilo, izdano po odstavku 4, zanje šteje, da so bili obveščeni o trajni/začasni izključitvi udeleženca iz sistema TARGET-Slovenija ali druge komponente TARGET. Udeleženci krijejo vse izgube, ki izvirajo iz predložitve naloga za prenos denarja udeležencem, ki so bili začasno ali trajno izključeni, če je bil tak nalog za prenos denarja vnesen v sistem TARGET-Slovenija po prejemu sporočila.

Člen 26

Zaprtje TARGET računov s strani Banke Slovenije pri trajni izključitvi iz udeležbe

Pri trajni izključitvi udeleženca iz sistema TARGET-Slovenija po členu 24 ali členu 25 Banka Slovenije zapre TARGET račune tega udeleženca, potem ko je poravnala ali zavrnila vse naloge za prenos denarja v čakalni vrsti ter uveljavila svojo pravico do zastave in pobota po členu 27.

Člen 27

Pravica Banke Slovenije do zastave in pobota

1. Banka Slovenije ima zastavno pravico na udeleženčevih obstoječih in bodočih pozitivnih stanjih na njegovih TARGET računih, s katero zavaruje vse obstoječe ali bodoče terjatve, ki izvirajo iz pravnega razmerja med strankama.

Udeleženčeve obstoječe in bodoče terjatve do Banke Slovenije, ki izvirajo iz pozitivnega stanja na TARGET računih, se prenesejo na Banko Slovenije kot zavarovanje, tj. kot fiduciarna cesija, za katero koli obstoječo ali bodočo terjatev Banke Slovenije do udeleženca, ki izvira iz katerega koli pravnega razmerja med Banko Slovenije in imetnikom TARGET računov. Tako zavarovanje se vzpostavi že na podlagi samega dejstva, da so bila denarna sredstva knjižena v dobro udeleženčevih TARGET računov.

2. Banka Slovenije ima pravico, navedeno v odstavku 1, tudi če so njene terjatve samo pogojne ali še niso zapadle

3. Ob nastopu:

(a)    primera neizpolnitve, navedenega v členu 25(1), ali

(b)    katerega koli drugega primera neizpolnitve ali dogodka, navedenega v členu 25(2), zaradi katerega je bil udeleženec trajno ali začasno izključen iz udeležbe, ne glede na uvedbo katerega koli postopka zaradi insolventnosti v zvezi z udeležencem in ne glede na kakršen koli odstop, sodno ali drugo prepoved razpolaganja ali drugo razpolaganje s pravicami udeleženca ali v zvezi z njimi,

postanejo vse obveznosti udeleženca samodejno in takoj prednostne, brez predhodnega obvestila in brez potrebe po kakršni koli predhodni odobritvi katerega koli organa, tako da jih je treba takoj izpolniti. Poleg tega se medsebojne obveznosti udeleženca in Banka Slovenije samodejno pobotajo ena z drugo in stranka, ki dolguje višji znesek, plača drugi razliko.

4. Banka Slovenije mora udeleženca obvestiti o kakršnem koli pobotu po odstavku 3 nemudoma po takem pobotu.

5. Banka Slovenije lahko brez predhodnega obvestila obremeni kateri koli udeleženčev TARGET račun za kakršen koli znesek, ki ga udeleženec dolguje Banki Slovenije na podlagi pravnega razmerja med njima.

6. Določbe tega člena ne ustvarjajo nobene pravice, zastave, prenosa pravic, terjatve ali pobota v zvezi z naslednjimi TARGET računi, ki jih uporablja podsistem:

(a)    TARGET računi, ki se uporabljajo po postopkih poravnave podsistema v skladu z delom VI ali delom VII;

(b)    TARGET računi, ki jih ima podsistem v skladu z deli II do V, kadar denarna sredstva na teh računih ne pripadajo podsistemu, temveč se vodijo v imenu njegovih strank ali se uporabljajo za poravnavo nalogov za prenos denarja v imenu njegovih strank.

Člen 28

Zaupnost

1. Banka Slovenije mora vse občutljive ali tajne informacije, vključno kadar se take informacije nanašajo na plačilne, tehnične ali organizacijske informacije udeleženca, udeležencev iz iste skupine ali udeleženčevih strank, obravnavati kot zaupne, razen če udeleženec ali njegova stranka pisno soglaša z razkritjem ali se tako razkritje dovoljuje ali zahteva po slovenskem pravu.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 udeleženec soglaša, da se informacije o ukrepih na podlagi člena 25 ne štejejo za zaupne.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 udeleženec soglaša, da lahko Banka Slovenije plačilne, tehnične ali organizacijske informacije v zvezi z udeležencem, udeleženci iz iste bančne skupine ali udeleženčevimi strankami, pridobljene v okviru delovanja sistema TARGET-Slovenija, razkrije:

(a)    drugim CB ali tretjim osebam, ki so vključene v delovanje sistema TARGET-Slovenija, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje sistema TARGET ali spremljanje izpostavljenosti udeleženca ali njegove bančne skupine;

(b)    drugim CB za izvajanje analiz, ki so potrebne za tržne operacije, funkcije denarne politike, finančno stabilnost ali finančno integracijo, ali

(c)    organom držav članic in Unije za nadzor, reševanje ali pregled, vključno s CB, kolikor je to potrebno za izvajanje njihovih javnih nalog,

pod pogojem, da v vseh teh primerih razkritje ni v nasprotju z veljavnim pravom.

4. Banka Slovenije ni odgovorna za finančne in komercialne posledice razkritja, ki se opravi v skladu z odstavkom 3.

5. Z odstopanjem od odstavka 1 in pod pogojem, da to ne omogoča neposredne ali posredne identifikacije udeleženca ali udeleženčevih strank, lahko Banka Slovenije v statistične, zgodovinske, znanstvene ali druge namene pri izvajanju svojih javnih funkcij ali funkcij drugih javnih subjektov, ki se jim informacije razkrijejo, uporabi, razkrije ali objavi plačilne informacije v zvezi z udeležencem ali udeleženčevimi strankami.

6. Informacije v zvezi z delovanjem sistema TARGET-Slovenija, do katerih so imeli udeleženci dostop, se lahko uporabijo samo za namene, določene v teh pogojih. Udeleženci take informacije obravnavajo kot zaupne, razen če Banka Slovenije izrecno pisno soglaša z razkritjem. Udeleženci zagotovijo, da za vse tretje osebe, ki v vlogi zunanjih izvajalcev, pooblaščencev ali podizvajalcev opravljajo naloge, ki imajo ali lahko imajo vpliv na izpolnjevanje njihovih obveznosti po teh pogojih, veljajo zahteve glede zaupnosti iz tega člena.

7. Banka Slovenije sme, da bi lahko poravnala naloge za prenos denarja, obdelati in prenesti potrebne podatke ponudniku omrežnih storitev.

Člen 29

Varstvo podatkov, preprečevanje pranja denarja, upravni ali omejevalni ukrepi in s tem povezana vprašanja

1. Za udeležence šteje, da so seznanjeni z vsemi svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz predpisov o varstvu podatkov, ter morajo te obveznosti izpolnjevati in biti sposobni njihovo izpolnjevanje dokazati ustreznim pristojnim organom. Šteje, da so seznanjeni z vsemi svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz predpisov o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, dejavnostih, nevarnih z vidika širjenja jedrskega orožja, in razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja, zlasti glede izvajanja ustreznih ukrepov glede kakršnih koli plačil, knjiženih v breme ali v dobro njihovih TARGET računov, ter morajo te obveznosti izpolnjevati. Udeleženci zagotovijo, da so seznanjeni s politiko izbranega ponudnika omrežnih storitev glede pridobivanja podatkov, preden vstopijo v pogodbeno razmerje z njim.

2. Udeleženci pooblaščajo Banko Slovenije za pridobitev vseh informacij v zvezi z njimi od katerega koli nacionalnega ali tujega finančnega ali nadzornega organa ali strokovnega organa, če so te informacije potrebne za udeleženčevo udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija.

3. Kadar udeleženci delujejo kot ponudniki plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila, morajo izpolnjevati vse zahteve, ki izhajajo iz upravnih ali omejevalnih ukrepov na podlagi člena 75 ali 215 Pogodbe in veljajo zanje, vključno glede obvestitve in/ali pridobitve soglasja pristojnega organa v povezavi z obdelavo transakcij. Poleg tega:

(a)    kadar je Banka Slovenije ponudnik plačilnih storitev za udeleženca, ki je plačnik:

(i)    udeleženec izvede zahtevano obvestitev ali pridobi soglasje v imenu centralne banke, ki je primarno odgovorna za obvestitev ali pridobitev soglasja, in Banka Slovenije predloži dokazilo o obvestitvi ali prejemu soglasja;

(ii)   udeleženec v TARGET ne vnese nobenega naloga za prenos denarja, na podlagi katerega se prenesejo denarna sredstva na račun subjekta, ki ni ta udeleženec, dokler ne prejme potrditve Banke Slovenije, da je ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali drug subjekt v njegovem imenu izvedel zahtevano obvestitev ali pridobil soglasje;

(b)    kadar je Banka Slovenije ponudnik plačilnih storitev za udeleženca, ki je prejemnik plačila, udeleženec izvede zahtevano obvestitev ali pridobi soglasje v imenu centralne banke, ki je primarno odgovorna za obvestitev ali pridobitev soglasja, in Banki Slovenije predloži dokazilo o obvestitvi ali prejemu soglasja.

V tem odstavku imajo pojmi „ponudnik plačilnih storitev“, „plačnik“ in „prejemnik plačila“ pomen, kot je določen v ustreznih upravnih ali omejevalnih ukrepih.

Člen 30

Obvestila

1. Razen če je v teh pogojih določeno drugače, je treba vsa obvestila, zahtevana ali dovoljena po teh pogojih, poslati s priporočeno pošto, ali na drug elektronski način, če je tako dvostransko dogovorjeno, ali drugače pisno. Obvestila za Banko Slovenije se naslovijo na vodjo oddelka Plačilni in poravnalni sistemi v Banki Slovenije, ali na BSLJSI2X. Obvestila za udeleženca se pošljejo na naslov, ali na njegov BIC naslov, kakor ga udeleženec vsakokrat sporoči Banki Slovenije.

2. Kot dokazilo, da je bilo obvestilo poslano, je dovolj izkazati, da je bilo obvestilo v fizični obliki ali elektronsko poslano ustreznemu naslovniku.

3. Vsa obvestila morajo biti napisana v slovenščini.

4. Udeležence zavezujejo vsi obrazci in dokumenti Banke Slovenije, ki so jih izpolnili in/ali podpisali, kar med drugim vključuje obrazce za zbiranje referenčnih podatkov, kakor so navedeni v členu 5(2), točka (a), in informacije, zagotovljene po členu 11(5), in so bili predloženi v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter za katere je Banka Slovenije razumno prepričana, da jih je prejela od udeležencev, njihovih zaposlenih ali zastopnikov.

Člen 31

Pogodbeno razmerje s ponudnikom omrežnih storitev

1. Za pošiljanje navodil in sporočil v TARGET ter prejemanje navodil in sporočil iz njega udeleženci:

(a)    sklenejo pogodbo s ponudnikom omrežnih storitev v okviru koncesijske pogodbe s tem ponudnikom omrežnih storitev, da vzpostavijo tehnično povezavo s sistemom TARGET- Slovenija, ali

(b)    se povežejo prek drugega subjekta, ki je sklenil pogodbo s ponudnikom omrežnih storitev v okviru koncesijske pogodbe s tem ponudnikom omrežnih storitev.

2. Pravno razmerje med udeležencem in ponudnikom omrežnih storitev urejajo izključno pogoji iz pogodbe, ki sta jo sklenila med sabo.

3. Storitve, ki jih mora zagotoviti ponudnik omrežnih storitev, niso del storitev, ki jih mora opraviti Banka Slovenije v zvezi s TARGET.

4. Banka Slovenije ni odgovorna za ravnanja, napake ali opustitve ponudnika omrežnih storitev (vključno z njegovimi direktorji, osebjem in podizvajalci) niti za ravnanja, napake ali opustitve tretjih oseb, ki so jih udeleženci izbrali, da bi pridobili dostop do omrežja ponudnika omrežnih storitev.

Člen 32

Postopek spreminjanja

Banka Slovenije lahko kadar koli enostransko spremeni te pogoje, vključno z dodatki. Spremembe teh pogojev, vključno z dodatki, se objavijo na spletni strani Banke Slovenije. Spremembe štejejo za sprejete, razen če udeleženec izrecno ugovarja v 14 dneh od dne, ko je bil o teh spremembah obveščen. Če udeleženec spremembi ugovarja, je Banka Slovenije upravičena, da ga takoj trajno izključi iz sistema TARGET-Slovenija in zapre katerega koli od njegovih TARGET računov.

Člen 33

Pravice tretjih oseb

1. Udeleženci ne smejo brez pisnega soglasja Banka Slovenije prenesti, zastaviti ali odstopiti tretji osebi nobenih pravic, upravičenj, obveznosti, odgovornosti ali terjatev, ki izvirajo iz teh pogojev ali se nanje nanašajo.

2. Ti pogoji ne ustvarjajo pravic v korist nobenega subjekta in obveznosti v razmerju do nobenega subjekta, razen za Banko Slovenije in udeležence v sistemu TARGET-Slovenija.

Člen 34

Veljavno pravo, jurisdikcija in kraj izpolnitve

1. Dvostransko razmerje med Banko Slovenije in udeleženci v sistemu TARGET-Slovenija ureja slovensko pravo.

2. Brez poseganja v pristojnost Sodišča Evropske unije so za kakršen koli spor, ki izvira iz vprašanj v zvezi z razmerjem, navedenim v odstavku 1, pristojna izključno pristojna sodišča v Ljubljani.

3. Kraj izpolnitve glede pravnega razmerja med Banko Slovenije in udeleženci je Ljubljana.

Člen 35

Neodvisnost

Če je katera koli določba teh pogojev neveljavna ali postane neveljavna, to ne posega v uporabljivost vseh drugih določb teh pogojev.

Člen 36

Začetek veljavnosti in zavezujoča narava

1. Ti pogoji začnejo veljati 20. marca 2023. Z dnem uveljavitve splošnih pogojev za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija prenehajo veljati Splošni pogoji za udeležbo v sistemu TARGET2-Slovenija, verzija november 2021.

Ljubljana, dne 17. februarja 2023

Boštjan Vasle
predsednik
Sveta Banke Slovenije

DEL II
POSEBNI POGOJI ZA GLAVNE DENARNE RAČUNE

Člen 1

Odprtje in vodenje glavnega denarnega računa

1. Banka Slovenije odpre in vodi vsaj en glavni denarni račun za vsakega udeleženca, razen če je udeleženec podsistem, ki uporablja samo postopke poravnave podsistema v RTGS ali TIPS; v tem primeru se podsistem sam odloči, ali bo uporabljal glavni denarni račun.

2. Udeleženec za poravnavo operacij denarne politike, kakor je določeno v Splošnih pogojih o izvajanju okvira denarne politike, in poravnavo obresti iz teh operacij določi primarni glavni denarni račun pri Banki Slovenije.

3. Primarni glavni denarni račun, določen v skladu z odstavkom 2, se uporablja tudi za naslednje namene:

(a)    obrestovanje, kakor je določeno v delu I, člen 12, razen če je udeleženec za ta namen imenoval drugega udeleženca v sistemu TARGET-Slovenija;

(b)    odobritev posojila čez dan, kjer pride v poštev.

4. Negativno stanje na primarnem glavnem denarnem računu ne sme prekoračiti zneska kreditne linije (če je odobrena). Stanje na glavnem denarnem računu, ki ni primarni glavni denarni račun, ne sme biti negativno.

Člen 2

Soupravljanje glavnega denarnega računa

1. Banka Slovenije na zahtevo imetnika glavnega denarnega računa dovoli, da glavni denarni račun tega imetnika soupravlja eden od naslednjih:

(a)    drug imetnik glavnega denarnega računa v sistemu TARGET-Slovenija;

(b)    imetnik glavnega denarnega računa v drugi komponenti TARGET;

Če ima imetnik glavnega denarnega računa več kot en glavni denarni račun, lahko vsakega od njih soupravlja drug soupravljavec.

Soupravljavec ima v zvezi z glavnim denarnim računom, ki ga soupravlja, enake pravice in privilegije kot v zvezi s svojim glavnim denarnim računom.

2. Imetnik glavnega denarnega računa Banki Slovenije predloži dokazilo, da soupravljavec s to vlogo soglaša.

3. Imetnik glavnega denarnega računa, ki deluje kot soupravljavec, izpolni obveznosti imetnika soupravljanega glavnega denarnega računa iz dela I, člen 5(1), točka (a), dela I, člen 10(4), in dela I, člen 31(1).

4. Imetnik soupravljanega glavnega denarnega računa izpolni obveznosti udeleženca iz dela I in dela II v zvezi s soupravljanim glavnim denarnim računom. Če imetnik glavnega denarnega računa nima neposredne tehnične povezave s TARGET, se del I, člen 5(1), točka (a), del I, člen 10(4), in del I, člen 31(1) ne uporabljajo.

5. Za imetnika glavnega denarnega računa, ki v skladu s tem členom imenuje drug subjekt za soupravljavca svojega glavnega denarnega računa, se uporablja del I, člen 7.

6. Imetnik glavnega denarnega računa Banko Slovenije takoj obvesti, če soupravljavec preneha delovati v tej vlogi ali če preneha dogovor o soupravljanju med imetnikom denarnega računa in soupravljavcem.

Člen 3

Skupina za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi

1. Banka Slovenije na zahtevo imetnika glavnega denarnega računa ustvari skupino za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi, da se omogoči obdelava nalogov za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi.

2. Banka Slovenije na zahtevo imetnika glavnega denarnega računa doda enega od njegovih glavnih denarnih računov v obstoječo skupino za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi, ustvarjeno v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET, ali ga iz nje odstrani. Imetnik glavnega denarnega računa pred vložitvijo take zahteve o njej obvesti vse druge imetnike glavnih denarnih računov v zadevni skupini za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi.

Člen 4

Transakcije, ki se obdelajo prek glavnega denarnega računa

1. Prek glavnega denarnega računa v sistemu TARGET- Slovenija se obdelajo naslednje transakcije:

(a)    centralnobančne operacije;

(b)    nalogi za prenos likvidnosti na račune za depozit čez noč, ki jih Banka Slovenije odpre v imenu udeleženca, in s teh računov;

(c)    nalogi za prenos likvidnosti na drug glavni denarni račun v isti skupini za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi;

(d)    nalogi za prenos likvidnosti na namenski denarni račun za T2S, namenski denarni račun za TIPS ali namenski denarni račun za RTGS ali na njegov podračun.

2. Prek glavnega denarnega računa v sistemu TARGET- Slovenija se lahko obdelajo naslednje transakcije:

(a)    nalogi za prenos denarja iz naslova pologov in dvigov.

Člen 5

Nalogi za prenos likvidnosti

1. Imetnik glavnega denarnega računa lahko predloži nalog za prenos likvidnosti v eni od naslednjih oblik:

(a)    nalog za takojšnji prenos likvidnosti, ki je navodilo za takojšnjo izvršitev;

(b)    trajni nalog za prenos likvidnosti, ki je navodilo za ponavljajočo se izvršitev prenosa določenega zneska ob vnaprej opredeljenem dogodku vsak delovni dan.

Člen 6

Na pravilih temelječi nalogi za prenos likvidnosti

1. Imetnik glavnega denarnega računa lahko za svoj glavni denarni račun določi najnižji in/ali najvišji znesek.

2. Z določitvijo najvišjega zneska in izbiro na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti imetnik glavnega denarnega računa v primeru, da se po poravnavi plačilnega naloga najvišji znesek prekorači, da navodilo Banki Slovenije za izvršitev na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se odobri namenski denarni račun za RTGS ali drug glavni denarni račun v isti skupini za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi, ki ga določi navedeni imetnik glavnega denarnega računa. Odobreni namenski denarni račun za RTGS ali glavni denarni račun je lahko v sistemu TARGET- Slovenija ali drugi komponenti TARGET.

3. Z določitvijo najnižjega zneska in izbiro na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti se v primeru, da se po poravnavi plačilnega naloga najnižji znesek prekorači, odredi na pravilih temelječ nalog za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se obremeni namenski denarni račun za RTGS ali drug glavni denarni račun v isti skupini za prenos likvidnosti med glavnimi denarnimi računi, ki ga določi navedeni imetnik glavnega denarnega računa. Obremenjeni namenski denarni račun za RTGS ali glavni denarni račun je lahko v sistemu TARGET- Slovenija ali drugi komponenti TARGET. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS ali glavnega denarnega računa, ki naj bi se obremenil, mora odobriti, da se njegov račun na tak način obremeni.

4. Imetnik glavnega denarnega računa lahko odobri, da se njegov glavni denarni račun obremeni, če se prekorači najnižji znesek na enem ali več določenih namenskih denarnih računih za RTGS ali glavnih denarnih računih v isti skupini za prenos likvidnosti v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET. Imetnik glavnega denarnega računa z odobritvijo, da se obremeni njegov račun, da navodilo Banki Slovenije za izvršitev na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se odobri(-jo) namenski denarni račun(-i) za RTGS ali drugi glavni denarni račun(-i), kadar koli se prekorači najnižji znesek.

5. Imetnik glavnega denarnega računa lahko odobri, da se njegov glavni denarni račun obremeni, če na namenskem denarnem računu za RTGS, določenem za samodejne naloge za prenos likvidnosti iz dela III, člen 1(5) in (6), ni dovolj likvidnosti za poravnavo nujnih plačilnih nalogov, podsistemovih nalogov za prenos ali plačilnih nalogov z visoko prioriteto. Imetnik glavnega denarnega računa z odobritvijo, da se njegov račun obremeni, da navodilo Banka Slovenije za izvršitev na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se odobri njegov namenski denarni račun za RTGS.

Člen 7

Obdelava nalogov za prenos denarja

1. Nalogi za prenos denarja se poravnajo takoj, ko se sprejmejo, če je na plačnikovem glavnem denarnem računu razpoložljiva likvidnost.

2. Če na glavnem denarnem računu ni dovolj denarnih sredstev za izvedbo poravnave, se uporabi ustrezno pravilo iz točk (a) do (e) (odvisno od vrste naloga za prenos denarja).

(a)    Plačilni nalog na glavnem denarnem računu: navodilo se zavrne, če ga je odredila Banka Slovenije ter bi povzročil spremembo udeleženčeve linije za posojilo čez dan in ustrezno obremenitev ali odobritev njegovega glavnega denarnega računa. Vsa druga navodila se uvrstijo v čakalno vrsto.

(b)    Nalog za takojšnji prenos likvidnosti: nalog se zavrne brez delne poravnave ali dodatnih poskusov poravnave.

(c)    Trajni nalog za prenos likvidnosti: nalog se delno poravna brez dodatnih poskusov poravnave.

(d)    Na pravilih temelječ nalog za prenos likvidnosti: nalog se delno poravna brez dodatnih poskusov poravnave.

(e)    Nalog za prenos likvidnosti na račun za depozit čez noč: nalog se zavrne brez delne poravnave ali dodatnih poskusov poravnave.

3. Vsi nalogi za prenos denarja v čakalni vrsti se obdelajo po načelu „prvi noter, prvi ven“ (first in, first out – FIFO) brez določanja prioritete ali prerazporejanja.

4. Nalogi za prenos denarja, ki so v čakalni vrsti ob koncu delovnega dne, se zavrnejo.

Člen 8

Nalogi za rezervacijo likvidnosti

1. Imetnik glavnega denarnega računa lahko da Banki Slovenije navodilo za rezervacijo določenega zneska likvidnosti na svojem glavnem denarnem računu za poravnavo centralnobančnih operacij ali nalogov za prenos likvidnosti na račune za depozit čez noč, in sicer tako, da uporabi enega od naslednjih nalogov:

(a)    tekoči nalog za rezervacijo likvidnosti, ki učinkuje takoj za tekoči delovni dan v TARGET;

(b)    trajni nalog za rezervacijo likvidnosti, ki se izvede na začetku vsakega delovnega dne v TARGET.

2. Če znesek nerezervirane likvidnosti ne zadošča za izpolnitev tekočega ali trajnega naloga za rezervacijo likvidnosti, Banka Slovenije nalog za rezervacijo delno izvrši. Banka Slovenije ima navodilo, da izvršuje dodatne naloge za rezervacijo, dokler se ne doseže znesek, ki naj bi se rezerviral. Neizvršeni nalogi za rezervacijo se ob koncu delovnega dne zavrnejo.

3. Centralnobančne operacije se poravnajo z uporabo likvidnosti, ki je bila rezervirana, kakor je določeno v odstavku 1, drugi nalogi za prenos denarja pa se poravnajo zgolj z uporabo likvidnosti, ki je razpoložljiva po odštetju rezerviranega zneska.

4. Ne glede na odstavek 3 v primeru, da na imetnikovem primarnem glavnem denarnem računu ni dovolj nerezervirane likvidnosti za zmanjšanje njegove linije za posojilo čez dan, Banka Slovenije uporabi rezervirano likvidnost.

Člen 9

Obdelava nalogov za prenos denarja v primeru začasne ali trajne izključitve

1. Banka Slovenije po trajni izključitvi udeleženca iz sistema TARGET-Slovenije ne sprejme nobenih novih nalogov za prenos denarja od tega udeleženca. Nalogi za prenos denarja v čakalni vrsti, skladiščeni nalogi za prenos denarja in novi nalogi za prenos denarja v korist tega udeleženca se zavrnejo.

2. Če je udeleženec začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki niso določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), Banka Slovenije vse njegove dohodne in odhodne naloge za prenos denarja na njegovem glavnem denarnem računu shrani in jih predloži v poravnavo šele, ko jih izrecno sprejme CB začasno izključenega udeleženca.

3. Če je udeleženec začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki so določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), se odhodni nalogi za prenos denarja z njegovega glavnega denarnega računa obdelajo samo na podlagi navodil njegovih predstavnikov, kar vključuje tiste, ki jih imenuje pristojni organ ali sodišče, kot je stečajni upravitelj udeleženca, ali na podlagi izvršljive odločitve pristojnega organa ali sodišča, ki vsebuje navodila glede obdelave nalogov za prenos denarja. Vsi dohodni nalogi za prenos denarja se obdelajo v skladu z odstavkom 2.

Člen 10

Primerni subjekti za posojilo čez dan

1. Banka Slovenije zagotovi posojilo čez dan kreditnim institucijam s sedežem v Uniji ali EGP, ki so primerne nasprotne stranke za operacije denarne politike Eurosistema in imajo dostop do mejnega posojila, vključno kadar te kreditne institucije delujejo prek podružnice, ustanovljene v Uniji ali EGP, in vključno s podružnicami, ki jih v Uniji ali EGP ustanovijo kreditne institucije s sedežem zunaj EGP, če so te podružnice ustanovljene v isti državi kot zadevna NCB euroobmočja. Posojilo čez dan se ne sme zagotoviti subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel Svet Evropske unije ali države članice v skladu s členom 65(1)(b), členom 75 ali členom 215 Pogodbe in katerih izvajanje je po mnenju Banka Slovenije nezdružljivo z nemotenim delovanjem TARGET.

2. Banka Slovenije lahko odobri posojilo čez dan tudi naslednjim subjektom:

(a)    kreditnim institucijam s sedežem v Uniji ali EGP, ki niso primerne nasprotne stranke za operacije denarne politike Eurosistema in/ali nimajo dostopa do mejnega posojila, vključno kadar delujejo prek podružnice, ustanovljene v Uniji ali EGP, in vključno s podružnicami, ki jih v Uniji ali EGP ustanovijo kreditne institucije s sedežem zunaj EGP;

(b)    zakladniškim oddelkom držav članic na centralni ali regionalni ravni in organom javnega sektorja držav članic, ki so pooblaščeni za vodenje računov strank;

(c)    investicijskim podjetjem s sedežem v Uniji ali EGP, če so z udeležencem, ki ima dostop do posojila čez dan, kakor je določeno v odstavku 1, sklenila dogovor, s katerim se zagotavlja kritje preostalega negativnega stanja ob koncu zadevnega dneva; in

(d)    subjektom, ki ne spadajo v točko (a) ter ki upravljajo podsistem in delujejo v tej vlogi;

če ima v primerih iz točk (a) do (d) subjekt, ki prejme posojilo čez dan, sedež v isti jurisdikciji kot Banka Slovenije.

3. Posojilo čez dan se odobri samo na delovne dni v TARGET.

4. Za subjekte, navedene v odstavku 2(a) do (d), in v skladu z 19. členom Splošnih pogojev o izvajanju okvira denarne politike je posojilo čez dan omejeno na dan, ko se odobri, in ga ni mogoče podaljšati v posojilo čez noč.

5. Banka Slovenije lahko nekaterim primernim centralnim nasprotnim strankam zagotovi dostop do posojila čez noč v okviru člena 139(2)(c) Pogodbe v povezavi s členoma 18 in 42 Statuta ESCB in Splošnih pogojev o izvajanju okvira denarne politike. Take primerne centralne nasprotne stranke so tiste, ki v vsem zadevnem času izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)    so primerni subjekti za namene odstavka 2(d), pod pogojem, da imajo ti primerni subjekti tudi dovoljenje za centralne nasprotne stranke v skladu z veljavno zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(b)    imajo sedež v euroobmočju;

(c)    imajo dostop do posojila čez dan.

6. Za vsa posojila čez noč, odobrena primernim centralnim nasprotnim strankam, veljajo pogoji iz tega člena ter členov 11 in 12 (vključno z določbami glede primernega zavarovanja).

7. Kadar primerne centralne nasprotne stranke ne uspejo vrniti posojila čez noč, ki so jim ga odobrile njihove NCB, se uporabijo sankcije, določene v členih 12 in 13.

Člen 11

Primerno zavarovanje za posojilo čez dan

Posojilo čez dan temelji na primernem zavarovanju. Primerno zavarovanje sestavlja isto finančno premoženje, kot je primerno za uporabo pri operacijah denarne politike Eurosistema, ter zanj veljajo ista pravila vrednotenja in obvladovanja tveganj, kakor so določena v delu 4 Splošnih pogojev o izvajanju okvira denarne politike.

Člen 12

Postopek v zvezi z odobritvijo posojila čez dan

1. Posojilo čez dan se ne obrestuje.

2. Če subjekt iz člena 10(1) ne uspe vrniti posojila čez dan ob koncu dneva, se to samodejno šteje kot zahteva tega subjekta za uporabo mejnega posojila. Če je subjekt iz člena 10(1) imetnik namenskega denarnega računa, se pri izračunu zneska samodejne uporabe mejnega posojila za ta subjekt upošteva stanje na njegovem namenskem denarnem računu ob koncu dneva. To ne povzroči enakovredne sprostitve finančnega premoženja, ki je bilo vnaprej deponirano kot zavarovanje za zadevno nevrnjeno posojilo čez dan.

3. Če subjekt iz člena 10(2), točka (a), (c) ali (d), iz kakršnega koli razloga ne uspe vrniti posojila čez dan ob koncu dneva, se mu naložijo naslednje kazni:

(a)    če ima zadevni subjekt ob koncu dneva na svojem računu negativno stanje prvič v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, se mu naložijo kazenske obresti, izračunane na znesek tega negativnega stanja po obrestni meri, ki je za pet odstotnih točk višja od obrestne mere mejnega posojila;

(b)    če ima zadevni subjekt ob koncu dneva na svojem računu negativno stanje najmanj drugič v istem dvanajstmesečnem obdobju, se kazenske obresti, navedene v pododstavku (a), po prvem primeru zvišajo za 2,5 odstotne točke vsakič, ko se negativno stanje pojavi v tem dvanajstmesečnem obdobju.

4. Svet ECB lahko odloči, da se kazni, naložene po odstavku 3, ne izvršijo ali se znižajo, če je negativno stanje zadevnega udeleženca ob koncu dneva mogoče pripisati višji sili in/ali tehničnim motnjam v delovanju TARGET, kakor je ta pojem opredeljen v Dodatku VIII.

Člen 13

Začasno ali trajno onemogočenje ali omejitev dostopa do posojila čez dan

1. Banka Slovenije začasno ali trajno onemogoči dostop do posojila čez dan, če nastopi eden od naslednjih primerov neizpolnitve:

(a)    udeleženčev primarni glavni denarni račun pri Banki Slovenije se začasno ali trajno ukine;

(b)    zadevni udeleženec ne izpolnjuje več katere od zahtev za zagotovitev posojila čez dan, določenih v členu 10;

(c)    pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev, da v zvezi z udeležencem izvede postopek prenehanja udeleženca ali imenovanja likvidacijskega upravitelja ali podobnega uradnika za udeleženca ali kateri koli drug podoben postopek;

(d)    Unija udeležencu zamrzne sredstva in/ali mu naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njegovih denarnih sredstev;

(e)    udeležencu je bila začasno ali trajno odvzeta primernost za nasprotno stranko v operacijah denarne politike Eurosistema.

2. Banka Slovenije lahko začasno ali trajno onemogoči dostop do posojila čez dan, če NCB udeleženca začasno ali trajno izključi iz TARGET v skladu s pravnim okvirom te NCB, s katerim se izvaja del I, člen 25(2).

Banka Slovenije lahko odloči, da udeležencu začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do posojila čez dan, če presodi, da udeleženec predstavlja tveganja iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.

DEL III
POSEBNI POGOJI ZA NAMENSKE DENARNE RAČUNE ZA STORITEV BRUTO PORAVNAVE V REALNEM ČASU (NAMENSKI DENARNI RAČUNI ZA RTGS)

Člen 1

Odprtje in vodenje namenskega denarnega računa za RTGS

1. Banka Slovenije na zahtevo imetnika glavnega denarnega računa odpre in vodi enega ali več namenskih denarnih računov za RTGS in enega ali več podračunov, če so slednji potrebni za poravnavo podsistema. Če je imetnik glavnega denarnega računa pristopil k shemi SCT Inst s podpisom sporazuma o pristopu k takojšnjim kreditnim plačilom SEPA, se namenski denarni računi za RTGS (in morebitni podračuni) ne odprejo ali vodijo, razen če ta imetnik glavnega denarnega računa je in ostane vedno dosegljiv, in sicer kot imetnik namenskega denarnega računa za TIPS ali kot dosegljivi subjekt prek imetnika namenskega denarnega računa za TIPS.

2. Banka Slovenije na zahtevo imetnika računa, ki se odpre na podlagi odstavka 1 (imetnik namenskega denarnega računa za RTGS), doda namenski denarni račun za RTGS ali njegov podračun v skupino računov poravnalnih bank za poravnavo podsistema. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS Banki Slovenije predloži vse ustrezne dokumente, ki sta jih podpisala ta imetnik namenskega denarnega računa za RTGS in podsistem.

3. Stanje na namenskem denarnem računu za RTGS in njegovih podračunih ne sme biti negativno.

4. Stanje na podračunih je čez noč enako nič.

5. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS določi enega od svojih namenskih denarnih računov za RTGS v sistemu TARGET-Slovenija za obdelavo samodejnih nalogov za prenos likvidnosti. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS s to določitvijo da navodilo Banki Slovenije za izvršitev samodejnega naloga za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se odobri glavni denarni račun, če na njegovem primarnem glavnem denarnem računu ni dovolj denarnih sredstev za poravnavo plačilnih nalogov, ki so centralnobančne operacije.

6. Udeleženec, ki ima dva ali več namenskih denarnih računov za RTGS in dva ali več glavnih denarnih računov, določi enega od svojih namenskih denarnih računov za RTGS v sistemu TARGET-Slovenija, ki ni določen že v povezavi z njegovim primarnim glavnim denarnim računom, za obdelavo samodejnih nalogov za prenos likvidnosti, če na enem od njegovih drugih glavnih denarnih računov ni dovolj denarnih sredstev za poravnavo plačilnih nalogov, ki so centralnobančne operacije.

Člen 2

Imetniki naslovljive BIC

1. Imetniki namenskih denarnih računov za RTGS, ki so kreditne institucije, kakor je določeno v delu I, člen 4(1), točka (a) ali (b), ali delu I, člen 4(2), točka (e), lahko registrirajo imetnike naslovljive BIC. Imetniki namenskih denarnih računov za RTGS lahko registrirajo imetnike naslovljive BIC, ki so pristopili k shemi SCT Inst s podpisom sporazuma o pristopu k takojšnjim kreditnim plačilom SEPA, samo če so ti subjekti dosegljivi, in sicer kot imetnik namenskega denarnega računa za TIPS ali kot dosegljivi subjekt prek imetnika namenskega denarnega računa za TIPS.

2. Imetniki namenskih denarnih računov za RTGS, ki so subjekti, kakor je določeno v delu I, člen 4(2), točke (a) do (d), lahko kot imetnika naslovljive BIC registrirajo samo BIC, ki pripada istemu pravnemu subjektu.

3. Imetnik naslovljive BIC lahko predloži naloge za prenos denarja imetniku namenskega denarnega računa za RTGS in prejme naloge za prenos denarja prek njega.

4. Imetnika naslovljive BIC ne more registrirati več kot en imetnik namenskega denarnega računa za RTGS.

5. Za naloge za prenos denarja in prenose denarja, ki jih predložijo oziroma prejmejo imetniki naslovljive BIC, šteje, da jih je predložil ali prejel udeleženec.

6. Ti nalogi za prenos denarja in vsa druga dejanja imetnikov naslovljive BIC zavezujejo udeleženca ne glede na vsebino pogodbene ali druge ureditve med tem udeležencem in temi subjekti ali morebitno neskladnost z navedeno ureditvijo.

Člen 3

Dostop za več naslovnikov

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS, ki je kreditna institucija, kakor je določeno v delu I, člen 4(1), točka (a) ali (b), lahko naslednje kreditne institucije in podružnice pooblasti, da uporabljajo njegov namenski denarni račun za RTGS za neposredno predložitev in/ali prejem nalogov za prenos denarja prek dostopa za več naslovnikov:

(a)    kreditne institucije, kakor je določeno v delu I, člen 4(1), točka (a) ali (b), ki pripadajo isti bančni skupini kot imetnik namenskega denarnega računa za RTGS;

(b)    podružnice tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS;

(c)    druge podružnice ali sedež istega pravnega subjekta, kot mu pripada imetnik namenskega denarnega računa za RTGS.

2. Pooblastilo za uporabo namenskega denarnega računa za RTGS prek dostopa za več naslovnikov, kakor je določeno v odstavku 1, se da subjektom iz točke (a) odstavka 1, ki so pristopili k shemi SCT Inst s podpisom sporazuma o pristopu k takojšnjim kreditnim plačilom SEPA, samo če so ti subjekti dosegljivi, in sicer kot imetnik namenskega denarnega računa za TIPS ali kot dosegljivi subjekt prek imetnika namenskega denarnega računa za TIPS.

3. Za imetnike namenskih denarnih računov za RTGS, ki omogočajo dostop do svojega namenskega denarnega računa za RTGS prek dostopa za več naslovnikov, se uporablja del I, člen 7.

Člen 4

Skupina za prenos likvidnosti v RTGS

1. Banka Slovenije na zahtevo imetnika namenskega denarnega računa za RTGS ustvari skupino za prenos likvidnosti v RTGS, da se omogoči obdelava nalogov za prenos likvidnosti med namenskimi denarnimi računi za RTGS.

2. Banka Slovenije na zahtevo imetnika namenskega denarnega računa za RTGS doda enega od njegovih namenskih denarnih računov za RTGS v obstoječo skupino za prenos likvidnosti v RTGS, ustvarjeno v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET, ali ga iz nje odstrani. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS pred vložitvijo take zahteve o njej obvesti vse druge imetnike namenskih denarnih računov za RTGS v zadevni skupini za prenos likvidnosti v RTGS.

Člen 5

Transakcije, ki se obdelajo na namenskem denarnem računu za RTGS ali njegovih podračunih

1. Plačilni nalogi za plačilo na druge namenske denarne račune za RTGS in nalogi za prenos denarja na račune jamstvenega sklada v podsistemu se obdelajo prek namenskega denarnega računa za RTGS v sistemu TARGET-Slovenija.

2. Nalogi za prenos denarja v zvezi s postopki poravnave podsistema v RTGS se poravnajo prek namenskega denarnega računa za RTGS ali njegovih podračunov v sistemu TARGET-Slovenija.

3. Prek namenskega denarnega računa za RTGS ali njegovih podračunov v sistemu TARGET-Slovenija se lahko obdelajo naslednje transakcije:

(a)    nalogi za prenos likvidnosti na drug namenski denarni račun za RTGS v isti skupini za prenos likvidnosti v RTGS;

(b)    nalogi za prenos likvidnosti na namenski denarni račun za TIPS ali glavni denarni račun;

(c)    prenosi likvidnosti na račun za depozit čez noč.

4. Prek namenskega denarnega računa za RTGS v sistemu TARGET-Slovenija se lahko obdelajo nalogi za prenos likvidnosti na namenske denarne račune za T2S.

Člen 6

Nalogi za prenos likvidnosti

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko predloži nalog za prenos likvidnosti v eni od naslednjih oblik:

(a)    nalog za takojšnji prenos likvidnosti, ki je navodilo za takojšnjo izvršitev;

(b)    trajni nalog za prenos likvidnosti, ki je navodilo za ponavljajočo se izvršitev prenosa določenega zneska ob vnaprej opredeljenem dogodku vsak delovni dan.

2. Trajni nalog za prenos likvidnosti lahko imetnik namenskega denarnega računa za RTGS vnese ali spremeni kadar koli v delovnem dnevu, učinkuje pa to od naslednjega delovnega dne.

3. Nalog za takojšnji prenos likvidnosti lahko imetnik namenskega denarnega računa za RTGS vnese kadar koli v delovnem dnevu. Nalog za takojšnji prenos likvidnosti za obdelavo v skladu s postopkom poravnave C ali D podsistema v RTGS lahko vnese tudi zadevni podsistem v imenu poravnalne banke.

Člen 7

Na pravilih temelječi nalogi za prenos likvidnosti

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko za svoj namenski denarni račun za RTGS določi najnižji in/ali najvišji znesek.

(a)    Z določitvijo najvišjega zneska in izbiro na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti imetnik namenskega denarnega računa za RTGS v primeru, da se po poravnavi plačilnega naloga ali podsistemovega naloga za prenos najvišji znesek prekorači, da navodilo Banki Slovenije za izvršitev na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se odobri glavni denarni račun, ki ga določi navedeni imetnik namenskega denarnega računa za RTGS. Odobreni glavni denarni račun lahko pripada drugemu udeležencu v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET.

(b)    Z določitvijo najnižjega zneska in izbiro na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti se v primeru, da se po poravnavi plačilnega naloga ali podsistemovega naloga za prenos najnižji znesek prekorači, odredi na pravilih temelječ nalog za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se obremeni glavni denarni račun, katerega imetnik je to odobril. Obremenjeni glavni denarni račun lahko pripada drugemu udeležencu v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET. Imetnik obremenjenega glavnega denarnega računa mora odobriti, da se njegov glavni denarni račun na tak način obremeni.

2. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko odobri, da se njegov namenski denarni račun za RTGS obremeni, če se prekorači najnižji znesek na enem ali več določenih glavnih denarnih računih v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS z odobritvijo, da se njegov namenski denarni račun za RTGS obremeni, da navodilo Banki Slovenije za izvršitev na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se odobri(-jo) glavni denarni račun(-i), kadar koli se prekorači najnižji znesek.

3. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko odobri, da se njegov glavni denarni račun, določen za samodejne naloge za prenos likvidnosti iz člena 1(5) in (6), obremeni, če na namenskem denarnem računu za RTGS ni dovolj likvidnosti za poravnavo nujnih plačilnih nalogov, podsistemovih nalogov za prenos ali plačilnih nalogov z visoko prioriteto na njegovem namenskem denarnem računu za RTGS.

Člen 8

Pravila o prioriteti

1. Prioritetni vrstni red za obdelavo nalogov za prenos denarja je v padajočem vrstnem redu glede na nujnost naslednji:

(a)    nujno;

(b)    visoko;

(c)    normalno.

2. Naslednjim nalogom se samodejno dodeli prioriteta „nujno“:

(a)    podsistemovi nalogi za prenos;

(b)    nalogi za prenos likvidnosti vključno s samodejnimi nalogi za prenos likvidnosti;

(c)    nalogi za prenos denarja na tehnični račun podsistema za postopek poravnave D podsistema v RTGS.

3. Vsem nalogom za prenos denarja, ki niso našteti v odstavku 2, se samodejno dodeli prioriteta „normalno“, razen plačilnim nalogom, ki jim je imetnik namenskega denarnega računa za RTGS po lastnem preudarku dodelil prioriteto „visoko“.

Člen 9

Obdelava nalogov za prenos denarja na namenskih denarnih računih za RTGS

1. Nalogi za prenos denarja na namenskih denarnih računih za RTGS se poravnajo takoj, ko se sprejmejo, ali pozneje, kakor imetnik namenskega denarnega računa za RTGS določi v skladu s členom 16 ali členom 17, v vseh primerih pod pogojem, da:

(a)    je na plačnikovem namenskem denarnem računu za RTGS razpoložljiva likvidnost;

(b)    ni v čakalni vrsti nobenega naloga za prenos denarja z enako ali višjo prioriteto in

(c)    se upoštevajo morebitni limiti obremenitve v skladu s členom 15.

2. Če v zvezi z nalogom za prenos denarja kateri od pogojev iz točk (a) do (c) odstavka 1 ni izpolnjen, se uporablja naslednje.

(a)    V primeru samodejnega naloga za prenos likvidnosti ima Banka Slovenije navodilo, da prvotno navodilo izvrši delno in da izvršuje dodatne prenose likvidnosti, kadar je likvidnost na razpolago, dokler se ne doseže znesek prvotnega samodejnega naloga za prenos likvidnosti.

(b)    V primeru naloga za takojšnji prenos likvidnosti se nalog zavrne brez delne poravnave ali dodatnih poskusov poravnave, razen če je nalog odredil podsistem; v tem primeru se nalog delno poravna brez dodatnih poskusov poravnave.

(c)    V primeru trajnega naloga za prenos likvidnosti ali na pravilih temelječega naloga za prenos likvidnosti se nalog delno poravna brez dodatnih poskusov poravnave. Trajni nalog za prenos likvidnosti, ki ga sproži obvezni postopek poravnave C ali D podsistema v RTGS in za katerega na namenskem denarnem računu za RTGS ni dovolj denarnih sredstev, se poravna na podlagi sorazmernega zmanjšanja vseh nalogov. Trajni nalog za prenos likvidnosti, ki ga sproži neobvezni postopek poravnave C podsistema v RTGS in za katerega na namenskem denarnem računu za RTGS ni dovolj denarnih sredstev, se zavrne.

3. Nalogi za prenos denarja na namenskih denarnih računih za RTGS, razen nalogov iz odstavka 2, se uvrstijo v čakalno vrsto in obdelajo v skladu s pravili iz člena 10.

Člen 10

Upravljanje čakalne vrste in optimizacija poravnave

1. Nalogi za prenos denarja na namenskih denarnih računih za RTGS, ki se uvrstijo v čakalno vrsto v skladu s členom 9(3), se obdelajo glede na prioriteto. Ob upoštevanju odstavkov 2 do 5 se načelo „prvi noter, prvi ven“ (first in, first out – FIFO) uporabi v vsaki kategoriji ali podkategoriji prioritete nalogov za prenos denarja, in sicer:

(a)    nujni nalogi za prenos denarja: samodejni nalogi za prenos likvidnosti se uvrstijo na začetek čakalne vrste. Podsistemovi nalogi za prenos in drugi nujni nalogi za prenos denarja se v čakalni vrsti uvrstijo takoj za njimi;

(b)    nalogi za prenos denarja z visoko prioriteto se ne poravnajo, dokler so v čakalni vrsti nujni nalogi za prenos denarja;

(c)    nalogi za prenos denarja z normalno prioriteto se ne poravnajo, dokler so v čakalni vrsti nujni nalogi za prenos denarja ali nalogi za prenos denarja z visoko prioriteto.

2. Plačnik lahko spremeni prioriteto svojih nalogov za prenos denarja, razen nujnih nalogov za prenos denarja.

3. Plačnik lahko spremeni mesto svojih nalogov za prenos denarja v čakalni vrsti. Plačnik lahko te naloge za prenos denarja premakne za samodejne naloge za prenos likvidnosti v čakalni vrsti ali na konec ustrezne čakalne vrste s takojšnjim učinkom kadar koli znotraj okna za poravnavo plačil strank in medbančnih plačil, kakor je določeno v Dodatku V.

4. Banka Slovenije lahko za optimizacijo poravnave nalogov za prenos denarja v čakalni vrsti:

(a)    uporabi postopke optimizacije, opisane v Dodatku I;

(b)    poravna naloge za prenos denarja z nižjo prioriteto (ali z enako prioriteto, vendar sprejete pozneje) pred nalogi za prenos denarja z višjo prioriteto (ali z enako prioriteto, ki so bili sprejeti prej), če bi se nalogi za prenos denarja z nižjo prioriteto izravnali s plačili, ki morajo biti prejeta, in bi se tako stanje likvidnosti pri plačniku povečalo;

(c)    poravna naloge za prenos denarja z normalno prioriteto pred drugimi plačili z normalno prioriteto v čakalni vrsti, ki so bili sprejeti prej, če je na razpolago dovolj denarnih sredstev, ne glede na to, da je to lahko v nasprotju z načelom FIFO.

5. Nalogi za prenos denarja v čakalni vrsti se zavrnejo, če se ne morejo poravnati do skrajnega časa za zadevno vrsto sporočil, kakor je določen v Dodatku V.

6. Uporabljajo se določbe o poravnavi nalogov za prenos denarja, kakor so določene v Dodatku I.

Člen 11

Nalogi za rezervacijo likvidnosti

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko da Banki Slovenije navodilo za rezervacijo določenega zneska likvidnosti na svojem namenskem denarnem računu za RTGS, in sicer tako, da uporabi enega od naslednjih nalogov:

(a)    tekoči nalog za rezervacijo likvidnosti, ki učinkuje takoj za tekoči delovni dan v TARGET;

(b)    trajni nalog za rezervacijo likvidnosti, ki se izvede na začetku vsakega delovnega dne v TARGET.

2. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS dodeli tekočemu ali trajnemu nalogu za rezervacijo likvidnosti enega od naslednjih statusov:

(a)    visoka prioriteta: omogoča uporabo likvidnosti za nujne naloge za prenos denarja in naloge za prenos denarja z visoko prioriteto;

(b)    nujna prioriteta: omogoča uporabo likvidnosti samo za nujne naloge za prenos denarja.

3. Če znesek nerezervirane likvidnosti ne zadošča za izpolnitev tekočega ali trajnega naloga za rezervacijo likvidnosti, Banka Slovenije nalog za rezervacijo delno izvrši in ima navodilo, da izvršuje dodatne naloge za rezervacijo, dokler se ne doseže znesek, ki naj bi se rezerviral. Neizvršeni nalogi za rezervacijo se ob koncu delovnega dne zavrnejo.

4. Z zahtevo za rezervacijo določenega zneska likvidnosti za nujne naloge za prenos denarja da imetnik namenskega denarnega računa za RTGS Banki Slovenije navodilo, da poravna naloge za prenos denarja z visoko in normalno prioriteto samo, če po odštetju zneska, rezerviranega za nujne naloge za prenos denarja, obstaja razpoložljiva likvidnost.

5. Z zahtevo za rezervacijo določenega zneska likvidnosti za naloge za prenos denarja z visoko prioriteto da imetnik namenskega denarnega računa za RTGS Banka Slovenije navodilo, da poravna naloge za prenos denarja z normalno prioriteto samo, če po odštetju zneska, rezerviranega za nujne naloge za prenos denarja in naloge za prenos denarja z visoko prioriteto, obstaja razpoložljiva likvidnost.

Člen 12

Odpoklic in odgovor na odpoklic

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko vnese odpoklic, s katerim zahteva vračilo poravnanega plačilnega naloga.

2. Odpoklic se posreduje prejemniku plačila na podlagi poravnanega plačilnega naloga, ki lahko odgovori pozitivno ali negativno. S pozitivnim odgovorom se ne sproži vračilo denarnih sredstev.

Člen 13

Imenik RTGS

1. Imenik RTGS je seznam BIC, ki se uporablja za usmerjanje informacij in vsebuje BIC:

(a)    imetnikov namenskih denarnih računov za RTGS;

(b)    vseh subjektov z dostopom za več naslovnikov;

(c)    imetnikov naslovljive BIC.

2. Imenik RTGS se dnevno posodablja.

3. Razen če imetnik namenskega denarnega računa za RTGS zahteva drugače, se njegove BIC objavijo v imeniku RTGS.

4. Imetniki namenskih denarnih računov za RTGS lahko imenik RTGS posredujejo samo svojim podružnicam in subjektom z dostopom za več naslovnikov.

5. Imetniki namenskih denarnih računov za RTGS se strinjajo, da lahko Banka Slovenije in druge CB objavijo njihova imena in BIC. Poleg tega se lahko objavijo imena in BIC imetnikov naslovljive BIC ali subjektov z dostopom za več naslovnikov, imetniki namenskih denarnih računov za RTGS pa zagotovijo, da se imetniki naslovljive BIC ali subjekti z dostopom za več naslovnikov s tako objavo strinjajo.

Člen 14

Obdelava nalogov za prenos denarja v primeru začasne ali trajne izključitve

1. Banka Slovenije po trajni izključitvi imetnika namenskega denarnega računa za RTGS iz sistema TARGET-Slovenija ne sprejme nobenih novih nalogov za prenos denarja od tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS. Nalogi za prenos denarja v čakalni vrsti, skladiščeni nalogi za prenos denarja in novi nalogi za prenos denarja v korist tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS se zavrnejo.

2. Če je imetnik namenskega denarnega računa za RTGS začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki niso določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), Banka Slovenije vse njegove dohodne in odhodne naloge za prenos denarja na njegovem namenskem denarnem računu za RTGS shrani in jih predloži v poravnavo šele, ko jih izrecno sprejme CB začasno izključenega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS.

3. Če je imetnik namenskega denarnega računa za RTGS začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki so določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), se odhodni nalogi za prenos denarja z njegovega namenskega denarnega računa za RTGS obdelajo samo na podlagi navodil njegovih predstavnikov, kar vključuje tiste, ki jih imenuje pristojni organ ali sodišče, kot je stečajni upravitelj imetnika namenskega denarnega računa za RTGS, ali na podlagi izvršljive odločitve pristojnega organa ali sodišča, ki vsebuje navodila glede obdelave nalogov za prenos denarja. Vsi dohodni nalogi za prenos denarja se obdelajo v skladu z odstavkom 2.

Člen 15

Limiti obremenitve

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko omeji uporabo razpoložljive likvidnosti za plačilne naloge na svojem posameznem namenskem denarnem računu za RTGS v zvezi z drugimi namenskimi denarnimi računi za RTGS, razen v zvezi s katero koli od CB, z določitvijo dvostranskih ali večstranskih limitov. Taki limiti se lahko določijo samo v zvezi s plačilnimi nalogi z normalno prioriteto.

2. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS z določitvijo dvostranskega limita da navodilo Banki Slovenije, da se sprejeti plačilni nalog ne poravna, če bi vsota njegovih odhodnih plačilnih nalogov z normalno prioriteto, oddanih na namenski denarni račun za RTGS drugega imetnika, zmanjšana za vsoto vseh dohodnih nujnih plačil in plačil z visoko in normalno prioriteto, prejetih s tega namenskega denarnega računa za RTGS (neto dvostranska pozicija), presegla ta dvostranski limit.

3. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko določi večstranski limit za katero koli razmerje, za katero ne velja dvostranski limit. Večstranski limit se lahko določi samo, če je imetnik namenskega denarnega računa za RTGS določil najmanj en dvostranski limit. Če imetnik namenskega denarnega računa za RTGS določi večstranski limit, da navodilo Banki Slovenije, da se sprejeti plačilni nalog ne poravna, če bi vsota njegovih odhodnih plačilnih nalogov z normalno prioriteto, oddanih na vse namenske denarne račune za RTGS imetnikov, v zvezi s katerimi ni bil določen noben dvostranski limit, zmanjšana za vsoto vseh dohodnih nujnih plačil in plačil z visoko in normalno prioriteto, prejetih s teh namenskih denarnih računov za RTGS (neto večstranska pozicija), presegla ta večstranski limit.

4. Limiti se lahko v realnem času spremenijo s takojšnjim učinkom ali z učinkom od naslednjega delovnega dne. Če se limit spremeni na nič, ga istega delovnega dne ni mogoče ponovno spremeniti. Določitev novega dvostranskega ali večstranskega limita učinkuje samo od naslednjega delovnega dne.

Člen 16

Navodila udeležencev v zvezi s časom poravnave

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko določi najzgodnejši čas, pred katerim se plačilni nalog ne sme poravnati, ali najpoznejši čas, po katerem se plačilni nalog zavrne, z uporabo indikatorja najzgodnejšega trenutka obremenitve oziroma indikatorja najpoznejšega trenutka obremenitve, lahko pa z uporabo obeh indikatorjev določi časovni razpon, v katerem se plačilni nalog poravna. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko uporabi indikator najpoznejšega trenutka obremenitve tudi izključno kot opozorilni indikator. V takih primerih se zadevni plačilni nalog ne zavrne.

2. Če 15 minut pred določenim najpoznejšim trenutkom obremenitve plačilni nalog ni poravnan, se o tem obvesti zadevnega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS.

Člen 17

Vnaprej predloženi plačilni nalogi

1. Plačilni nalogi se lahko predložijo do 10 koledarskih dni pred določenim dnevom poravnave (skladiščeni plačilni nalogi).

2. Skladiščeni plačilni nalogi se sprejmejo in predložijo v obdelavo na dan, ki ga določi imetnik namenskega denarnega računa za RTGS, na začetku okna za poravnavo plačil strank in medbančnih plačil na ta dan, kakor je navedeno v Dodatku V. Uvrstijo se pred plačilne naloge z enako prioriteto.

Člen 18

Direktna obremenitev

1. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS (plačnik) lahko odobri, da drug imetnik namenskega denarnega računa za RTGS (prejemnik plačila) v sistemu TARGET- Slovenija ali drugi komponenti TARGET obremeni plačnikov namenski denarni račun za RTGS z direktno obremenitvijo.

2. Da se omogoči ta ureditev, plačnik predloži Banki Slovenije predhodno odobritev, s katero Banko Slovenije pooblasti za obremenitev svojega namenskega denarnega računa za RTGS na podlagi prejema veljavnega navodila za direktno obremenitev.

3. Če prejemnik plačila prejme odobritev, kakor je opisano v odstavku 1, lahko predloži navodila za direktno obremenitev plačnikovega namenskega denarnega računa za RTGS do zneska, ki je določen v navodilu.

4. Za imetnika namenskega denarnega računa za RTGS, ki zahteva, da se ga doda v skupino računov poravnalnih bank podsistema, šteje, da je Banki Slovenije predložil odobritev, s katero je Banko Slovenije pooblastil za obremenitev svojega namenskega denarnega računa za RTGS in podračuna na podlagi prejema veljavnega navodila tega podsistema za direktno obremenitev.

Člen 19

Rezervna funkcija za plačila

Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS lahko v primeru izpada njegove plačilne infrastrukture zahteva, da Banka Slovenije aktivira rezervno funkcijo za plačila. Ta imetniku namenskega denarnega računa za RTGS omogoča vnos nekaterih plačilnih nalogov z uporabo grafičnega uporabniškega vmesnika.

Člen 20

Pravice na denarnih sredstvih na podračunih iz naslova zavarovanja

1. Banka Slovenije ima pravico do zavarovanja, kot je opredeljeno v 27. členu dela I teh pogojev, na stanju na podračunu imetnika namenskega denarnega računa za RTGS, odprtem po ureditvi med zadevnim podsistemom in njegovo CB za poravnavo s podsistemom povezanih plačilnih navodil v skladu s postopkom poravnave C podsistema v RTGS. S takim stanjem se zavaruje obveznost imetnika namenskega denarnega računa za RTGS, navedena v odstavku 7, do Banke Slovenije v zvezi s tako poravnavo.

2. Ko Banka Slovenije prejme sporočilo o začetku cikla, zagotovi, da se stanje na podračunu imetnika namenskega denarnega računa za RTGS (vključno s povečanji ali zmanjšanji tega stanja zaradi knjiženja plačil medsistemske poravnave v dobro ali breme podračuna ali knjiženja prenosov likvidnosti v dobro podračuna) ob času, ko podsistem začne cikel, lahko uporabi samo za poravnavo podsistemovih nalogov za prenos, povezanih z navedenim postopkom poravnave C podsistema v RTGS. Ko Banka Slovenije prejeme sporočilo o zaključku cikla, postane stanje na podračunu spet na razpolago za uporabo imetnika namenskega denarnega računa za RTGS.

3. Banka Slovenije s potrditvijo stanja na podračunu imetnika namenskega denarnega računa za RTGS podsistemu jamči plačilo do zneska tega konkretnega stanja. S potrditvijo povečanja ali zmanjšanja stanja zaradi knjiženja plačil medsistemske poravnave v dobro ali breme podračuna ali knjiženja prenosov likvidnosti v dobro podračuna, kjer to pride v poštev, se jamstvo samodejno poveča ali zmanjša za znesek plačila. Ne glede na zgoraj navedeno povečanje ali zmanjšanje jamstva je jamstvo nepreklicno, brezpogojno in izplačljivo na prvi poziv. Če Banka Slovenije ni CB podsistema, se za Banko Slovenije šteje, da ima navodilo, da CB podsistema izda zgoraj navedeno jamstvo.

4. Če v zvezi z imetnikom namenskega denarnega računa za RTGS ni uveden postopek zaradi insolventnosti, se podsistemovi nalogi za prenos za izpolnitev obveznosti tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS iz poravnave poravnajo brez uporabe jamstva in brez izvršitve pravice na stanju na podračunu tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS iz naslova zavarovanja.

5. V primeru insolventnosti imetnika namenskega denarnega računa za RTGS predstavljajo podsistemovi nalogi za prenos za izpolnitev obveznosti tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS iz poravnave prvi poziv za plačilo v okviru jamstva; obremenitev podračuna imetnika namenskega denarnega računa za RTGS za naročeni znesek (in odobritev tehničnega računa podsistema v RTGS) zato vključuje tako izpolnitev obveznosti jamstva s strani Banke Slovenije kot realizacijo njene pravice na stanju na podračunu tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS iz naslova zavarovanja.

6. Jamstvo preneha, ko Banka Slovenije prejme sporočilo o zaključku cikla, ki potrjuje, da je bila poravnava zaključena.

7. Imetnik namenskega denarnega računa za RTGS je zavezan, da Banki Slovenije povrne vsako plačilo, ki ga je ta opravila v okviru takega jamstva.

DEL IV
POSEBNI POGOJI ZA NAMENSKE DENARNE RAČUNE ZA TARGET2-SECURITIES (NAMENSKI DENARNI RAČUNI ZA T2S)

Člen 1

Odprtje in vodenje namenskega denarnega računa za T2S

1. Banka Slovenije na zahtevo imetnika glavnega denarnega računa odpre in vodi enega ali več namenskih denarnih računov za T2S.

2. Stanje na namenskem denarnem računu za T2S ne sme biti negativno.

3. Imetnik namenskega denarnega računa za T2S določi en glavni denarni račun za obdelavo nalogov za prenos likvidnosti med namenskimi denarnimi računi za T2S, kakor je navedeno v členu 3(1), točka (c). Določeni glavni denarni račun je lahko v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET in lahko pripada drugemu udeležencu.

Člen 2

Povezave med računi vrednostnih papirjev in namenskimi denarnimi računi za T2S

1. Imetnik namenskega denarnega računa za T2S lahko Banko Slovenije zaprosi za povezavo svojega namenskega denarnega računa za T2S z enim ali več računi vrednostnih papirjev, ki jih ima odprte v svojem imenu ali v imenu strank, ki imajo račune vrednostnih papirjev pri eni ali več udeleženih centralnih depotnih družbah.

2. Imetniki namenskih denarnih računov za T2S, ki povezujejo svoje namenske denarne račune za T2S z računi vrednostnih papirjev, odprtimi v imenu strank, kakor je določeno v odstavku 1, odgovarjajo za vzpostavitev in vzdrževanje seznama povezanih računov vrednostnih papirjev in, kjer je primerno, vzpostavijo funkcijo zavarovanja za stranke.

3. Na podlagi prošnje v skladu z odstavkom 1 se šteje, da je imetnik namenskega denarnega računa za T2S centralni depotni družbi, pri kateri se ti povezani računi vrednostnih papirjev vodijo, dal pooblastilo za obremenitev namenskega denarnega računa za T2S za zneske, ki izhajajo iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki se izvršijo na teh računih vrednostnih papirjev.

4. Odstavek 3 se uporablja ne glede na kakršne koli sporazume imetnika namenskega denarnega računa za T2S s centralno depotno družbo in/ali imetniki računov vrednostnih papirjev.

Člen 3

Transakcije, ki se obdelajo na namenskih denarnih računih za T2S

1. Prek namenskega denarnega računa za T2S v sistemu TARGET-Slovenija se obdelajo naslednje transakcije:

(a)    poravnava denarnih navodil, ki izhajajo iz T2S, če je imetnik namenskega denarnega računa za T2S določil ustrezne račune vrednostnih papirjev, kakor je navedeno v členu 2;

(b)    nalogi za prenos likvidnosti na namenski denarni račun za RTGS, namenski denarni račun za TIPS ali glavni denarni račun;

(c)    nalogi za prenos likvidnosti med namenskimi denarnimi računi za T2S, ki pripadajo istemu udeležencu ali v zvezi s katerimi je bil v skladu s členom 1(3) določen isti glavni denarni račun;

(d)    nalogi za prenos denarja med tem namenskim denarnim računom za T2S in namenskim denarnim računom za T2S Banke Slovenije v primerih iz člena 10(2) in (3).

2. Prek namenskega denarnega računa za T2S se lahko obdelajo plačila v zvezi s korporacijskimi dejanji.

Člen 4

Nalogi za prenos likvidnosti

Imetnik namenskega denarnega računa za T2S lahko predloži naloge za prenos likvidnosti v eni od naslednjih oblik:

(a)    nalog za takojšnji prenos likvidnosti, ki je navodilo za takojšnjo izvršitev;

(b)    trajni nalog za prenos likvidnosti, ki je navodilo, da se ob vnaprej opredeljenem dogodku vsak delovni dan ponavljajoče izvrši (i) prenos določenega zneska ali (ii) prenos za zmanjšanje stanja na namenskem denarnem računu za T2S na vnaprej opredeljeno raven, pri čemer se znesek zmanjšanja prenese na namenski denarni račun za RTGS, namenski denarni račun za TIPS ali glavni denarni račun;

(c)    nalog za vnaprej opredeljen prenos likvidnosti, ki je navodilo, da se ob vnaprej opredeljenem dogodku vsak delovni dan enkratno izvrši (i) prenos določenega zneska ali (ii) prenos za zmanjšanje stanja na namenskem denarnem računu za T2S na vnaprej opredeljeno raven, pri čemer se znesek zmanjšanja prenese na namenski denarni račun za RTGS, namenski denarni račun za TIPS ali glavni denarni račun.

Člen 5

Rezervacija in blokada likvidnosti

1. Udeleženci lahko rezervirajo ali blokirajo likvidnost na svojih namenskih denarnih računih za T2S. To ne pomeni jamstva za poravnavo proti kateri koli tretji osebi.

2. Z zahtevo za rezervacijo ali blokado zneska likvidnosti da udeleženec Banki Slovenije navodilo, da za ta znesek zniža razpoložljivo likvidnost.

3. Zahteva za rezervacijo je navodilo, na podlagi katerega se izvede rezervacija, če je razpoložljiva likvidnost enaka ali višja od zneska, ki naj bi se rezerviral. Če je razpoložljiva likvidnost nižja, se rezervira, primanjkljaj pa se lahko pokrije s prilivi likvidnosti, dokler ni na razpolago celotni znesek rezervacije.

4. Zahteva za blokado je navodilo, na podlagi katerega se izvede blokada, če je razpoložljiva likvidnost enaka ali višja od zneska, ki naj bi se blokiral. Če je razpoložljiva likvidnost nižja, se blokada ne izvede, zahteva za blokado pa se ponovno vloži, dokler ni mogoče z razpoložljivo likvidnostjo izpolniti celotnega zneska zahteve za blokado.

5. Udeleženec lahko kadar koli med delovnim dnem, ko se je izvedla zahteva za rezervacijo ali blokado likvidnosti, da Banki Slovenije navodilo za preklic rezervacije oziroma blokade. Delni preklic ni dovoljen.

6. Vse zahteve za rezervacijo ali blokado likvidnosti v skladu s tem členom potečejo ob koncu delovnega dne.

Člen 6

Obdelava nalogov za prenos likvidnosti na namenskih denarnih računih za T2S

1. Časovna oznaka za obdelavo nalogov za prenos likvidnosti se dodeli po vrstnem redu njihovega prejema.

2. Vsi nalogi za prenos likvidnosti, ki se predložijo v sistem TARGET-Slovenija, se obdelajo po načelu „prvi noter, prvi ven“ (first in, first out – FIFO) brez določanja prioritete ali prerazporejanja.

3. Po sprejetju naloga za prenos likvidnosti na namenski denarni račun za TIPS, glavni denarni račun, namenski denarni račun za RTGS ali namenski denarni račun za T2S, kakor je določeno v delu I, člen 17, sistem TARGET-Slovenija preveri, ali je na plačnikovem namenskem denarnem računu za T2S na razpolago dovolj denarnih sredstev za izvedbo poravnave. Če je na razpolago dovolj denarnih sredstev, se nalog za prenos likvidnosti takoj poravna. Če ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, se uporablja naslednje:

(a)    v primeru naloga za takojšnji prenos likvidnosti se nalog zavrne brez delne poravnave ali dodatnih poskusov poravnave, razen če ga je odredila tretja oseba, imenovana v skladu z delom I, člen 7; v tem primeru se nalog delno poravna brez dodatnih poskusov poravnave;

(b)    v primeru naloga za vnaprej opredeljen prenos likvidnosti ali trajnega naloga za prenos likvidnosti se nalog delno poravna brez dodatnih poskusov poravnave.

Člen 7

Obdelava nalogov za prenos denarja v primeru začasne ali trajne izključitve

1. Banka Slovenije po trajni izključitvi imetnika namenskega denarnega računa za T2S iz sistema TARGET-Slovenija ne sprejme nobenih novih nalogov za prenos denarja od tega imetnika namenskega denarnega računa za T2S.

2. Če je imetnik namenskega denarnega računa za T2S začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki niso določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), Banka Slovenije vse njegove dohodne in odhodne naloge za prenos denarja na njegovem namenskem denarnem računu za T2S shrani in jih predloži v poravnavo šele, ko jih izrecno sprejme CB začasno izključenega imetnika namenskega denarnega računa za T2S.

3. Če je imetnik namenskega denarnega računa za T2S začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki so določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), se odhodni nalogi za prenos denarja z njegovega namenskega denarnega računa za T2S obdelajo samo na podlagi navodil njegovih predstavnikov, kar vključuje tiste, ki jih imenuje pristojni organ ali sodišče, kot je stečajni upravitelj imetnika namenskega denarnega računa za T2S, ali na podlagi izvršljive odločitve pristojnega organa ali sodišča, ki vsebuje navodila glede obdelave nalogov za prenos denarja. Vsi dohodni nalogi za prenos denarja se obdelajo v skladu z odstavkom 2.

Člen 8

Primerni subjekti za avtokolateralizacijo

1. Banka Slovenije nudi možnost avtokolateralizacije imetniku namenskega denarnega računa za T2S, kateremu zagotavlja posojilo čez dan v skladu z delom II, člen 10, če ta imetnik namenskega denarnega računa za T2S to zahteva in pod pogojem, da za tega udeleženca ne veljajo omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel Svet Evropske unije ali države članice v skladu s členom 65(1)(b), členom 75 ali členom 215 Pogodbe in katerih izvajanje je po mnenju Banke Slovenije nezdružljivo z nemotenim delovanjem TARGET.

2. Avtokolateralizacija se odobri samo na delovni dan v TARGET, je omejena na ta dan in je ni mogoče podaljšati v posojilo čez noč.

Člen 9

Primerno zavarovanje za avtokolateralizacijo

1. Avtokolateralizacija temelji na primernem zavarovanju. Primerno zavarovanje sestavlja isto finančno premoženje, kot je primerno za uporabo pri operacijah denarne politike Eurosistema, ter zanj veljajo ista pravila vrednotenja in obvladovanja tveganj, kakor so določena v delu 4 Splošnih pogojev o izvajanju okvira denarne politike.

2. Poleg tega v zvezi s primernim zavarovanjem za avtokolateralizacijo velja naslednje:

(a)    Banka Slovenije ga lahko omeji z vnaprejšnjo izključitvijo zavarovanja, ki bi lahko izhajalo iz tesnih povezav;

(b)    je predmet določenih odločitev na podlagi diskrecije glede izključitve primernega zavarovanja, kot se NCB euroobmočja podelijo s sklepi Sveta ECB.

Člen 10

Postopek za odobritev in vračilo posojila

1. Posojilo, pridobljeno z avtokolateralizacijo, se ne obrestuje.

2. Avtokolateralizacijo lahko imetnik namenskega denarnega računa za T2S vrne kadar koli čez dan.

3. Avtokolateralizacija se vrne najpozneje ob času, opredeljenem v Dodatku V, in v skladu z naslednjim postopkom:

(a)    Banka Slovenije izda navodilo za vračilo, ki se poravna z uporabo denarja, ki je na razpolago za vračilo nevrnjene avtokolateralizacije;

(b)    če po izvedbi koraka (a) stanje na namenskem denarnem računu za T2S ne zadošča za vračilo nevrnjene avtokolateralizacije, Banka Slovenije preveri druge namenske denarne račune za T2S, ki so odprti v njenih poslovnih knjigah na ime istega imetnika namenskega denarnega računa za T2S, in prenese denar s katerega koli ali vseh teh računov na namenski denarni račun za T2S, v povezavi s katerim čakajo navodila za vračilo;

(c)    če po izvedbi korakov (a) in (b) stanje na namenskem denarnem računu za T2S ne zadošča za vračilo nevrnjene avtokolateralizacije, se šteje, da je imetnik namenskega denarnega računa za T2S dal Banki Slovenije navodilo za prenos zavarovanja, ki je bilo uporabljeno za pridobitev nevrnjene avtokolateralizacije, na račun, ki ga Banka Slovenije uporablja za zavarovanje. Nato Banka Slovenije zagotovi likvidnost za vračilo nevrnjene avtokolateralizacije in brez odlašanja obremeni primarni glavni denarni račun imetnika namenskega denarnega računa za T2S;

(d)    Banka Slovenije naloži kazen v višini 1 000 EUR za vsak delovni dan, ko se opravi prenos ali več prenosov zavarovanja po točki (c). Znesek kazni se knjiži v breme primarnega glavnega denarnega računa imetnika namenskega denarnega računa za T2S iz točke (c).

Člen 11

Začasno ali trajno onemogočenje in omejitev dostopa do avtokolateralizacije

1. Banka Slovenije imetniku namenskega denarnega računa za T2S začasno ali trajno onemogoči dostop do avtokolateralizacije, če mu začasno ali trajno onemogoči dostop do posojila čez dan v skladu z delom II, člen 13.

2. Banka Slovenije imetniku namenskega denarnega računa za T2S omeji dostop do avtokolateralizacije, če mu je omejila dostop do posojila čez dan v skladu z delom II, člen 13. V tem primeru postavljena omejitev velja za skupno vsoto avtokolateralizacije in posojila čez dan, ne za vsako posebej.

DEL V
POSEBNI POGOJI ZA NAMENSKE DENARNE RAČUNE ZA STORITEV PORAVNAVE TAKOJŠNJIH PLAČIL V TARGET (NAMENSKI DENARNI RAČUNI ZA TIPS)

Člen 1

Odprtje in vodenje namenskega denarnega računa za TIPS

1. Banka Slovenije na zahtevo imetnika glavnega denarnega računa odpre in vodi enega ali več namenskih denarnih računov za TIPS.

2. Stanje na namenskem denarnem računu za TIPS ne sme biti negativno.

Člen 2

Pošiljanje in prejemanje sporočil

1. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS lahko pošilja sporočila:

(a)    neposredno in/ali

(b)    prek enega ali več agentov.

2. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS prejema sporočila:

(a)    neposredno ali

(b)    prek enega agenta.

3. Za imetnika namenskega denarnega računa za TIPS, ki sporočila pošilja ali prejema prek agenta, se uporablja del I, člen 7, kot če bi sporočila pošiljal ali prejemal neposredno.

Člen 3

Dosegljivi subjekti

1. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS lahko določi enega ali več dosegljivih subjektov. Dosegljivi subjekti so lahko samo subjekti, ki so pristopili k shemi SCT Inst s podpisom sporazuma o pristopu k takojšnjim kreditnim plačilom SEPA.

2. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS Banki Slovenije za vsak dosegljivi subjekt, ki ga je določil, predloži dokazilo, da je pristopil k shemi SCT Inst.

3. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS Banko Slovenije obvesti, če kateri koli dosegljivi subjekt, ki ga je določil, ni več pristopnik k shemi SCT Inst, in brez odlašanja sprejme ukrepe, s katerimi temu dosegljivemu subjektu prepreči dostop do namenskega denarnega računa za TIPS.

4. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS lahko dosegljivim subjektom, ki jih je določil, dovoli dostop prek enega ali več agentov.

5. Za imetnike namenskih denarnih računov za TIPS, ki določijo dosegljive subjekte, se uporablja del I, člen 7.

6. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS, ki je določil dosegljivi subjekt, zagotovi, da je ta dosegljivi subjekt vedno na voljo za prejemanje sporočil.

Člen 4

Transakcije, ki se obdelajo na namenskih denarnih računih za TIPS

1. Prek namenskega denarnega računa za TIPS v sistemu TARGET-Slovenija se obdelajo naslednje transakcije:

(a)    nalogi za takojšnje plačilo;

(b)    pozitivni odgovori na odpoklic;

(c)    nalogi za prenos likvidnosti na tehnične račune podsistema v TIPS, glavne denarne račune, namenske denarne račune za T2S in namenske denarne račune za RTGS;

(d)    nalogi za prenos likvidnosti na podračune;

(e)    nalogi za prenos likvidnosti na račune za depozit čez noč.

Člen 5

Nalogi za takojšnji prenos likvidnosti

Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS lahko predloži naloge za takojšnji prenos likvidnosti.

Člen 6

Obdelava nalogov za prenos denarja na namenskih denarnih računih za TIPS

1. Časovna oznaka za obdelavo nalogov za prenos denarja se dodeli po vrstnem redu njihovega prejema.

2. Vsi nalogi za prenos denarja, ki se predložijo v sistem TARGET-Slovenija, se obdelajo po načelu „prvi noter, prvi ven“ (first in, first out – FIFO) brez določanja prioritete ali prerazporejanja.

3. Po sprejetju naloga za takojšnje plačilo, kakor je določeno v delu I, člen 17, sistem TARGET-Slovenija preveri, ali je na plačnikovem namenskem denarnem računu za TIPS na razpolago dovolj denarnih sredstev za izvedbo poravnave, in se uporablja naslednje:

(a)    če ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, se nalog za takojšnje plačilo zavrne;

(b)    če je na razpolago dovolj denarnih sredstev, se ustrezni znesek rezervira, dokler se čaka na odziv prejemnika plačila. Če prejemnik plačila sprejme nalog za takojšnje plačilo, se ta poravna in rezervacija hkrati sprosti. Če prejemnik plačila zavrne nalog za takojšnje plačilo ali se ne odzove pravočasno v smislu sheme SCT Inst, se nalog za takojšnje plačilo zavrne in rezervacija hkrati sprosti.

4. Denarna sredstva, ki so rezervirana v skladu z odstavkom 3(b), niso na razpolago za poznejše naloge za prenos denarja.

5. Brez poseganja v odstavek 3(b) Banka Slovenije zavrne nalog za takojšnje plačilo, če je znesek naloga za takojšnje plačilo višji od katerega koli likvidnostnega limita, ki se uporablja.

6. Po sprejetju naloga za takojšnji prenos likvidnosti, kakor je določeno v delu I, člen 17, sistem TARGET-Slovenija preveri, ali je na plačnikovem namenskem denarnem računu za TIPS na razpolago dovolj denarnih sredstev. Če ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, se nalog za prenos likvidnosti zavrne.

7. Po sprejetju pozitivnega odgovora na odpoklic, kakor je določeno v delu I, člen 17, sistem TARGET-Slovenija preveri, ali je na namenskem denarnem računu za TIPS, ki se obremeni, na razpolago dovolj denarnih sredstev. Če ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, se pozitiven odgovor na odpoklic zavrne. Če je na razpolago dovolj denarnih sredstev, se pozitiven odgovor na odpoklic takoj poravna.

8. Brez poseganja v odstavek 7 sistem TARGET-Slovenija zavrne pozitivne odgovore na odpoklic, če je znesek pozitivnega odgovora na odpoklic višji od katerega koli likvidnostnega limita, ki se uporablja.

Člen 7

Odpoklic

1. Imetnik namenskega denarnega računa za TIPS lahko predloži odpoklic.

2. Odpoklic se posreduje prejemniku plačila na podlagi poravnanega naloga za takojšnje plačilo, ki lahko odgovori s pozitivnim ali negativnim odgovorom na odpoklic.

Člen 8

Imenik TIPS

1. Imenik TIPS je seznam BIC, ki se uporablja za usmerjanje informacij in vsebuje BIC:

(a)    imetnikov namenskih denarnih računov za TIPS;

(b)    dosegljivih subjektov.

2. Imenik TIPS se dnevno posodablja.

3. Imetniki namenskih denarnih računov za TIPS lahko imenik TIPS posredujejo samo svojim podružnicam, dosegljivim subjektom, ki so jih določili, in svojim agentom. Dosegljivi subjekti lahko imenik TIPS posredujejo samo svojim podružnicam.

4. Posamezna BIC se v imeniku TIPS pojavi samo enkrat.

5. Imetniki namenskih denarnih računov za TIPS se strinjajo, da lahko Banka Slovenije in druge CB objavijo njihova imena in BIC. Poleg tega lahko Banka Slovenije in druge CB objavijo imena in BIC dosegljivih subjektov, ki so jih določili imetniki namenskih denarnih računov za TIPS, imetniki namenskih denarnih računov za TIPS pa zagotovijo, da se dosegljivi subjekti s tako objavo strinjajo.

Člen 9

Register MPL

1. Centralni register za poizvedbo na podlagi mobilnih nadomestnih identifikatorjev (Mobile Proxy Lookup – MPL) vsebuje tabelo za prirejanje nadomestnih identifikatorjev in številk IBAN za potrebe storitve MPL.

2. Vsak nadomestni identifikator je lahko povezan samo z eno številko IBAN. Posamezna številka IBAN je lahko povezana z enim ali več nadomestnimi identifikatorji.

3. Za podatke v registru MPL se uporablja del I, člen 28.

Člen 10

Obdelava nalogov za prenos denarja v primeru začasne izključitve ali izredne trajne izključitve

1. Banka Slovenije po trajni izključitvi imetnika namenskega denarnega računa za TIPS iz sistema TARGET-Slovenija ne sprejme nobenih novih nalogov za prenos denarja temu imetniku namenskega denarnega računa za TIPS ali od njega.

2. Če je imetnik namenskega denarnega računa za TIPS začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki niso določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), Banka Slovenije:

(a)    zavrne vse njegove dohodne naloge za prenos denarja;

(b)    zavrne vse njegove odhodne naloge za prenos denarja ali

(c)    zavrne njegove dohodne in odhodne naloge za prenos denarja.

3. Če je imetnik namenskega denarnega računa za TIPS začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki so določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), Banka Slovenije zavrne vse njegove dohodne in odhodne naloge za prenos denarja.

4. Banka Slovenije obdela naloge za takojšnje plačilo imetnika namenskega denarnega računa za TIPS, ki je bil začasno ali trajno izključen iz sistema TARGET-Slovenija po delu I, člen 25(1) ali (2), v zvezi s katerimi je Banka Slovenije pred začasno ali trajno izključitvijo rezervirala sredstva na namenskem denarnem računu za TIPS v skladu s členom 6(3), točka (b).

DEL VI
POSEBNI POGOJI ZA PODSISTEME, KI UPORABLJAJO POSTOPKE PORAVNAVE PODSISTEMA V OKVIRU STORITVE BRUTO PORAVNAVE V REALNEM ČASU (POSTOPKI PORAVNAVE PODSISTEMA V RTGS)

Člen 1

Odprtje in vodenje tehničnih računov podsistema ter uporaba postopkov poravnave podsistema v RTGS

1. Banka Slovenije lahko na zahtevo podsistema odpre in vodi enega ali več tehničnih računov podsistema v RTGS za podporo postopkov poravnave podsistema v RTGS.

2. Stanje na tehničnem računu podsistema v RTGS ne sme biti negativno.

3. Tehnični računi podsistema v RTGS se ne objavijo v imeniku RTGS.

4. Podsistem za obdelavo podsistemovih nalogov za prenos izbere najmanj enega od naslednjih postopkov poravnave:

(a)    postopek poravnave A podsistema v RTGS;

(b)    postopek poravnave B podsistema v RTGS;

(c)    postopek poravnave C podsistema v RTGS;

(d)    postopek poravnave D podsistema v RTGS;

(e)    postopek poravnave E podsistema v RTGS.

5. Za postopke poravnave A, B, C, D in E podsistema v RTGS se uporabljajo pravila iz člena 3, 4, 5, 6 oziroma 7.

6. Postopki poravnave podsistema v RTGS se izvajajo v času, ki je določen v Dodatku V.

7. Podsistem zahteva, da Banka Slovenije ustvari skupino računov poravnalnih bank.

8. Podsistem pošilja podsistemove naloge za prenos samo na račune v skupini računov poravnalnih bank iz odstavka [7].

Člen 2

Prioriteta podsistemovih nalogov za prenos

Vsem podsistemovim nalogom za prenos se samodejno dodeli prioriteta „nujno“.

Člen 3

Postopek poravnave A podsistema v RTGS

1. Podsistem za podporo obdelavi podsistemovih nalogov za prenos z uporabo postopka poravnave A zahteva namenski tehnični račun podsistema v RTGS. Stanje na tem računu mora biti ob koncu dneva enako nič.

2. Podsistem lahko zahteva odprtje računa jamstvenega sklada v podsistemu za podporo poravnavi v povezavi s storitvijo „obdobje poravnave“. Stanje na računu jamstvenega sklada v podsistemu se uporabi za poravnavo podsistemovih nalogov za prenos, če na namenskem denarnem računu za RTGS, ki pripada poravnalni banki, ni dovolj razpoložljive likvidnosti. Imetnik računa jamstvenega sklada v podsistemu je lahko Banka Slovenije, podsistem ali primeren udeleženec. Račun jamstvenega sklada v podsistemu se ne objavi v imeniku RTGS.

3. Podsistem predloži podsistemove naloge za prenos kot sveženj v eni datoteki, v kateri mora biti vsota obremenitev enaka vsoti odobritev.

4. Banka Slovenije najprej poskusi poravnati podsistemove naloge za prenos v breme namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam, in v dobro tehničnega računa podsistema v RTGS, ki pripada temu podsistemu. Šele po poravnavi vseh takih podsistemovih nalogov za prenos (vključno z morebitnim financiranjem tehničnega računa podsistema v RTGS z računa jamstvenega sklada v podsistemu) Banke Slovenije poskusi poravnati podsistemove naloge za prenos v breme tehničnega računa podsistema v RTGS in v dobro namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam.

5. Če se podsistemov nalog za prenos v breme namenskega denarnega računa za RTGS, ki pripada poravnalni banki, uvrsti v čakalno vrsto, Banka Slovenije poravnalno banko o tem obvesti s splošnim sporočilom.

6. Če je bil odprt račun jamstvenega sklada v podsistemu in poravnalna banka na svojem namenskem denarnem računu za RTGS nima dovolj denarnih sredstev, lahko da podsistem Banki Slovenije navodilo za aktivacijo mehanizma jamstvenega sklada, in sicer z zahtevo za obremenitev računa jamstvenega sklada v podsistemu in odobritev tehničnega računa podsistema v RTGS. Če na računu jamstvenega sklada v podsistemu ni dovolj denarnih sredstev za zaključek poravnave, postopek poravnave ne uspe.

7. Če postopek poravnave ne uspe iz katerega koli razloga, vključno s tistim iz odstavka 6, Banka Slovenije zavrne vse neporavnane podsistemove naloge za prenos v datoteki iz odstavka 3 in povrne vse podsistemove naloge za prenos, ki so bili že poravnani.

8. Podsistem se obvesti o zaključku ali neuspešnosti poravnave.

9. Podsistem lahko izbere naslednji storitvi:

(a)    storitev „obdobje informiranja“, kakor je navedeno v členu 8(1);

(b)    storitev „obdobje poravnave“, kakor je navedeno v členu 8(3).

Člen 4

Postopek poravnave B podsistema v RTGS

1. Podsistem za podporo obdelavi podsistemovih nalogov za prenos z uporabo postopka poravnave B zahteva namenski tehnični račun podsistema v RTGS. Stanje na tem računu mora biti ob koncu dneva enako nič.

2. Podsistem lahko zahteva odprtje računa jamstvenega sklada v podsistemu za podporo poravnavi v povezavi s storitvijo „obdobje poravnave“. Stanje na računu jamstvenega sklada v podsistemu se uporabi za poravnavo podsistemovih nalogov za prenos, če na namenskem denarnem računu za RTGS, ki pripada poravnalni banki, ni dovolj razpoložljive likvidnosti. Imetnik računa jamstvenega sklada v podsistemu je lahko Banka Slovenije, podsistem ali primeren udeleženec. Račun jamstvenega sklada v podsistemu se ne objavi v imeniku RTGS.

3. Podsistem predloži podsistemove naloge za prenos kot sveženj v eni datoteki, v kateri mora biti vsota obremenitev enaka vsoti odobritev.

4. Postopek poravnave B deluje po načelu „vse ali nič“. Banka Slovenije poskusi hkrati poravnati vse podsistemove naloge za prenos v breme namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam, in v dobro tehničnega računa podsistema v RTGS, ki pripada temu podsistemu, ter vse podsistemove naloge za prenos v breme tehničnega računa podsistema v RTGS in v dobro namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam. Če enega ali več podsistemovih nalogov za prenos ni mogoče poravnati, se vsi podsistemovi nalogi za prenos uvrstijo v čakalno vrsto in se uporabi algoritem za optimizacijo, poravnalne banke pa se o tem obvesti.

5. Če je bil odprt račun jamstvenega sklada v podsistemu in poravnalna banka na svojem namenskem denarnem računu za RTGS nima dovolj denarnih sredstev, lahko da podsistem Banki Slovenije navodilo za aktivacijo mehanizma jamstvenega sklada, in sicer z zahtevo za obremenitev računa jamstvenega sklada v podsistemu in odobritev tehničnega računa podsistema v RTGS. Če na računu jamstvenega sklada v podsistemu ni dovolj denarnih sredstev za zaključek poravnave, postopek poravnave ne uspe.

6. Če postopek poravnave ne uspe iz katerega koli razloga, vključno s tistim iz odstavka 5, Banka Slovenije zavrne vse neporavnane podsistemove naloge za prenos v datoteki iz odstavka 3.

7. Podsistem se obvesti o zaključku ali neuspešnosti poravnave.

8. Podsistem lahko izbere naslednji storitvi:

(a)    storitev „obdobje informiranja“, kakor je navedeno v členu 8(1);

(b)    storitev „obdobje poravnave“, kakor je navedeno v členu 8(3).

Člen 5

Postopek poravnave C podsistema v RTGS

1. Postopek poravnave C podpira poravnavo z uporabo namenske likvidnosti na podračunih. Podsistem za podporo obdelavi podsistemovih nalogov za prenos z uporabo postopka poravnave C zahteva namenski tehnični račun podsistema v RTGS. Stanje na tem računu mora biti ob koncu dneva enako nič. Ta tehnični račun podsistema v RTGS se lahko uporabi tudi za podporo obdelavi podsistemovih nalogov za prenos z uporabo postopka poravnave E.

2. Podsistem zagotovi, da vsaka poravnalna banka odpre najmanj en podračun, ki ga bo podsistem uporabljal samo za ta postopek poravnave.

3. Banka Slovenije vsak delovni dan v TARGET v skladu z urnikom iz Dodatka V samodejno začne obvezni postopek poravnave C, ki sproži poravnavo trajnih nalogov za prenos likvidnosti, določenih za obvezni postopek poravnave C, z obremenitvijo namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam, in odobritvijo podračuna iz odstavka 2.

4. Postopek poravnave C se konča s sporočilom o zaključku postopka, ki ga lahko podsistem pošlje kadar koli pred skrajnim časom za medbančna plačila, kakor je določen v Dodatku V. Če podsistem do tega skrajnega časa ne pošlje sporočila o zaključku postopka, Banka Slovenije postopek konča ob tem skrajnem času.

5. Konec obveznega postopka poravnave C povzroči samodejni prenos likvidnosti s podračuna iz odstavka 2 na namenski denarni račun za RTGS.

6. Če se obvezni postopek poravnave C konča, lahko podsistem kadar koli pred skrajnim časom za medbančna plačila, kakor je določen v Dodatku V, začne neobvezni postopek, ki sproži poravnavo trajnih nalogov za prenos likvidnosti, določenih za neobvezni postopek poravnave C, z obremenitvijo namenskega denarnega računa za RTGS, ki pripada poravnalni banki, in odobritvijo njenega podračuna v RTGS. Podsistem lahko pred skrajnim časom za medbančna plačila začne in konča enega ali več zaporednih neobveznih postopkov. Konec neobveznega postopka poravnave C povzroči samodejni prenos likvidnosti s podračuna iz odstavka 2 na namenski denarni račun za RTGS.

7. Obvezni postopek poravnave C in vsak naknadni neobvezni postopek poravnave C je lahko sestavljen iz enega ali več ciklov.

8. Podsistem lahko kadar koli po začetku obveznega ali neobveznega postopka poravnave C začne cikel s sporočilom o začetku cikla. Po začetku cikla se ne smejo izvajati prenosi likvidnosti s podračuna iz odstavka 2, dokler podsistem ne pošlje sporočila o zaključku cikla. Stanje se med ciklom lahko spremeni zaradi plačil medsistemske poravnave ali če poravnalna banka prenese likvidnost na svoj podračun. Banka Slovenije obvesti podsistem o zmanjšanju ali povečanju likvidnosti na podračunu zaradi plačil medsistemske poravnave. Če podsistem tako zahteva, ga Banka Slovenije obvesti tudi o povečani likvidnosti na podračunu zaradi nalogov za prenos likvidnosti s strani poravnalne banke.

9. Podsistem lahko med trajanjem cikla predloži podsistemove naloge za prenos kot sveženj v eni datoteki ali več datotekah. Nalogi za prenos denarja so lahko za katero koli od naslednjih transakcij:

(a)    obremenitev podračunov poravnalnih bank in odobritev tehničnega računa podsistema v RTGS;

(b)    obremenitev tehničnega računa podsistema v RTGS in odobritev podračunov poravnalnih bank;

(c)    obremenitev tehničnega računa podsistema v RTGS in odobritev namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam.

10. Banka Slovenije podsistemove naloge za prenos, ki se lahko poravnajo, takoj poravna. Podsistemovi nalogi za prenos, ki se ne morejo takoj poravnati, se uvrstijo v čakalno vrsto in uporabi se algoritem za optimizacijo. Vsi podsistemovi nalogi za prenos, ki so ob koncu cikla še neporavnani, se zavrnejo.

11. Podsistem se najpozneje do konca cikla obvesti o statusu posameznih podsistemovih nalogov za prenos.

Člen 6

Postopek poravnave D podsistema v RTGS

1. Postopek poravnave D podsistema v RTGS podpira poravnavo z uporabo vnaprejšnjega financiranja. Podsistem za podporo obdelavi podsistemovih nalogov za prenos z uporabo postopka poravnave D zahteva namenski tehnični račun podsistema v RTGS.

2. Stanje na teh tehničnih računih podsistema v RTGS je lahko samo enako nič ali pozitivno. Na tem tehničnem računu podsistema v RTGS lahko ostane likvidnost čez noč, pri čemer potem zanjo velja obrestovanje, kakor je določeno v delu I, člen 12(2).

3. Banka Slovenije obvesti podsistem o prenosih likvidnosti v breme namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam, in v dobro tehničnega računa podsistema v RTGS. Ti prenosi likvidnosti se lahko izvršujejo vsak delovni dan v TARGET v skladu z urnikom iz Dodatka V. Podsistem lahko vnese naloge za takojšnji prenos likvidnosti v breme tehničnega računa podsistema v RTGS in v dobro namenskih denarnih računov za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam.

Člen 7

Postopek poravnave E podsistema v RTGS

1. Postopek poravnave E podsistema v RTGS podpira dvostransko poravnavo in posamično obdelavo podsistemovih nalogov za prenos. Za dvostransko poravnavo lahko podsistem uporablja postopek poravnave E brez tehničnega računa podsistema v RTGS. Če podsistem izbere posamično obdelavo podsistemovih nalogov za prenos, za podporo obdelavi teh nalogov z uporabo postopka poravnave E zahteva tehnični račun podsistema v RTGS. Stanje na tem tehničnem računu podsistema v RTGS mora biti ob koncu dneva enako nič. Ta tehnični račun podsistema v RTGS se lahko uporabi tudi za postopek poravnave C.

2. Podsistem lahko predloži podsistemove naloge za prenos kot sveženj v eni datoteki ali več datotekah, in sicer za prenos med:

(a)    namenskimi denarnimi računi za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam, in tehničnim računom podsistema v RTGS, če se uporablja, ter

(b)    namenskimi denarnimi računi za RTGS, ki pripadajo poravnalnim bankam.

Podsistem je odgovoren za pravilno zaporedje podsistemovih nalogov za prenos v datoteki, da se zagotovi nemotena poravnava.

3. Banka Slovenije podsistemove naloge za prenos, ki se lahko poravnajo, takoj poravna. Podsistemovi nalogi za prenos, ki se ne morejo takoj poravnati, se uvrstijo v čakalno vrsto. Če se podsistemov nalog za prenos v breme namenskega denarnega računa za RTGS, ki pripada poravnalni banki, uvrsti v čakalno vrsto, se poravnalno banko o tem obvesti s splošnim sporočilom.

4. Podsistem lahko izbere naslednji storitvi:

(a)    storitev „obdobje informiranja“, kakor je navedeno v členu 8(1);

(b)    storitev „obdobje poravnave“, kakor je navedeno v členu 8(3).

5. Podsistem se obvesti o statusu posameznih predloženih podsistemovih nalogov za prenos.

Člen 8

Obdobje informiranja in obdobje poravnave

1. Storitev „obdobje informiranja“ podsistemu omogoča, da svoje poravnalne banke obvesti o potrebni likvidnosti za zagotovitev uspešne poravnave. Ta opcijska storitev podsistemu omogoča, da določi obdobje pred začetkom poravnave podsistemovih nalogov za prenos. V tem obdobju lahko podsistem na zahtevo poravnalne banke prekliče posamezne podsistemove naloge za prenos (za postopek poravnave E podsistema v RTGS) ali datoteke (za postopka poravnave A in B podsistema v RTGS). Podsistem lahko tudi zahteva, da tak preklic opravi Banka Slovenije v njegovem imenu.

2. Če podsistem ali Banka Slovenije v njegovem imenu v „obdobju informiranja“ prekliče posamezne podsistemove naloge za prenos (za postopek poravnave E podsistema v RTGS) ali datoteke (za postopka poravnave A in B podsistema v RTGS), se obdelava podsistemovih nalogov za prenos prekliče.

3. Storitev „obdobje poravnave“ podsistemu omogoča, da določi obdobje, v katerem se lahko izvede poravnava podsistemovih nalogov za prenos. Ta storitev je pogoj za uporabo računa jamstvenega sklada, za uporabo tehničnih računov podsistema pa je opcijska.

4. V „obdobju poravnave“ lahko podsistem ali Banka Slovenije v njegovem imenu prekliče posamezne podsistemove naloge za prenos (za postopek poravnave E podsistema v RTGS) ali datoteke (za postopka poravnave A in B podsistema v RTGS), ki nimajo statusa dokončnosti, in uporabi se naslednje:

(a)    če se postopek poravnave E podsistema v RTGS uporabi za dvostransko poravnavo, se zadevni podsistemovi nalogi za prenos povrnejo;

(b)    če se postopek poravnave E podsistema v RTGS ne uporabi za dvostransko poravnavo ali če je v postopku poravnave A podsistema v RTGS celotna poravnava neuspešna, se vsi poravnani podsistemovi nalogi za prenos v datoteki povrnejo in se vse poravnalne banke in podsistem obvesti s splošnim sporočilom;

(c)    če se uporabi postopek poravnave B podsistema v RTGS, je celotna poravnava neuspešna in se vse poravnalne banke in podsistem obvesti s splošnim sporočilom.

Člen 9

Medsistemska poravnava

1. Medsistemska poravnava podsistemu omogoča odobritev tehničnega podračuna podsistema v RTGS, ki pripada drugemu podsistemu, ali podračuna poravnalne banke drugega podsistema in je na voljo podsistemom, ki uporabljajo postopek poravnave C ali D podsistema v RTGS.

2. Banka Slovenije na zahtevo podsistema omogoči medsistemsko poravnavo med tem podsistemom in drugim podsistemom v sistemu TARGET-Slovenija ali drugi komponenti TARGET. Podsistem, ki to zahteva, predloži Banki Slovenije dovoljenje drugega podsistema.

3. Medsistemska poravnava se lahko odredi samo, če sta oba podsistema odprla postopek poravnave. Če medsistemsko poravnavo odredi podsistem, ki uporablja postopek poravnave C podsistema v RTGS, mora biti za ta podsistem odprt tudi cikel poravnave.

4. Podsistem, ki v okviru medsistemske poravnave uporablja postopek poravnave C podsistema v RTGS, predloži podsistemove naloge za prenos samo posamično za obremenitev podračuna ene od svojih poravnalnih bank podsistema. Na podlagi teh podsistemovih nalogov za prenos se odobri podračun poravnalne banke prejemnega podsistema, če ta prejemni podsistem uporablja postopek poravnave C podsistema v RTGS, ali tehnični račun podsistema v RTGS, ki pripada prejemnemu podsistemu, če ta podsistem uporablja postopek poravnave D podsistema v RTGS.

5. Podsistem, ki v okviru medsistemske poravnave uporablja postopek poravnave D podsistema v RTGS, predloži podsistemove naloge za prenos samo posamično za obremenitev svojega tehničnega računa podsistema v RTGS. Na podlagi teh podsistemovih nalogov za prenos se odobri podračun poravnalne banke prejemnega podsistema, če ta prejemni podsistem uporablja postopek poravnave C podsistema v RTGS, ali tehnični račun podsistema v RTGS, ki pripada prejemnemu podsistemu, če ta podsistem uporablja postopek poravnave D podsistema v RTGS.

Oba podsistema, ki uporabljata medsistemsko poravnavo, se s splošnim sporočilom obvesti o poravnavi ali zavrnitvi podsistemovih nalogov za prenos.

Člen 10

Učinek začasne ali trajne izključitve

Če pride do začasne ali trajne izključitve podsistema iz uporabe postopkov poravnave podsistema v času cikla poravnave podsistemovih nalogov za prenos, lahko Banka Slovenije zaključi ta cikel poravnave.

DEL VII
POSEBNI POGOJI ZA PODSISTEME, KI UPORABLJAJO POSTOPEK PORAVNAVE PODSISTEMA V OKVIRU STORITVE PORAVNAVE TAKOJŠNJIH PLAČIL V TARGET (POSTOPEK PORAVNAVE PODSISTEMA V TIPS)

Člen 1

Odprtje in vodenje tehničnega računa podsistema v TIPS

1. Banka Slovenije lahko na zahtevo podsistema, ki poravnava takojšnja plačila v skladu s shemo SCT Inst ali skoraj takojšnja plačila v svojih poslovnih knjigah, odpre in vodi enega ali več tehničnih računov podsistema v TIPS.

2. Stanje na tehničnem računu podsistema v TIPS ne sme biti negativno.

3. Podsistem uporabi tehnični račun podsistema v TIPS, da zbere potrebno likvidnost, ki so jo njegovi klirinški člani dali na stran za financiranje svojih pozicij.

4. Podsistem se lahko odloči za prejemanje obvestil o odobritvah in obremenitvah svojega tehničnega računa podsistema v TIPS. Če se podsistem odloči za to storitev, se obvestilo zagotovi takoj po odobritvi ali obremenitvi tehničnega računa podsistema v TIPS.

5. Podsistem lahko pošlje naloge za takojšnje plačilo in pozitivne odgovore na odpoklic kateremu koli imetniku namenskega denarnega računa za TIPS ali podsistemu v TIPS. Podsistem prejme in obdela naloge za takojšnje plačilo, odpoklice in pozitivne odgovore na odpoklic, ki jih predloži kateri koli imetnik namenskega denarnega računa za TIPS ali podsistem v TIPS.

Člen 2

Pošiljanje in prejemanje sporočil

1. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS lahko pošilja sporočila:

(a)    neposredno;

(b)    prek enega ali več agentov.

2. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS prejema sporočila:

(a)    neposredno ali

(b)    prek enega agenta.

3. Za imetnika tehničnega računa podsistema v TIPS, ki sporočila pošilja ali prejema prek agenta, se uporablja del I, člen 7, kot če bi sporočila pošiljal ali prejemal neposredno.

Člen 3

Nalogi za takojšnji prenos likvidnosti

Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS lahko predloži naloge za takojšnji prenos likvidnosti.

Člen 4

Obdelava nalogov za prenos denarja na tehničnih računih podsistema v TIPS

1. Časovna oznaka za obdelavo nalogov za prenos denarja se dodeli po vrstnem redu njihovega prejema.

2. Vsi nalogi za prenos denarja, ki se predložijo v sistem TARGET-Slovenija, se obdelajo po načelu „prvi noter, prvi ven“ (first in, first out – FIFO) brez določanja prioritete ali prerazporejanja.

3. Po sprejetju naloga za takojšnje plačilo, kakor je določeno v delu I, člen 17(1), Banka Slovenije preveri, ali je na plačnikovem tehničnem računu podsistema v TIPS na razpolago dovolj denarnih sredstev za izvedbo poravnave, in se uporablja naslednje:

(a)    če ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, se nalog za takojšnje plačilo zavrne;

(b)    če je na razpolago dovolj denarnih sredstev, se ustrezni znesek rezervira, dokler se čaka na odziv prejemnika plačila. Če prejemnik plačila sprejme nalog za takojšnje plačilo, se ta poravna in rezervacija hkrati sprosti. Če prejemnik plačila zavrne nalog za takojšnje plačilo ali se ne odzove pravočasno v smislu sheme SCT Inst, se nalog za takojšnje plačilo zavrne in rezervacija hkrati sprosti.

4. Denarna sredstva, ki so rezervirana v skladu z odstavkom 3(b), niso na razpolago za poznejše naloge za prenos denarja.

5. Brez poseganja v odstavek 3(b) Banka Slovenije zavrne nalog za takojšnje plačilo, če je znesek naloga za takojšnje plačilo višji od katerega koli likvidnostnega limita, ki se uporablja.

6. Po sprejetju naloga za prenos likvidnosti s tehničnega računa podsistema v TIPS na namenski denarni račun za TIPS, kakor je določeno v delu I, člen 17(1), Banka Slovenije preveri, ali je na plačnikovem tehničnem računu podsistema v TIPS na razpolago dovolj denarnih sredstev. Če ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, se nalog za prenos likvidnosti zavrne. Če je na razpolago dovolj denarnih sredstev, se nalog za prenos likvidnosti takoj poravna.

7. Po sprejetju pozitivnega odgovora na odpoklic, kakor je določeno v delu I, člen 17, Banka Slovenije preveri, ali je na tehničnem računu podsistema v TIPS, ki se obremeni, na razpolago dovolj denarnih sredstev. Če ni na razpolago dovolj denarnih sredstev, se pozitiven odgovor na odpoklic zavrne. Če je na razpolago dovolj denarnih sredstev, se pozitiven odgovor na odpoklic takoj poravna.

8. Brez poseganja v odstavek 7 Banka Slovenije zavrne pozitivne odgovore na odpoklic, če je znesek pozitivnega odgovora na odpoklic višji od katerega koli likvidnostnega limita, ki se uporablja.

Člen 5

Odpoklic

1. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS lahko predloži odpoklic.

2. Odpoklic se posreduje prejemniku plačila na podlagi poravnanega naloga za takojšnje plačilo, ki lahko odgovori s pozitivnim ali negativnim odgovorom na odpoklic.

Člen 6

Postopek poravnave podsistema v TIPS

Postopek poravnave podsistema v TIPS se izvaja v času, ki je določen v Dodatku V.

Člen 7

Dosegljivi subjekti prek tehničnega računa podsistema v TIPS

1. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS lahko določi enega ali več dosegljivih subjektov. Dosegljivi subjekti so lahko samo subjekti, ki so pristopili k shemi SCT Inst s podpisom sporazuma o pristopu k takojšnjim kreditnim plačilom SEPA.

2. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS Banki Slovenije za vsak dosegljivi subjekt, ki ga je določil, predloži dokazilo, da je pristopil k shemi SCT Inst.

3. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS Banko Slovenije obvesti, če kateri koli dosegljivi subjekt, ki ga je določil, ni več pristopnik k shemi SCT Inst, in brez odlašanja sprejme ukrepe, s katerimi temu dosegljivemu subjektu prepreči dostop do tehničnega računa podsistema v TIPS.

4. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS lahko dosegljivim subjektom, ki jih je določil, dovoli dostop prek enega ali več agentov.

5. Za podsistem, ki je določil dosegljive subjekte, se uporablja del I, člen 7.

6. Imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS, ki je določil dosegljivi subjekt, zagotovi, da je ta dosegljivi subjekt vedno na voljo za prejemanje sporočil.

Člen 8

Transakcije, ki se obdelajo na tehničnih računih podsistema v TIPS

1. Prek tehničnega računa podsistema v TIPS v sistemu TARGET-Slovenija se obdelajo naslednje transakcije:

(a)    nalogi za takojšnje plačilo;

(b)    pozitivni odgovori na odpoklic;

(c)    nalogi za prenos likvidnosti na namenske denarne račune za TIPS.

Člen 9

Imenik TIPS

1. Imenik TIPS je seznam BIC, ki se uporablja za usmerjanje informacij in vsebuje BIC:

(a)    imetnikov namenskih denarnih računov za TIPS;

(b)    dosegljivih subjektov.

2. Imenik TIPS se dnevno posodablja.

3. Imetniki tehničnih računov podsistema v TIPS lahko imenik TIPS posredujejo samo svojim podružnicam, dosegljivim subjektom, ki so jih določili, in svojim agentom. Dosegljivi subjekti lahko imenik TIPS posredujejo samo svojim podružnicam.

4. Posamezna BIC se v imeniku TIPS pojavi samo enkrat.

5. Imetniki tehničnih računov podsistema v TIPS se strinjajo, da lahko Banka Slovenije in druge CB objavijo imena in BIC dosegljivih subjektov, ki so jih določili imetniki tehničnih računov podsistema v TIPS, imetniki tehničnih računov podsistema v TIPS pa zagotovijo, da se dosegljivi subjekti s tako objavo strinjajo.

Člen 10

Register MPL

1. Centralni register za poizvedbo na podlagi mobilnih nadomestnih identifikatorjev (Mobile Proxy Lookup – MPL) vsebuje tabelo za prirejanje nadomestnih identifikatorjev in številk IBAN za potrebe storitve MPL.

2. Vsak nadomestni identifikator je lahko povezan samo z eno številko IBAN. Posamezna številka IBAN je lahko povezana z enim ali več nadomestnimi identifikatorji.

3. Za podatke v registru MPL se uporablja del I, člen 28.

Člen 11

Obdelava nalogov za prenos denarja v primeru začasne izključitve ali izredne trajne izključitve

1. Banka Slovenije po trajni izključitvi imetnika tehničnega računa podsistema v TIPS iz sistema TARGET-Slovenija ne sprejme nobenih novih nalogov za prenos denarja temu imetniku tehničnega računa podsistema v TIPS ali od njega.

2. Če je imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki niso določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), Banka Slovenije:

(a)    zavrne vse njegove dohodne naloge za prenos denarja;

(b)    zavrne vse njegove odhodne naloge za prenos denarja ali

(c)    zavrne njegove dohodne in odhodne naloge za prenos denarja.

3. Če je imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS začasno izključen iz sistema TARGET-Slovenija iz razlogov, ki so določeni v delu I, člen 25(1), točka (a), njegova CB zavrne vse njegove dohodne in odhodne naloge za prenos denarja.

4. Banka Slovenije obdela naloge za takojšnje plačilo imetnika tehničnega računa podsistema v TIPS, ki je bil začasno ali trajno izključen iz sistema TARGET-Slovenija po delu I, člen 25(1) ali (2), v zvezi s katerimi je Banka Slovenije pred začasno ali trajno izključitvijo rezervirala denarna sredstva na tehničnem računu podsistema v TIPS v skladu s členom 4(3), točka (b).

Dodatek I
TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA OBDELAVO NALOGOV ZA PRENOS DENARJA

Poleg usklajenih pogojev se za obdelavo nalogov za prenos denarja uporabljajo naslednja pravila:

1. Zahteve glede preskušanja za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija 

Vsak udeleženec mora opraviti vrsto preskusov, s katerimi dokaže svojo tehnično in operativno zmožnost, preden je lahko udeležen v sistemu TARGET-Slovenija.

2. Številke računov 

Vsak udeleženčev račun se označi z enolično številko računa, ki je sestavljena iz največ 34 znakov v petih delih, in sicer:

3. Pravila za sporočila v TARGET 

(a)    Vsak udeleženec mora upoštevati strukturo sporočil in specifikacije polj, kakor so opredeljene v delu 3 ustreznih podrobnih funkcijskih specifikacij za uporabnike (User Detailed Functional Specifications – UDFS).

(b)    Vsem vrstam sporočil, ki se obdelajo na glavnih denarnih računih, namenskih denarnih računih za RTGS (vključno s podračuni), tehničnih računih podsistema v RTGS, računih jamstvenega sklada v podsistemu in namenskih denarnih računih za T2S se doda glava Business application header, in sicer:

4. Vrste sporočil, ki se obdelajo v TARGET 

(a) Na glavnih denarnih računih se obdelajo naslednje vrste sporočil:

(b) Na namenskih denarnih računih za RTGS ter, kjer to pride v poštev, tehničnih računih podsistema v RTGS in računih jamstvenega sklada v podsistemu se obdelajo naslednje vrste sporočil:

(c) Na namenskih denarnih računih za T2S se obdelajo naslednje vrste sporočil:

(d) Na namenskih denarnih računih za TIPS in tehničnih računih podsistema v TIPS se obdelajo naslednje vrste sporočil:

5. Preverjanje dvojnega vnosa 

Vsi nalogi za prenos denarja gredo skozi preverjanje dvojnega vnosa, katerega namen je zavrniti naloge, ki so bili predloženi več kot enkrat (podvojeni nalogi za prenos denarja). Podrobnosti so v delu I, oddelek 3 ustreznih UDFS.

6. Validacijska pravila in kode za napake 

Validiranje sporočil se izvaja v skladu s smernicami za validiranje sporočil High Value Payments Plus (HVPS+), ki so določene v standardu ISO 20022, in posebnim validiranjem za TARGET. Podrobna validacijska pravila in kode za napake so opisani v ustreznih delih UDFS, in sicer:

(a)    za glavne denarne račune v poglavju 14 UDFS za CLM;

(b)    za namenske denarne račune za RTGS v poglavju 13 UDFS za RTGS;

(c)    za namenske denarne račune za T2S v poglavju 4.1 UDFS za T2S.

Če se iz katerega koli razloga zavrne nalog za takojšnje plačilo ali pozitiven odgovor na odpoklic, imetnik namenskega denarnega računa za TIPS prejme poročilo o statusu plačila (pacs.002), kakor je opisano v poglavju 4.2 UDFS za TIPS. Če se iz katerega koli razloga zavrne nalog za prenos likvidnosti, imetnik namenskega denarnega računa za TIPS prejme zavrnitev (camt.025), kakor je opisano v poglavju 1.6 UDFS za TIPS.

7. Vnaprej določen čas poravnave in vnaprej določeni dogodki, ki sprožijo poravnavo 

Namenski denarni računi za RTGS 

(a)    Za plačilne naloge, ki uporabljajo indikator najzgodnejšega trenutka obremenitve, se uporabi element sporočila „/FromTime/“.

(b)    Za plačilne naloge, ki uporabljajo indikator najpoznejšega trenutka obremenitve, sta na voljo dve možnosti.

(i)    Element sporočila „RejectTime“: če plačilnega naloga do navedenega trenutka obremenitve ni bilo mogoče poravnati, se nalog za prenos denarja zavrne. 

(ii)   Element sporočila „TillTime“: če plačilnega naloga do navedenega trenutka obremenitve ni bilo mogoče poravnati, se nalog za prenos denarja ne zavrne, temveč se zadrži v ustrezni čakalni vrsti. 

Pri obeh možnostih velja, da se prek grafičnega uporabniškega vmesnika samodejno pošlje obvestilo, če plačilni nalog z indikatorjem najpoznejšega trenutka obremenitve ni poravnan 15 minut pred navedenim trenutkom.

Namenski denarni računi za T2S 

(a)    Za naloge za takojšnji prenos likvidnosti se ne zahteva posebna oznaka XML.

(b)    Nalogi za vnaprej opredeljen prenos likvidnosti in trajni nalogi za prenos likvidnosti se lahko sprožijo ob določenem času ali dogodku na dan poravnave:

(i)    za poravnavo ob določenem času se uporabi oznaka XML „Time(/ExctnTp/Tm/)“; 

(ii)   za poravnavo ob nastopu določenega dogodka se uporabi oznaka XML „(EventType/ExctnTp/Evt/)“. 

(c)    Obdobje veljavnosti trajnih nalogov za prenos likvidnosti se določi z naslednjima oznakama XML: „FromDate/VldtyPrd/FrDt/“ in „ToDate/VldtyPrd/ToDt/“.

8. Izravnava nalogov za prenos denarja na namenskih denarnih računih za RTGS 

V zvezi z nalogi za prenos denarja se opravita preverjanje možnosti izravnave in po potrebi dodatno preverjanje možnosti izravnave (pojma, kakor sta opredeljena v pododstavkih (a) in (b)), da se prispeva k nemoteni poravnavi.

(a)    Pri preverjanju možnosti izravnave se ugotovi, ali so za izravnavo s plačnikovim nalogom za prenos denarja na razpolago nalogi za prenos denarja prejemnika plačila, ki so na začetku čakalne vrste za naloge za prenos denarja s prioriteto „nujno“ ali, če se ta ne uporablja, „visoko“ (v nadaljnjem besedilu: nalogi za prenos denarja za izravnavo). Če nalog za prenos denarja za izravnavo ne zagotavlja dovolj denarnih sredstev za zadevni plačnikov nalog za prenos denarja, je treba ugotoviti, ali je na plačnikovem namenskem denarnem računu za RTGS dovolj razpoložljive likvidnosti.

(b)    Če preverjanje možnosti izravnave ne uspe, lahko Banka Slovenije uporabi dodatno preverjanje možnosti izravnave. Pri dodatnem preverjanju možnosti izravnave se ugotovi, ali so nalogi za prenos denarja za izravnavo na razpolago v kateri koli čakalni vrsti prejemnika plačila, ne glede na to, kdaj so bili uvrščeni v čakalno vrsto. Vendar pa se v primeru, da so v čakalni vrsti prejemnika plačila nalogi za prenos denarja z višjo prioriteto, ki so naslovljeni na druge udeležence, lahko krši načelo FIFO samo, če bi poravnava takega naloga za prenos denarja za izravnavo povzročila povečanje likvidnosti pri prejemniku plačila.

9. Algoritmi za optimizacijo na namenskih denarnih računih za RTGS in podračunih 

Za prispevanje k nemoteni poravnavi plačilnih tokov se uporabljajo štirje algoritmi. Dodatne informacije so na voljo v delu 2 UDFS za RTGS.

(a)    Pri algoritmu „delna optimizacija“ Banka Slovenije:

(i)    izračuna in preveri likvidnostne pozicije, limite in rezervacije za vsak zadevni namenski denarni račun za RTGS in 

(ii)   če je skupna likvidnostna pozicija enega ali več zadevnih namenskih denarnih računov za RTGS negativna, izloči posamezne plačilne naloge, dokler ni skupna likvidnostna pozicija vsakega zadevnega namenskega denarnega računa za RTGS pozitivna. 

Nato Banka Slovenije in druge udeležene CB, če je dovolj denarnih sredstev, poravnajo vse zadevne preostale naloge za prenos denarja (razen izločenih plačilnih nalogov iz točke (ii)) istočasno na namenskih denarnih računih za RTGS zadevnih udeležencev.

Pri izločanju plačilnih nalogov Banka Slovenije začne pri udeleženčevem namenskem denarnem računu za RTGS z najvišjo negativno skupno likvidnostno pozicijo in pri plačilnem nalogu na koncu čakalne vrste z najnižjo prioriteto. Postopek izbire teče samo kratek čas, ki ga določi Banka Slovenije po lastnem preudarku.

(b)    Pri algoritmu „večkratna optimizacija“ Banka Slovenije:

(i)    primerja pare namenskih denarnih računov za RTGS udeležencev, da ugotovi, ali se lahko plačilni nalogi v čakalni vrsti poravnajo v okviru razpoložljive likvidnosti na namenskih denarnih računih za RTGS teh dveh udeležencev in v okviru limitov, ki sta jih določila (začenši s parom namenskih denarnih računov za RTGS z najmanjšo razliko med plačilnimi nalogi, naslovljenimi drug na drugega), udeležene CB pa vknjižijo ta plačila istočasno na namenskih denarnih računih za RTGS teh dveh udeležencev; in 

(ii)   če v primeru para namenskih denarnih računov za RTGS, kakor je opisano v točki (i), ni dovolj likvidnosti za financiranje dvostranske pozicije, izloči posamezne plačilne naloge, dokler ni dovolj likvidnosti. V tem primeru udeležene CB poravnajo preostala plačila, razen izločenih, istočasno na namenskih denarnih računih za RTGS teh dveh udeležencev. 

Po opravljenih preverjanjih, določenih v točkah (i) do (ii), Banka Slovenije preveri večstranske pozicije za poravnavo (med udeleženčevim namenskim denarnim računom za RTGS in namenskimi denarnimi računi za RTGS drugih udeležencev, v razmerju do katerih je bil določen večstranski limit). Za ta namen se smiselno uporablja postopek, opisan v pododstavkih (i) do (ii).

(c)    Pri algoritmu „delna optimizacija s podsistemom“, ki podpira postopek poravnave B, Banka Slovenije ravna po enakem postopku kot pri algoritmu delna optimizacija, a brez izločitve podsistemovih nalogov za prenos (za podsistem z istočasno večstransko poravnavo, tj. postopkom poravnave B podsistema v RTGS).

(d)    Algoritem „optimizacija na podračunih“ se uporablja za optimizacijo poravnave podsistemovih nalogov za prenos z nujno prioriteto na podračunih udeležencev. Banka Slovenije pri uporabi tega algoritma izračuna skupno likvidnostno pozicijo podračuna vsakega udeleženca tako, da ugotovi, ali je seštevek vseh odhodnih in dohodnih podsistemovih nalogov za prenos, ki čakajo v čakalni vrsti, negativen ali pozitiven. Če je rezultat teh izračunov in preverjanj pozitiven za vsak zadevni podračun, Banka Slovenije in druge udeležene CB poravnajo vse naloge za prenos denarja istočasno na podračunih zadevnih udeležencev. Če je rezultat teh izračunov in preverjanj negativen, se poravnava ne izvede. Poleg tega se pri tem algoritmu ne upoštevajo limiti ali rezervacije. Za vsako poravnalno banko se izračuna skupna pozicija in v primeru, da so krite pozicije za vse poravnalne banke, se poravnajo vse transakcije. Transakcije, ki niso krite, se vrnejo v čakalno vrsto.

(e)    Nalogi za prenos denarja, ki se vnesejo po začetku algoritma večkratna optimizacija, algoritma delna optimizacija ali algoritma delna optimizacija s podsistemom, se lahko kljub temu poravnajo takoj, če so pozicije in limiti zadevnih namenskih denarnih računov za RTGS udeležencev združljivi s poravnavo teh nalogov in poravnavo nalogov za prenos denarja v trenutnem postopku optimizacije.

(f)     Algoritem delna optimizacija in algoritem večkratna optimizacija se izvajata zaporedno v tem vrstnem redu. Ne izvedeta se, če se izvaja postopek poravnave B podsistema v RTGS.

(g)    Algoritmi se izvajajo fleksibilno z določitvijo vnaprej opredeljenega časovnega zamika med uporabo različnih algoritmov, ki zagotavlja najmanjši časovni presledek med izvajanjem dveh algoritmov. Časovno zaporedje se kontrolira samodejno. Mogoč je ročni poseg.

(h)    Dokler je plačilni nalog vključen v algoritem, ki se izvaja, se ne prerazporedi (sprememba mesta v čakalni vrsti) in ne prekliče. Zahteve za prerazporeditev ali preklic plačilnega naloga se uvrstijo v čakalno vrsto, dokler se algoritem ne zaključi. Če se zadevni plačilni nalog poravna, medtem ko se algoritem izvaja, se zahteva za prerazporeditev ali preklic zavrne. Če se plačilni nalog ne poravna, se udeleženčeve zahteve takoj upoštevajo.

10. Povezljivost

Udeleženci se povežejo s TARGET na enega od naslednjih načinov.

(a)    Način od uporabnika do aplikacije (U2A): v načinu U2A se uporabniki povežejo prek grafičnega uporabniškega vmesnika, ki uporabnikom omogoča izvajanje poslovnih funkcij na podlagi njihovih pravic dostopa. Uporabnikom omogoča vnos in vzdrževanje poslovnih podatkov ter pridobivanje poslovnih informacij. Ustrezni priročnik za uporabnike vsebuje izčrpne informacije o vsaki poslovni funkciji, ki jo zadevni grafični uporabniški vmesnik omogoča.

(b)    Način od aplikacije do aplikacije (A2A): v načinu A2A programske aplikacije komunicirajo s TARGET z izmenjavo posameznih sporočil in datotek na podlagi svojih pravic dostopa, naročila na sporočila in konfiguracije usmerjanja. Komunikacija v načinu A2A temelji na sporočilih XML, po potrebi z uporabo standarda ISO 20022, tako za vhodno kot izhodno komunikacijo.

Načina povezave sta podrobneje opisana v UDFS za enotni vmesnik za dostop do tržnih infrastruktur Eurosistema.

11. UDFS in priročnik za uporabnike

Nadaljnje podrobnosti in primeri, ki razlagajo zgornja pravila, so v vsakokrat veljavnih UDFS in priročnikih za uporabnike za vsako storitev, ki so objavljeni na spletni strani ECB v angleščini.

Dodatek II
ODŠKODNINSKA SHEMA V TARGET

1. Splošna načela 

(a)    V primeru tehničnih motenj v delovanju TARGET lahko udeleženci vložijo odškodninske zahtevke v skladu z odškodninsko shemo v TARGET iz tega dodatka.

(b)    Razen če Svet ECB odloči drugače, se odškodninska shema v TARGET ne uporabi, če tehnične motnje v delovanju TARGET izvirajo iz zunanjih dogodkov, ki so zunaj razumnega nadzora zadevnih CB, ali so posledica ravnanj ali opustitev tretjih oseb.

(c)    Odškodnina po odškodninski shemi v TARGET je edini odškodninski postopek, ki je na voljo v primeru tehničnih motenj v delovanju TARGET. Vendar pa lahko udeleženci uporabijo druga pravna sredstva, s katerimi zahtevajo odškodnino. Če udeleženec sprejme ponudbo odškodnine po odškodninski shemi v TARGET, to pomeni njegovo nepreklicno strinjanje, da se s tem odpoveduje vsem zahtevkom, ki se nanašajo na naloge za prenos denarja, v zvezi s katerimi sprejme odškodnino (vključno s kakršnimi koli zahtevki iz naslova posredne škode), in ki bi jih lahko imel do katere koli CB, in da njegov prejem odgovarjajočega izplačila odškodnine pomeni celotno in dokončno poravnavo vseh takih zahtevkov. Udeleženec zadevnim CB povrne škodo – največ do zneska, prejetega po odškodninski shemi v TARGET –, nastalo zaradi morebitnih nadaljnjih zahtevkov, ki bi jih v zvezi z zadevnim nalogom za prenos denarja ali prenosom denarja zahteval kateri koli drugi udeleženec ali katera koli druga tretja oseba.

(d)    Ponudba odškodnine ne pomeni, da Banka Slovenije ali katera koli druga CB priznava odgovornost v zvezi s tehničnimi motnjami v delovanju TARGET.

2. Pogoji za ponudbe odškodnine

(a)    Plačnik lahko vloži zahtevek za administrativno plačilo in obrestno nadomestilo, če zaradi tehničnih motenj v delovanju TARGET nalog za prenos denarja ni bil poravnan v delovnem dnevu, ko je bil sprejet.

(b)    Prejemnik plačila lahko vloži zahtevek za administrativno plačilo, če zaradi tehničnih motenj v delovanju TARGET ni prejel prenosa denarja, ki ga je pričakoval na določen delovni dan. Prejemnik plačila lahko vloži tudi zahtevek za obrestno nadomestilo, če je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:

(i)    za udeležence, ki imajo dostop do mejnega posojila: prejemnik plačila je zaradi tehničnih motenj v delovanju TARGET uporabil mejno posojilo; in/ali 

(ii)   za vse udeležence: tehnično se je bilo nemogoče obrniti na denarni trg ali tako refinanciranje ni bilo mogoče iz drugih objektivnih razlogov. 

3. Izračun odškodnine 

(a)    V zvezi s ponudbo odškodnine za plačnika:

(i)    znaša administrativno plačilo 50 EUR za prvi neporavnani nalog za prenos denarja, 25 EUR za vsakega od naslednjih štirih takih nalogov za prenos denarja in 12,50 EUR za vsak nadaljnji tak nalog za prenos denarja. Administrativno plačilo se v zvezi z vsakim prejemnikom plačila izračuna ločeno; 

(ii)   se obrestno nadomestilo določi z uporabo referenčne obrestne mere, ki se določi vsak dan posebej. Ta referenčna obrestna mera je enaka nižji izmed eurske kratkoročne obrestne mere (€STR) in obrestne mere mejnega posojila. Referenčna obrestna mera se uporabi na znesek naloga za prenos denarja, ki zaradi tehničnih motenj v delovanju TARGET ni bil poravnan, za vsak dan v obdobju od dne dejanske ali, v primeru nalogov za prenos denarja, navedenih v odstavku 2(b)(ii), nameravane predložitve naloga za prenos denarja do dne, ko je nalog za prenos denarja bil ali bi lahko bil uspešno poravnan. Kakršne koli obresti ali nadomestila zaradi deponiranja zneskov neporavnanih nalogov za prenos denarja pri Eurosistemu se odštejejo od zneska odškodnine oziroma prištejejo k temu znesku; 

(iii)  če in kolikor so bila denarna sredstva, ki so posledica neporavnanih nalogov za prenos denarja, dana na trg ali uporabljena za izpolnjevanje zahtev glede obveznih rezerv, se obrestno nadomestilo ne izplača. 

(b)    V zvezi s ponudbo odškodnine za prejemnika plačila:

(i)    znaša administrativno plačilo 50 EUR za prvi neporavnani nalog za prenos denarja, 25 EUR za vsakega od naslednjih štirih takih nalogov za prenos denarja in 12,50 EUR za vsak nadaljnji tak nalog za prenos denarja. Administrativno plačilo se v zvezi z vsakim plačnikom izračuna ločeno; 

(ii)    se za izračun obrestnega nadomestila uporabi metoda, določena v pododstavku (a)(ii), razen da se obrestno nadomestilo izplača po stopnji, ki je enaka razliki med obrestno mero mejnega posojila in referenčno obrestno mero, izračuna pa se na znesek uporabe mejnega posojila, ki nastopi zaradi tehničnih motenj v delovanju TARGET. 

4. Postopkovna pravila 

(a)    Odškodninski zahtevek se vloži na obrazcu, ki je na voljo na zaprti spletni strani Banke Slovenije v angleščini Plačniki predložijo ločen obrazec za vsakega prejemnika plačila, prejemniki plačila pa predložijo ločen obrazec za vsakega plačnika. Informacije, navedene v obrazcu, morajo biti podprte z zadostnimi dodatnimi informacijami in dokumenti. V zvezi s posameznim plačilom ali plačilnim nalogom se lahko vloži le en zahtevek.

(b)    Udeleženci svoje obrazce predložijo Banki Slovenije v štirih tednih od dneva tehničnih motenj v delovanju TARGET. Vse dodatne informacije in dokazila, ki jih zahteva Banka Slovenije, se predložijo v dveh tednih od dneva take zahteve.

(c)    Banka Slovenije pregleda zahtevke in jih posreduje ECB. Razen če Svet ECB odloči drugače in to sporoči udeležencem, se presoja vseh prejetih zahtevkov opravi najpozneje v 14 tednih po nastopu tehničnih motenj v delovanju TARGET.

(d)    Banka Slovenije sporoči rezultat presoje, navedene v pododstavku (c), zadevnim udeležencem. Če presoja vsebuje ponudbo odškodnine, zadevni udeleženci v štirih tednih od sporočitve te ponudbe to ponudbo sprejmejo ali zavrnejo glede vsakega naloga za prenos denarja v vsakem zahtevku s podpisom standardnega pisnega sprejema ponudbe (na obrazcu, ki je na voljo na zaprti spletni strani Banke Slovenije. Če Banka Slovenije takega pisnega sprejema ponudbe v štirih tednih ne prejme, se šteje, da so zadevni udeleženci ponudbo odškodnine zavrnili.

(e)    Banka Slovenije izplača odškodnino po tem, ko od udeleženca prejme pisni sprejem ponudbe odškodnine. Izplačila odškodnine se ne obrestujejo.

Dodatek III
REFERENČNI OKVIR ZA MNENJA O SPOSOBNOSTI IN O DRŽAVI 

Referenčni okvir za mnenja o sposobnosti za udeležence v TARGET 

[Vstaviti ime CB]

[naslov]

Udeležba v [ime sistema] 

[kraj]

[datum]

Spoštovani!

Kot [interni ali zunanji] pravni svetovalci [navesti ime udeleženca ali podružnice udeleženca] smo bili v zvezi z vprašanji, ki izhajajo iz zakonodaje [jurisdikcije, pod katero je udeleženec ustanovljen; v nadaljnjem besedilu: jurisdikcija], zaprošeni za to mnenje v povezavi z udeležbo [navesti ime udeleženca] (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) v [ime komponente TARGET] (v nadaljnjem besedilu: sistem).

To mnenje je omejeno na zakonodajo [jurisdikcije], ki obstaja na datum izdaje tega mnenja. Proučili nismo nobene zakonodaje katere koli druge jurisdikcije, ki bi služila kot podlaga temu mnenju, in mnenje ne izraža ali pomeni kakršnega koli stališča s tem v zvezi. Vse izjave in stališča, predstavljena v nadaljevanju, so enako točna in veljavna po pravu [jurisdikcije], ne glede na to, ali udeleženec pri predložitvi nalogov za prenos denarja in prejemanju prenosov denarja deluje prek svojega sedeža ali ene ali več podružnic, ustanovljenih znotraj ali zunaj [jurisdikcije].

I. PREGLEDANI DOKUMENTI

Za namene tega mnenja smo pregledali:

(1) overjeno kopijo [navesti ustrezne ustanovitvene dokumente] udeleženca, kakor velja(-jo) na datum tega mnenja;

(2) [po potrebi] izpisek iz [navesti ustrezni sodni register] in [če je primerno] [register kreditnih institucij ali podobni register];

(3) [po potrebi] kopijo dovoljenja udeleženca ali drugo dokazilo o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, investicijskih storitev, storitev prenosa denarnih sredstev ali drugih finančnih storitev v skladu z merili za dostop za udeležbo v TARGET v [jurisdikciji];

(4) [po potrebi] kopijo sklepa, ki ga je sprejela uprava ali ustrezni organ upravljanja udeleženca dne [vstaviti datum] [vstaviti leto] in ki dokazuje privolitev udeleženca k spoštovanju dokumentov sistema, kakor so opredeljeni v nadaljevanju, in

(5) [navesti vsa pooblastila za zastopanje in druge dokumente, ki dajejo ali dokazujejo potrebna pooblastila osebe ali oseb, ki so v imenu udeleženca podpisale ustrezne dokumente sistema (kakor so opredeljeni v nadaljevanju)];

ter vse druge dokumente, ki se nanašajo na ustanovitev, pooblastila in dovoljenja udeleženca in so potrebni ali ustrezni za izdajo tega mnenja (v nadaljnjem besedilu: dokumenti udeleženca).

Za namene tega mnenja smo pregledali tudi:

(1) [vstaviti sklic na ureditev za izvajanje usklajenih pogojev za udeležbo v TARGET] za sistem z dne [vstaviti datum] (v nadaljevanju: pravila); in

(2) [...].

Pravila in […] so v nadaljevanju navedena kot dokumenti sistema (in skupaj z dokumenti udeleženca kot dokumenti).

II. PREDPOSTAVKE

Za namene tega mnenja smo v zvezi z dokumenti predpostavljali, da:

(1) so dokumenti sistema, ki so nam bili predloženi, izvirniki ali verodostojne kopije;

(2) so določbe dokumentov sistema ter pravice in obveznosti, ki jih ti ustvarjajo, veljavne in pravno zavezujoče po zakonodaji [vstaviti sklic na državo članico sistema], ki je navedena kot tista, v skladu s katero so urejene, in da je izbira zakonodaje [vstaviti sklic na državo članico sistema], v skladu s katero so dokumenti sistema urejeni, priznana po zakonodaji [vstaviti sklic na državo članico sistema];

(3) so dokumenti udeleženca v okviru sposobnosti in pooblastil zadevnih strank ter so jih te stranke pravilno odobrile, sprejele ali podpisale in po potrebi dostavile;

(4) dokumenti udeleženca zavezujejo stranke, na katere so naslovljeni, in da ni bilo nobene kršitve katere koli njihove določbe.

III. MNENJA V ZVEZI Z UDELEŽENCEM

A. Udeleženec je družba, pravilno ustanovljena in registrirana ali kako drugače pravilno ustanovljena ali organizirana po zakonodaji [jurisdikcije].

B. Udeleženec ima vsa potrebna pooblastila družbe za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti po dokumentih sistema, katerih stranka je.

C. Udeleženčevo sprejetje ali uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti po dokumentih sistema, katerih stranka je udeleženec, na noben način ne krši nobene določbe zakonov ali drugih predpisov [jurisdikcije], ki veljajo za udeleženca ali dokumente udeleženca.

D. Udeleženec v povezavi s sprejetjem, veljavnostjo ali izvršljivostjo katerega koli dokumenta sistema ali uveljavljanjem ali izvajanjem pravic in obveznosti na podlagi takega dokumenta sistema ne potrebuje dodatnih dovoljenj, odobritev, soglasij, vpisov, registracij, notarskih overitev ali drugih potrdil sodišča ali vladnega, sodnega ali javnega organa, ki je pristojen v [jurisdikciji], ali pri tem organu.

E. Udeleženec je sprejel vsa potrebna korporacijska dejanja in naredil druge korake, potrebne po zakonodaji [jurisdikcije] za zagotovitev, da so njegove obveznosti po dokumentih sistema zakonite, veljavne in zavezujoče.

To mnenje je dano na njegov datum in je naslovljeno izključno na [vstaviti ime CB] in [udeleženca]. Nihče drug se ne sme opreti na to mnenje in vsebina tega mnenja se ne sme razkriti drugim osebam, razen njegovim predvidenim prejemnikom in njihovim pravnim svetovalcem, brez našega predhodnega pisnega soglasja, z izjemo Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank Evropskega sistema centralnih bank [ter [nacionalne centralne banke/ustreznih regulativnih organov] [jurisdikcije]].

S spoštovanjem,

[podpis]

Referenčni okvir za mnenja o državi za udeležence zunaj EGP v TARGET 

[Vstaviti ime CB]

[naslov]

[ime sistema]

[kraj]

[datum]

Spoštovani!

Kot [zunanji] pravni svetovalci [navesti ime udeleženca ali podružnice udeleženca] (udeleženec) smo bili v zvezi z vprašanji, ki izhajajo iz zakonodaje [jurisdikcije, pod katero je udeleženec ustanovljen; v nadaljnjem besedilu: jurisdikcija], zaprošeni za to mnenje po zakonodaji [jurisdikcije] v povezavi z udeležbo udeleženca v sistemu, ki je komponenta TARGET (v nadaljnjem besedilu: sistem). Sklicevanja v tem mnenju na zakonodajo [jurisdikcije] vključujejo vse veljavne predpise [jurisdikcije]. V tem mnenju izražamo stališče po pravu [jurisdikcije], zlasti v zvezi z udeležencem, ustanovljenim zunaj [vstaviti sklic na državo članico sistema], glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz udeležbe v sistemu, kakor je predstavljeno v dokumentih sistema, opredeljenih v nadaljevanju.

To mnenje je omejeno na zakonodajo [jurisdikcije], ki obstaja na datum izdaje tega mnenja. Proučili nismo nobene zakonodaje katere koli druge jurisdikcije, ki bi služila kot podlaga temu mnenju, in mnenje ne izraža ali pomeni kakršnega koli stališča s tem v zvezi. Predpostavili smo, da zakonodaja druge jurisdikcije ne vsebuje ničesar, kar bi vplivalo na to mnenje.

1 PREGLEDANI DOKUMENTI

Za namene tega mnenja smo pregledali v nadaljevanju naštete dokumente in druge dokumente, za katere smo menili, da so potrebni ali ustrezni:

(1) [vstaviti sklic na ureditev za izvajanje usklajenih pogojev za udeležbo v TARGET] za sistem z dne [vstaviti datum] (v nadaljevanju: pravila); in

(2) vse druge dokumente, ki urejajo sistem in/ali razmerje med udeležencem in drugimi udeleženci v sistemu ter med udeleženci v sistemu in [vstaviti ime CB].

Pravila in […] so v nadaljevanju navedena kot dokumenti sistema.

2 PREDPOSTAVKE

Za namene tega mnenja smo v zvezi z dokumenti sistema predpostavljali, da:

(1) so dokumenti sistema v okviru sposobnosti in pooblastil zadevnih strank ter so bili s strani teh strank pravilno odobreni, sprejeti ali podpisani in po potrebi dostavljeni;

(2) so določbe dokumentov sistema ter pravice in obveznosti, ki jih ti ustvarjajo, veljavne in pravno zavezujoče po zakonodaji [vstaviti sklic na državo članico sistema], ki je navedena kot tista, v skladu s katero so urejene, in da je izbira zakonodaje [vstaviti sklic na državo članico sistema], v skladu s katero so dokumenti sistema urejeni, priznana po zakonodaji [vstaviti sklic na državo članico sistema];

(3) imajo udeleženci v sistemu, prek katerih se pošljejo nalogi za prenos denarja ali prejmejo prenosi denarja ali prek katerih se uveljavljajo pravice ali izpolnjujejo obveznosti po dokumentih sistema, dovoljenje za opravljanje storitev prenosa denarnih sredstev v vseh zadevnih jurisdikcijah in

(4) so dokumenti, ki so nam bili predloženi kot kopija ali vzorec, skladni z izvirniki.

3 MNENJE

Na podlagi in ob upoštevanju zgoraj navedenega ter v vsakem primeru ob upoštevanju stališč, izraženih v nadaljevanju, menimo naslednje:

3.1 Pravni vidiki, značilni za državo [po potrebi]

Naslednje značilnosti zakonodaje [jurisdikcije] so v skladu z obveznostmi udeleženca, ki izhajajo iz dokumentov sistema, in jih na noben način ne razveljavljajo: [seznam pravnih vidikov, značilnih za državo].

3.2 Splošna vprašanja glede insolventnosti

3.2.a Vrste postopkov zaradi insolventnosti

Edine vrste postopkov zaradi insolventnosti (vključno s postopkom poravnave ali sanacijskim postopkom), ki v tem mnenju vključujejo vse postopke v zvezi s premoženjem udeleženca ali katero koli podružnico, ki jo morda ima v [jurisdikciji], ki se lahko uvedejo proti udeležencu v [jurisdikciji], so naslednje: [našteti postopke v izvirnem jeziku in njihov angleški prevod] (v nadaljnjem besedilu skupaj: postopki zaradi insolventnosti).

Poleg postopkov zaradi insolventnosti lahko udeleženec, katero koli njegovo premoženje ali katera koli podružnica, ki jo morda ima v [jurisdikciji], v [jurisdikciji] postane predmet [navesti kateri koli veljavni moratorij, prisilno upravo ali kateri koli drugi postopek, katerega posledica so lahko odložitev plačil udeležencu in/ali od njega ali naložene omejitve v zvezi s takimi plačili, ali podobne postopke v izvirnem jeziku in njihov angleški prevod] (v nadaljnjem besedilu skupaj: postopki).

3.2.b Pogodbe v zvezi z insolventnostjo

[Jurisdikcija] ali določene politične enote znotraj [jurisdikcije], kakor so določene, je/so stranka naslednjih pogodb v zvezi z insolventnostjo: [po potrebi navesti, katere vplivajo ali bi lahko vplivale na to mnenje].

3.3 Izvršljivost dokumentov sistema

Ob upoštevanju stališč, izraženih v nadaljevanju, bodo vse določbe dokumentov sistema zavezujoče in izvršljive v skladu z njihovimi pogoji po zakonodaji [jurisdikcije], zlasti v primeru uvedbe katerega koli postopka zaradi insolventnosti ali postopka v zvezi z udeležencem.

Menimo zlasti naslednje:

3.3.a Obdelava nalogov za prenos denarja

Določbe o obdelavi nalogov za prenos denarja iz pravil [dodati ustrezne določbe, s katerimi se izvajajo člena 17 in 18, dela I teh pogojev, členi 4 do 7 in člen 9 dela II teh pogojev, členi 5 do 10 in 14 do 17 dela III teh pogojev, člen 4 in členi 6 do 7 dela IV teh pogojev, ter člena 6 in 10 dela V teh pogojev] so veljavne in izvršljive. Zlasti bodo vsi nalogi za prenos denarja, obdelani po teh oddelkih, veljavni, zavezujoči in izvršljivi po zakonodaji [jurisdikcije]. Določba pravil, ki določa točen trenutek, ko postanejo nalogi za prenos denarja, ki jih je udeleženec predložil v sistem, izvršljivi in nepreklicni [dodati ustrezno določbo, s katero se izvaja člen 18 dela I teh pogojev], je veljavna, zavezujoča in izvršljiva po zakonodaji [jurisdikcije].

3.3.b Pristojnost [vstaviti ime CB] za izvajanje njenih nalog

Uvedba postopkov zaradi insolventnosti ali postopkov v zvezi z udeležencem ne bo vplivala na pristojnost in pooblastila [vstaviti ime CB], ki izhajajo iz dokumentov sistema. [Navesti [po potrebi], da: isto mnenje velja tudi v zvezi s katerim koli drugim subjektom, ki udeležencem zagotavlja storitve, ki so neposredno ali nujno potrebne za udeležbo v sistemu, npr. ponudnik omrežnih storitev v TARGET].

3.3.c Pravna sredstva v primeru neizpolnitve

[Kadar veljajo za udeleženca, so določbe iz [navesti oddelke] pravil glede pospešene izpolnitve nezapadlih terjatev, pobota terjatev za uporabo vlog udeleženca, izvršitve zastave, začasne ali trajne izključitve iz udeležbe, terjatev za zamudne obresti ter odpovedi sporazumov in transakcij ([vstaviti druge ustrezne določbe pravil ali dokumentov sistema]), veljavne in izvršljive po zakonodaji [jurisdikcije].]

3.3.d Začasna in trajna izključitev

Kadar veljajo za udeleženca, so določbe iz [navesti oddelke] pravil (glede začasne in trajne izključitve udeleženca iz sistema ob uvedbi postopkov zaradi insolventnosti ali postopkov ali v drugih primerih neizpolnitve, kakor je opredeljeno v dokumentih sistema, ali če udeleženec predstavlja kakršno koli sistemsko tveganje ali ima resne operativne težave), veljavne in izvršljive po zakonodaji [jurisdikcije].

3.3.e Kazni

Kadar veljajo za udeleženca, so določbe iz [navesti oddelke] pravil glede kazni, ki se naložijo udeležencu, ki ni zmožen pravočasno vrniti posojila čez dan ali, kjer je primerno, posojila čez noč, veljavne in izvršljive po zakonodaji [jurisdikcije].

3.3.f Odstop pravic in obveznosti

Udeleženec ne more odstopiti, spremeniti ali kako drugače prenesti svojih pravic in obveznosti na tretje osebe brez predhodnega pisnega soglasja [vstaviti ime CB].

3.3.g Izbira prava in jurisdikcija

Določbe iz [navesti oddelke] pravil, zlasti glede veljavnega prava, reševanja sporov, pristojnih sodišč in sodnih vročitev, so veljavne in izvršljive po zakonodaji [jurisdikcije].

3.4 Prejudiciranje izpodbojnosti

Menimo, da nobena obveznost, ki izhaja iz dokumentov sistema, ali izpolnjevanje ali upoštevanje te obveznosti pred uvedbo katerega koli postopka zaradi insolventnosti ali postopka v zvezi z udeležencem, ne sme biti razveljavljeno v nobenem takem postopku zaradi prednostnega obravnavanja, izpodbojnosti transakcije ali kako drugače po zakonodaji [jurisdikcije].

Zlasti in brez omejitev za zgoraj navedeno to stališče izražamo v zvezi z vsemi nalogi za prenos denarja, ki jih kateri koli udeleženec predloži v sistem. Zlasti menimo, da bodo določbe [navesti oddelke] pravil, ki vzpostavljajo izvršljivost in nepreklicnost nalogov za prenos denarja, veljavne in izvršljive ter da nalogi za prenos denarja, ki jih predloži kateri koli udeleženec in se obdelajo po [navesti oddelke] pravil, ne smejo biti razveljavljeni v nobenem postopku zaradi insolventnosti ali postopku zaradi prednostnega obravnavanja, izpodbojnosti transakcije ali kako drugače po zakonodaji [jurisdikcije].

3.5 Prepoved razpolaganja

Če upnik udeleženca od sodišča ali vladnega, sodnega ali javnega organa, pristojnega v [jurisdikciji], zahteva odredbo za prepoved razpolaganja (vključno s katerim koli nalogom za zamrznitev, odredbo za rubež ali katerim koli drugim javnopravnim ali zasebnopravnim postopkom, katerega namen je zavarovati javni interes ali pravice udeleženčevih upnikov) – v nadaljnjem besedilu: prepoved razpolaganja – po zakonodaji [jurisdikcije], menimo, da [vstaviti analizo in razpravo].

3.6 Zavarovanje [po potrebi]

3.6.a Odstop pravic ali depozitov sredstev v zavarovanje, zastava in/ali repo posel

Odstop v zavarovanje bo veljaven in izvršljiv po zakonodaji [jurisdikcije]. Predvsem bosta po zakonodaji [jurisdikcije] veljavna in izvršljiva oblikovanje in izvršitev zastave ali repo posla po [vstaviti sklic na ustrezno ureditev s CB].

3.6.b Prednost interesov prejemnikov odstopljenih pravic, zastavnih upnikov ali strank v repo poslu pred interesi drugih vlagateljev zahtevkov

V primeru postopkov zaradi insolventnosti ali postopkov v zvezi z udeležencem bodo pravice in premoženje, ki so bili odstopljeni v zavarovanje ali jih je udeleženec zastavil v korist [vstaviti sklic na CB] ali drugih udeležencev v sistemu, uvrščeni v prioritetni vrstni red plačil pred zahtevki vseh drugih upnikov udeleženca in ne bodo predmet prednostne obravnave ali prednostnih upnikov.

3.6.c Uveljavljanje upravičenj do jamstva

Tudi v primeru postopkov zaradi insolventnosti ali postopkov v zvezi z udeležencem bodo drugi udeleženci v sistemu in [vstaviti ime CB] kot [prejemniki odstopljenih pravic, zastavni upniki ali stranke v repo poslih, kot je primerno] še vedno prosto uveljavljali in izvrševali pravice ali premoženje udeleženca prek delovanja [vstaviti ime CB] po pravilih.

3.6.d Zahteve glede oblike in registracije

Za odstop pravic ali premoženja udeleženca v zavarovanje ali za oblikovanje in izvršljivost zastave ali repo posla nad pravicami ali premoženjem udeleženca ni nobenih zahtev glede oblike; prav tako [odstopa v zavarovanje, zastave ali repo posla, kot je primerno] in nobene podrobnosti takega [odstopa, zastave ali repo posla, kot je primerno] ni treba registrirati ali vpisati pri sodišču ali vladnem, sodnem ali javnem organu, pristojnem v [jurisdikciji].

3.7 Podružnice [po potrebi]

3.7.a Mnenje velja za delovanje prek podružnic

Vse izjave in stališča, predstavljena zgoraj v zvezi z udeležencem, so enako točna in veljavna po zakonodaji [jurisdikcije] v primerih, kadar udeleženec deluje prek ene ali več podružnic, ustanovljenih zunaj [jurisdikcije].

3.7.b Skladnost s pravom

Niti uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti po dokumentih sistema niti predložitev, prenos ali prejem nalogov za prenos denarja s strani podružnice udeleženca ne bodo v nobenem primeru kršili zakonodaje [jurisdikcije].

3.7.c Potrebna dovoljenja

Niti za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti po dokumentih sistema niti za predložitev, prenos ali prejem nalogov za prenos denarja s strani podružnice udeleženca ne bodo potrebna dodatna dovoljenja, odobritve, soglasja, vpisi, registracije, notarske overitve ali druga potrdila sodišča ali vladnega, sodnega ali javnega organa, ki je pristojen v [jurisdikciji], ali pri tem organu.

To mnenje je dano na njegov datum in je naslovljeno izključno na [vstaviti ime CB] in [udeleženca]. Nihče drug se ne sme opreti na to mnenje in vsebina tega mnenja se ne sme razkriti drugim osebam, razen njegovim predvidenim prejemnikom in njihovim pravnim svetovalcem, brez našega predhodnega pisnega soglasja, z izjemo Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank Evropskega sistema centralnih bank [ter [nacionalne centralne banke/ustreznih regulativnih organov] [jurisdikcije]].

S spoštovanjem,

[podpis]

Dodatek IV
POSTOPEK NEPREKINJENEGA POSLOVANJA IN POSTOPEK V IZREDNIH RAZMERAH

1. Splošne določbe 

Ta dodatek določa ureditev med Banko Slovenije in udeleženci, če TARGET ali eden ali več ponudnikov omrežnih storitev zaradi neobičajnega zunanjega dogodka izpade ali ta dogodek nanje vpliva ali če izpad vpliva na katerega koli udeleženca.

Vse navedbe določenih časov v tem dodatku pomenijo lokalni čas na sedežu ECB.

Določbe iz tega oddelka 1 se uporabljajo za glavne denarne račune, namenske denarne račune za RTGS in njihove podračune, tehnične račune podsistema v RTGS, namenske denarne račune za T2S, namenske denarne račune za TIPS in tehnične račune podsistema v TIPS.

1.1 Ukrepi za neprekinjeno poslovanje in izredno obdelavo 

(a)    V primeru neobičajnega zunanjega dogodka in/ali izpada TARGET in/ali izpada enega ali več ponudnikov omrežnih storitev, ki vpliva na normalno delovanje TARGET, je Banka Slovenije upravičena sprejeti ukrepe za neprekinjeno poslovanje in ukrepe za izredno obdelavo.

(b)    V TARGET so na voljo naslednji glavni ukrepi za neprekinjeno poslovanje in ukrepi za izredno obdelavo:

(i)    preusmeritev delovanja TARGET na rezervno lokacijo; 

(ii)   sprememba urnika delovanja TARGET. 

(c)    V zvezi z ukrepi za neprekinjeno poslovanje in ukrepi za izredno obdelavo ima Banka Slovenije polno diskrecijsko pravico pri odločanju, ali in kateri ukrepi se sprejmejo.

1.2 Sporočila o incidentih 

Če nastopi dogodek, opisan v odstavku 1.1(a), se to sporoči udeležencem prek spletne strani ECB, če je na voljo, prek grafičnih uporabniških vmesnikov in, če je primerno, prek domačih komunikacijskih poti. Zlasti sporočila udeležencem vključujejo naslednje informacije:

(i)     opis dogodka in njegovega vpliva na TARGET; 

(ii)    čas, ko se pričakuje rešitev dogodka (če je znan); 

(iii)   informacije o (morebitnih) že sprejetih ukrepih; 

(iv)   (morebitne) nasvete za udeležence; 

(v)    časovni žig sporočila in navedbo, kdaj sledi naslednje sporočilo. 

1.3 Sprememba časa delovanja 

(a)    Kadar Banka Slovenije spreminja urnik delovanja TARGET, kakor je določeno v delu I, člen 19(2), teh pogojev, lahko odloži skrajne čase v TARGET za določen delovni dan ali odloži začetek naslednjega delovnega dne ali spremeni časovni razpored katerega koli drugega dogodka, navedenega v Dodatku V.

(b)    Skrajni časi v TARGET za določen delovni dan se lahko odložijo, če je izpad ESP nastopil tega dne, vendar je bil odpravljen pred 18.00. Taka odložitev zaprtja običajno ne sme preseči dveh ur in jo je treba udeležencem čim prej napovedati.

(c)    Ko se odložitev skrajnih časov v TARGET napove, se lahko še dodatno podaljša, ni je pa mogoče preklicati.

1.4 Druge določbe 

(a)    V primeru izpada Banke Slovenije lahko nekatere ali vse njene tehnične funkcije v zvezi s sistemom TARGET-Slovenija opravijo druge CB Eurosistema ali NCB na ravni 3 v njenem imenu.

(b)    Banka Slovenije lahko zahteva, da udeleženci sodelujejo v rednih ali občasnih preskusih ukrepov za neprekinjeno poslovanje in ukrepov za izredno obdelavo, pri usposabljanju in pri katerih koli drugih preventivnih ureditvah, za katere Banka Slovenije meni, da so potrebne. Vse stroške, ki udeležencem nastanejo zaradi takih preskusov ali drugih ureditev, nosijo izključno udeleženci.

2. POSTOPEK NEPREKINJENEGA POSLOVANJA IN POSTOPEK V IZREDNIH RAZMERAH (namenski denarni računi za RTGS in postopki poravnave podsistema v RTGS) 

Posebej za imetnike namenskih denarnih računov za RTGS in podsisteme, ki uporabljajo postopke poravnave podsistema v RTGS, se poleg določb iz oddelka 1 uporabljajo določbe iz tega oddelka.

2.1 Preusmeritev delovanja TARGET na rezervno lokacijo 

(a)    Preusmeritev delovanja TARGET na rezervno lokacijo, kakor je navedeno v odstavku 1.1(b)(i), je lahko v kraj v isti regiji ali drugi regiji.

(b)    Če se delovanje TARGET preusmeri v drugo regijo, udeleženci: (i) v TARGET ne pošiljajo novih nalogov za prenos denarja; (ii) na zahtevo Banke Slovenije opravijo uskladitev; (iii) ponovno predložijo naloge za prenos denarja, za katere se ugotovi, da manjkajo, in (iv) zagotovijo Banki Slovenije vse ustrezne informacije v zvezi s tem.

(c)    Banka Slovenije lahko sprejme dodatne ukrepe, vključno z obremenitvijo in odobritvijo računov udeležencev, da vrne račune teh udeležencev v stanje pred preusmeritvijo.

2.2 Sprememba časa delovanja 

(a)    Če Banka Slovenije odloži zaprtje TARGET, kakor je določeno v odstavku 1.3, pred 16.50, mora biti v normalnih okoliščinah med skrajnim časom za plačilne naloge strank in skrajnim časom za medbančne plačilne naloge najmanj ena ura.

(b)    Podsistemi morajo imeti vzpostavljena sredstva za obvladovanje primerov, ko se zaradi izpada TARGET prejšnji dan odloži njegovo ponovno odprtje.

2.3 Izredna obdelava 

(a)     Če Banka Slovenije meni, da je to potrebno, začne izredno obdelavo nalogov za prenos denarja z uporabo rešitve za izredne razmere v TARGET ali drugih sredstev. V takih primerih se izredna obdelava zagotovi po najboljših prizadevanjih. Banka Slovenije obvesti svoje udeležence o začetku izredne obdelave s pomočjo katerega koli razpoložljivega komunikacijskega sredstva.

(b)    Pri izredni obdelavi z uporabo rešitve za izredne razmere v TARGET naloge za prenos denarja predložijo imetniki namenskih denarnih računov za RTGS, Banka Slovenije pa jih odobri. Izjemoma lahko Banka Slovenije tudi ročno vnese naloge za prenos denarja v imenu udeležencev. Poleg tega lahko podsistem predloži datoteke s plačilnimi navodili po postopku poravnave A podsistema v RTGS, za katere podsistem pooblasti Banko Slovenije, da jih naloži v rešitev za izredne razmere.

(c)    Naslednji nalogi za prenos denarja veljajo za „zelo kritične“ in Banka Slovenije jih po najboljših prizadevanjih v izrednih razmerah obdela brez odlašanja:

(i)    plačila, povezana s poravnavo poslov CLS Bank International, obdelanih v CLSSettlement; 

(ii)   pozivi h kritju osrednje nasprotne stranke. 

(d)    Nalogi za prenos denarja, ki niso navedeni v točki (c) in so potrebni za izognitev sistemskemu tveganju, veljajo za „kritične“ in Banka Slovenije se lahko v zvezi z njimi odloči za začetek izredne obdelave. Kritični nalogi za prenos denarja med drugim vključujejo:

(i)    naloge za prenos denarja, povezane s poravnavo drugih sistemsko pomembnih plačilnih sistemov, kakor so opredeljeni v Uredbi Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28)⁷; 

(ii)   naloge za prenos likvidnosti na namenske denarne račune za T2S ali namenske denarne račune za TIPS; 

(iii)  naloge za prenos likvidnosti, ki so nujno potrebni za izvršitev zelo kritičnih nalogov za prenos denarja, kakor je določeno v točki (c), ali za druge kritične naloge za prenos denarja. 

(e)    Nalogi za prenos denarja, ki so bili predloženi v sistem TARGET-Slovenija pred aktivacijo izredne obdelave, vendar so v čakalni vrsti, so lahko prav tako predmet izredne obdelave. V takih primerih si Banka Slovenije prizadeva izogniti dvojni obdelavi nalogov za prenos denarja, vendar tveganje take dvojne obdelave, če do nje pride, nosijo udeleženci.

(f)     Za izredno obdelavo z uporabo rešitve za izredne razmere v TARGET udeleženci zagotovijo primerno finančno premoženje za zavarovanje. V času izredne obdelave se lahko dohodni nalogi za prenos denarja uporabijo za financiranje odhodnih nalogov za prenos denarja.

2.4 Izpadi, povezani z udeleženci 

(a)    Če ima udeleženec težavo, ki mu preprečuje pošiljanje nalogov za prenos denarja v TARGET, to težavo reši s svojimi sredstvi. Zlasti lahko udeleženec uporabi razpoložljive interne rešitve, funkcijo za obdelavo prenosov likvidnosti in plačilnih nalogov v grafičnem uporabniškem vmesniku ali rezervno funkcijo za plačila prek grafičnega uporabniškega vmesnika.

(b)    Če se sredstva in/ali rešitve ali funkcije za rešitev težave, ki jih uporabi udeleženec, kakor je navedeno v odstavku (a), izčrpajo ali če ne zadostujejo, lahko udeleženec nato od Banke Slovenije zahteva podporo in Banka Slovenije tako podporo zagotovi po najboljših prizadevanjih. Banka Slovenije odloči, kakšno podporo bo nudila udeležencu.

3. POSTOPEK NEPREKINJENEGA POSLOVANJA IN POSTOPEK V IZREDNIH RAZMERAH (glavni denarni računi) 

Posebej za imetnike glavnih denarnih računov se poleg določb iz oddelka 1 uporabljajo določbe iz tega oddelka.

3.1 Preusmeritev delovanja TARGET na rezervno lokacijo 

(a)    Preusmeritev delovanja TARGET na rezervno lokacijo, kakor je navedeno v odstavku 1.1(b)(i), je lahko v kraj v isti regiji ali drugi regiji.

(b)    Če se delovanje TARGET preusmeri v drugo regijo, udeleženci: (i) v TARGET ne pošiljajo novih nalogov za prenos denarja; (ii) na zahtevo Banke Slovenije opravijo uskladitev; (iii) ponovno predložijo naloge za prenos denarja, za katere se ugotovi, da manjkajo, in (iv) zagotovijo Banki Slovenije vse ustrezne informacije v zvezi s tem.

(c)    Banka Slovenije lahko sprejme dodatne ukrepe, vključno z obremenitvijo in odobritvijo računov udeležencev, da vrne račune teh udeležencev v stanje pred preusmeritvijo.

3.2 Izredna obdelava 

(a)    Če Banka Slovenije meni, da je to potrebno, začne izredno obdelavo nalogov za prenos denarja z uporabo rešitve za izredne razmere v TARGET ali drugih sredstev. V takih primerih se izredna obdelava zagotovi po najboljših prizadevanjih. Banka Slovenije obvesti svoje udeležence o začetku izredne obdelave s pomočjo katerega koli razpoložljivega komunikacijskega sredstva.

(b)    Pri izredni obdelavi z uporabo rešitve za izredne razmere v TARGET naloge za prenos denarja predložijo imetniki glavnih denarnih računov, Banka Slovenije pa jih odobri. Izjemoma lahko Banka Slovenije tudi ročno vnese naloge za prenos denarja v imenu udeležencev.

(c)    Nalogi za prenos denarja, ki so potrebni za izognitev sistemskemu tveganju, veljajo za „kritične“ in Banka Slovenije se lahko v zvezi z njimi odloči za začetek izredne obdelave.

(d)    Nalogi za prenos denarja, ki so bili predloženi v sistem TARGET-Slovenija pred aktivacijo izredne obdelave, vendar so v čakalni vrsti, so lahko prav tako predmet izredne obdelave. V takih primerih si Banka Slovenije prizadeva izogniti dvojni obdelavi nalogov za prenos denarja, vendar tveganje take dvojne obdelave, če do nje pride, nosijo udeleženci.

(e)    Za izredno obdelavo z uporabo rešitve za izredne razmere v TARGET udeleženci zagotovijo primerno finančno premoženje za zavarovanje. V času izredne obdelave se lahko dohodni nalogi za prenos denarja uporabijo za financiranje odhodnih nalogov za prenos denarja.

3.3 Izpadi, povezani z udeleženci 

(a)    Če ima udeleženec težavo, ki mu preprečuje pošiljanje nalogov za prenos denarja v TARGET, to težavo reši s svojimi sredstvi. Zlasti lahko udeleženec uporabi razpoložljive interne rešitve ali funkcijo za obdelavo prenosov likvidnosti v grafičnem uporabniškem vmesniku.

(b)    Če se sredstva in/ali rešitve ali funkcije za rešitev težave, ki jih uporabi udeleženec, kakor je navedeno v odstavku (a), izčrpajo ali če ne zadostujejo, lahko udeleženec od Banke Slovenije zahteva podporo in Banka Slovenije tako podporo zagotovi po najboljših prizadevanjih. Banka Slovenije odloči, kakšno podporo bo nudila udeležencu.

4. POSTOPEK NEPREKINJENEGA POSLOVANJA IN POSTOPEK V IZREDNIH RAZMERAH (namenski denarni računi za T2S) 

Posebej za imetnike namenskih denarnih računov za T2S se poleg določb iz oddelka 1 uporabljajo določbe iz tega oddelka.

4.1 Preusmeritev delovanja TARGET na rezervno lokacijo 

(a)    Preusmeritev delovanja TARGET na rezervno lokacijo, kakor je določeno v odstavku 1.1(b)(i), je lahko v kraj v isti regiji ali drugi regiji (če je na voljo).

(b)    Če se delovanje TARGET preusmeri v drugo regijo, udeleženci (i) v TARGET ne pošiljajo novih nalogov za prenos denarja; (ii) na zahtevo Banke Slovenije opravijo uskladitev; (iii) ponovno predložijo navodila, za katera se ugotovi, da manjkajo, in (iv) zagotovijo Banke Slovenije vse ustrezne informacije v zvezi s tem.

(c)    Banka Slovenije lahko sprejme dodatne ukrepe, vključno z obremenitvijo in odobritvijo računov udeležencev, da na računih udeležencev vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred preusmeritvijo.

4.2 Izpadi, povezani z udeleženci 

(a)    Če ima imetnik namenskega denarnega računa za T2S težavo, ki mu preprečuje poravnavo nalogov za prenos denarja v sistemu TARGET-Slovenija, to težavo reši s svojimi sredstvi.

(b)    Če se sredstva za rešitev težave iz odstavka (a) izčrpajo ali če ne zadostujejo, lahko udeleženec od Banke Slovenije zahteva podporo in Banka Slovenije tako podporo zagotovi po najboljših prizadevanjih. Banka Slovenije odloči, kakšno podporo bo nudila udeležencu.

Dodatek V
URNIK DELOVANJA TARGET

1. Datum valute za transakcije, ki se poravnajo v TARGET, je vedno datum valute, ko sistem deluje.

2. Vsi dnevi razen sobot, nedelj, 1. januarja, velikega petka⁸, velikonočnega ponedeljka⁹, 1. maja, 25. decembra in 26. decembra so delovni dnevi v TARGET in so tako lahko datumi valute za poravnavo v TARGET.

3. Namenski denarni računi za TIPS in tehnični računi podsistema v TIPS delujejo vse dni. Vse druge vrste računov delujejo vse dni razen sobot, nedelj, 1. januarja, velikega petka¹⁰, velikonočnega ponedeljka¹¹, 1. maja, 25. decembra in 26. decembra.

4. Delovni dan se začne na večer prejšnjega delovnega dne.

5. Referenčni čas za sistem je lokalni čas na sedežu ECB.

6. V naslednji tabeli so prikazane različne faze delovnega dne v TARGET in pomembni operativni dogodki, ki so relevantni za glavne denarne račune, namenske denarne račune za RTGS¹², namenske denarne račune za T2S in namenske denarne račune za TIPS¹³:

Čas delovanja se lahko spremeni, če se v skladu z Dodatkom IV sprejmejo ukrepi za neprekinjeno poslovanje. Na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv Eurosistema skrajni časi ob 18.15, 18.40, 18.45, 19.00 in 19.30 za glavne denarne račune in namenske denarne račune za RTGS (ter tehnične račune podsistema v RTGS in podračune in račune jamstvenega sklada v podsistemu) nastopijo 15 minut pozneje.

Seznam okrajšav in opomb k tej tabeli: 

*Časi ponovnega odprtja se lahko razlikujejo glede na situacijo. Te informacije zagotovi upravljavec.

(D–1): prejšnji delovni dan

(D): koledarski dan = delovni dan = datum valute

CMS: sistem za upravljanje zavarovanja

Nalogi za poravnavo po načelu dostave proti plačilu: nalogi za poravnavo po načelu dostave proti plačilu.

Dodatek VI
SEZNAM NADOMESTIL

1. SPLOŠNO

1. Naslednje storitve niso vključene v storitve, ki jih ponuja Banka Slovenije, in zanje zaračunavajo ustrezni ponudniki storitev v skladu s svojimi pogoji:

(a) storitve, ki jih ponujajo ponudniki omrežnih storitev;

(b) storitve T2S, ki niso povezane z denarjem.

2. Udeleženec, ki želi spremeniti izbiro sistema za določitev cene, to sporoči Banki Slovenije do dvajsetega koledarskega dne v mesecu, da se lahko upošteva za naslednji mesec.

2. NADOMESTILA ZA IMETNIKE GLAVNIH DENARNIH RAČUNOV

1. Za glavne denarne račune in transakcije, ki se na njih poravnajo, se nadomestila ne zaračunajo.

3. NADOMESTILA ZA IMETNIKE NAMENSKIH DENARNIH RAČUNOV ZA RTGS

1. Imetniki namenskih denarnih računov za RTGS izberejo eno od naslednjih možnosti za določitev cene:

(a) mesečno nadomestilo in fiksno nadomestilo za transakcijo, ki se zaračuna za vsak plačilni nalog (knjižba v breme).

(b) mesečno nadomestilo in nadomestilo za transakcijo, ki temelji na obsegu plačilnih nalogov (knjižba v breme) in se izračuna kumulativno, kakor je določeno v naslednji tabeli. Za udeležence v obračunski skupini se združi mesečni obseg plačilnih nalogov (knjižba v breme) vseh udeležencev v tej skupini.

2. Nalogi za prenos likvidnosti z namenskih denarnih računov za RTGS na podračune, glavne denarne račune, račune za depozit čez noč ali namenske denarne račune za RTGS, katerih imetnik je isti udeleženec ali udeleženci iz iste bančne skupine, so brezplačni.

3. Za naloge za prenos likvidnosti z namenskih denarnih računov za RTGS na glavne denarne račune ali namenske denarne račune za RTGS, katerih imetniki so udeleženci, ki niso v isti bančni skupini, se zaračuna nadomestilo v višini 0,80 EUR za transakcijo (knjižba v breme).

4. Nalogi za prenos likvidnosti z namenskih denarnih računov za RTGS na namenske denarne račune za T2S ali namenske denarne račune za TIPS so brezplačni.

5. Nalogi za prenos denarja z namenskega denarnega računa za RTGS na račun podsistema¹⁸se imetniku namenskega denarnega računa za RTGS ne zaračunajo.

6. Za imetnike namenskih denarnih računov za RTGS se uporabljajo naslednja nadomestila:

4. NADOMESTILA ZA PODSISTEME, KI UPORABLJAJO POSTOPKE PORAVNAVE PODSISTEMA V RTGS

Nadomestila se zaračunajo za vsak podsistem ne glede na število in vrsto računov. Upravljavcem podsistemov, ki upravljajo več kot en sistem, se nadomestila zaračunajo za vsak sistem.

1. Podsistemi, ki uporabljajo postopke poravnave podsistema v RTGS ali jim je bila odobrena izjema, da lahko poravnavajo na namenskem denarnem računu za RTGS, izberejo eno od naslednjih možnosti za določitev cene:

(a) mesečno nadomestilo in fiksno nadomestilo za transakcijo, ki se zaračuna za vsak nalog za prenos denarja.

(b) mesečno nadomestilo in nadomestilo za transakcijo, ki temelji na obsegu nalogov za prenos denarja in se izračuna kumulativno, kakor je določeno v naslednji tabeli.

Nalogi za prenos denarja med namenskim denarnim računom za RTGS in računom podsistema²⁰ se zaračunajo ustreznemu podsistemu v skladu z možnostjo za določitev cene, ki jo je ta podsistem izbral.

2. Poleg zgoraj določenih nadomestil se za vsak podsistem zaračunata tudi dve fiksni nadomestili, kakor je določeno v naslednji tabeli.

5. NADOMESTILA ZA IMETNIKE NAMENSKIH DENARNIH RAČUNOV ZA T2S

1. Za poslovanje z namenskimi denarnimi računi za T2S se zaračunajo naslednja nadomestila:

2. Nalogi za prenos likvidnosti z namenskega denarnega računa za T2S na namenski denarni račun za RTGS, namenski denarni račun za TIPS ali glavni denarni račun so brezplačni.

6. NADOMESTILA ZA IMETNIKE NAMENSKIH DENARNIH RAČUNOV ZA TIPS

1. Nadomestila za poslovanje z namenskimi denarnimi računi za TIPS se zaračunajo določenemu subjektu, kakor je prikazano v naslednji tabeli:

2. Nalogi za prenos likvidnosti z namenskih denarnih računov za TIPS na glavne denarne račune, namenske denarne račune za RTGS, podračune, račune za depozit čez noč, tehnične račune podsistema v TIPS in namenske denarne račune za T2S so brezplačni.

7. NADOMESTILA ZA PODSISTEME, KI UPORABLJAJO POSTOPEK PORAVNAVE PODSISTEMA V TIPS

1. Nadomestila, kadar podsistem uporablja postopek poravnave podsistema v TIPS, se zaračunajo določenemu subjektu, kakor je prikazano v naslednji tabeli:

2. Nalogi za prenos likvidnosti s tehničnih računov podsistema za TIPS na namenske denarne račune za TIPS so brezplačni.

3. Poleg zgoraj določenih nadomestil se za vsak podsistem zaračuna tudi mesečno nadomestilo, ki temelji na bruto osnovnem obsegu takojšnjih plačil, skoraj takojšnjih plačil in pozitivnih odgovorov na odpoklic, ki se poravnajo na lastni platformi podsistema in jih omogočajo vnaprej financirane pozicije na tehničnem računu podsistema v TIPS. To nadomestilo znaša 0,0005 EUR za vsako poravnano takojšnje plačilo, skoraj takojšnje plačilo in poravnan pozitiven odgovor na odpoklic. Vsak podsistem za vsak mesec najpozneje do tretjega delovnega dne v naslednjem mesecu poroča bruto osnovni obseg poravnanih takojšnjih plačil, skoraj takojšnjih plačil in poravnanih pozitivnih odgovorov na odpoklic, ki se zaokroži navzdol na najbližjih deset tisoč. Poročani bruto osnovni obseg Banka Slovenije uporabi za izračun nadomestila za naslednji mesec.

Dodatek VII
ZAHTEVE GLEDE UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI IN UPRAVLJANJA NEPREKINJENEGA POSLOVANJA

IMETNIKI GLAVNIH DENARNIH RAČUNOV, IMETNIKI NAMENSKIH DENARNIH RAČUNOV ZA T2S IN IMETNIKI NAMENSKIH DENARNIH RAČUNOV ZA TIPS 

Te zahteve glede upravljanja informacijske varnosti ali upravljanja neprekinjenega poslovanja se ne uporabljajo za imetnike glavnih denarnih računov, imetnike namenskih denarnih računov za T2S in imetnike namenskih denarnih računov za TIPS.

IMETNIKI NAMENSKIH DENARNIH RAČUNOV ZA RTGS IN PODSISTEMI 

Zahteve iz oddelka 1 tega dodatka (upravljanje informacijske varnosti) se uporabljajo za vse imetnike namenskih denarnih računov za RTGS in podsisteme, razen če posamezni imetnik namenskega denarnega računa za RTGS ali podsistem dokaže, da zanj posamezna zahteva ne pride v poštev. Udeleženec bi moral pri ugotavljanju obsega uporabe teh zahtev v svoji infrastrukturi identificirati elemente, ki so del verige plačilnih transakcij. Natančneje, veriga plačilnih transakcij se začne na vstopni točki, tj. pri sistemu, ki je vključen v ustvarjanje transakcij (npr. delovne postaje, aplikacije za stranke udeleženca in zaledne aplikacije, vmesna programska oprema), in se konča pri sistemu, ki je odgovoren za pošiljanje sporočila ponudniku omrežnih storitev.

Zahteve iz oddelka 2 tega dodatka (upravljanje neprekinjenega poslovanja) se uporabljajo za imetnike namenskih denarnih računov za RTGS in podsisteme, ki jih Eurosistem določi kot kritične za nemoteno delovanje TARGET na podlagi meril, ki se redno posodabljajo in objavijo na spletni strani ECB.

1. Upravljanje informacijske varnosti

Zahteva 1.1: Politika informacijske varnosti

Vodstvo določi jasno usmeritev politike v skladu s poslovnimi cilji ter izkaže podporo in zavezanost informacijski varnosti z izdajo, odobritvijo in vzdrževanjem politike informacijske varnosti, katere cilj je upravljanje informacijske varnosti in kibernetske odpornosti v celotni organizaciji v smislu prepoznavanja, ocenjevanja in obravnavanja tveganj za informacijsko varnost in kibernetsko odpornost. Politika mora vsebovati vsaj naslednje razdelke: cilji, področje uporabe (vključno s področji, kot so organizacija, človeški viri, upravljanje sredstev itd.), načela in porazdelitev odgovornosti.

Zahteva 1.2: Notranja organizacija

Za izvajanje politike informacijske varnosti v organizaciji se vzpostavi okvir za informacijsko varnost. Vodstvo usklajuje in pregleduje vzpostavitev okvira za informacijsko varnost, da zagotovi izvajanje politike informacijske varnosti (v skladu z zahtevo 1.1) v celotni organizaciji, vključno s tem, da se za to namenijo zadostna sredstva in opredeli odgovornost za varnost.

Zahteva 1.3: Zunanje osebe

Varnost informacij organizacije in njene opreme za obdelavo informacij se zaradi sodelovanja z zunanjimi osebami ali uporabe produktov/storitev, ki jih zagotavljajo, ali odvisnosti od teh oseb ali produktov/storitev ne sme zmanjšati. Vsak dostop zunanjih oseb do opreme organizacije za obdelavo informacij mora biti nadzorovan. Kadar morajo zunanje osebe ali produkti/storitve zunanjih oseb dostopati do opreme organizacije za obdelavo informacij, se izvede ocena tveganja, da se ugotovijo posledice za varnost in določijo zahteve glede kontrol. O kontrolah se je treba dogovoriti in jih opredeliti v sporazumu z vsako ustrezno zunanjo osebo.

Zahteva 1.4: Upravljanje sredstev

Vsa informacijska sredstva, poslovni procesi in osnovni informacijski sistemi – na primer operacijski sistemi, infrastrukture, poslovne aplikacije, standardni produkti, storitve in aplikacije, ki so jih razvili uporabniki – v okviru verige plačilnih transakcij morajo biti evidentirani in imeti imenovanega lastnika. Opredeliti je treba odgovornost za vzdrževanje in delovanje ustreznih kontrol v poslovnih procesih in povezanih komponent informacijske tehnologije za varovanje informacijskih sredstev. Opomba: lastnik lahko po potrebi prenese pooblastilo za izvajanje posameznih kontrol, ostane pa odgovoren za ustrezno zaščito sredstev.

Zahteva 1.5: Razvrstitev informacijskih sredstev

Informacijska sredstva se razvrstijo glede na njihovo kritičnost za nemoteno izvajanje storitve s strani udeleženca. V razvrstitvi se navedejo potreba, prednostni vrstni red in stopnja potrebne zaščite pri obravnavi informacijskega sredstva v ustreznih poslovnih procesih ter upoštevajo osnovne komponente informacijske tehnologije. Sistem za razvrščanje informacijskih sredstev, ki ga odobri vodstvo, se uporablja za opredelitev ustreznega sklopa zaščitnih kontrol v celotnem življenjskem ciklu informacijskih sredstev (vključno z odstranitvijo in uničenjem informacijskih sredstev) in za obveščanje o potrebi po posebnih ukrepih za ravnanje z njimi.

Zahteva 1.6: Varnost na področju človeških virov

Pred zaposlitvijo se v opisih ustreznih delovnih mest in v pogojih za zaposlitev opredeli odgovornost za varnost. Vse kandidate za zaposlitev, pogodbene izvajalce in zunanje uporabnike je treba ustrezno preveriti, še posebej za občutljive delovne naloge. Zaposleni, pogodbeni izvajalci in zunanji uporabniki opreme za obdelavo informacij morajo podpisati sporazum o svoji vlogi in odgovornosti v zvezi z varnostjo. Za zaposlene, pogodbene izvajalce in zunanje uporabnike se zagotovi ustrezna raven ozaveščenosti ter izobraževanje in usposabljanje o varnostnih postopkih in pravilni uporabi opreme za obdelavo informacij, da se čim bolj zmanjšajo morebitna varnostna tveganja. Za zaposlene se vzpostavi uradni disciplinski postopek za obravnavanje varnostnih kršitev. Opredeliti je treba odgovornost za zagotovitev urejenega odhoda zaposlenega, pogodbenega izvajalca ali zunanjega uporabnika iz organizacije ali njegove premestitve znotraj organizacije ter za izvedbo vračila vse opreme in odvzema vseh pravic dostopa.

Zahteva 1.7: Fizična varnost in varnost okolja

Oprema za obdelavo kritičnih ali občutljivih informacij mora biti v varnih prostorih znotraj opredeljenega varnostnega območja z ustreznimi varnostnimi ovirami in kontrolo vstopa. Biti mora fizično zaščitena pred nepooblaščenim dostopom, poškodbami in posegi. Dostop je treba odobriti samo posameznikom, ki izpolnjujejo zahtevo 1.6. Določiti je treba postopke in standarde za zaščito fizičnih nosilcev podatkov, ki vsebujejo informacijska sredstva, med prenosom.

Opremo je treba zaščititi pred fizičnimi nevarnostmi in nevarnostmi iz okolja. Potrebna je zaščita opreme (tudi tiste, ki se uporablja zunaj lokacije) in zaščita pred odstranitvijo premoženja, da se zmanjša tveganje za nepooblaščeni dostop do informacij in zagotovi varovanje pred izgubo ali poškodbo opreme ali informacij. Za zaščito pred fizičnimi nevarnostmi in varovanje podporne opreme, na primer infrastrukture za električno napajanje in kabelske infrastrukture, so lahko potrebni posebni ukrepi.

Zahteva 1.8: Upravljanje operativnega poslovanja

Določiti je treba odgovornost in postopke za upravljanje in delovanje opreme za obdelavo informacij, ki morajo zajemati vse osnovne sisteme od začetka do konca verige plačilnih transakcij.

Pri operativnih postopkih, vključno s tehničnim upravljanjem informacijskih sistemov, se po potrebi uvede ločitev nalog, da se zmanjša tveganje malomarne ali namerne zlorabe sistema. Kadar ločitve nalog ni mogoče uvesti zaradi dokumentiranih objektivnih razlogov, se po uradni analizi tveganja uvedejo izravnalne kontrole. Vzpostavijo se kontrole za preprečevanje in odkrivanje vnosa zlonamerne kode v sisteme v verigi plačilnih transakcij. Vzpostavijo se tudi kontrole (vključno z ozaveščenostjo uporabnikov) za preprečevanje, odkrivanje in odstranjevanje zlonamernih kod. Mobilne kode se uporabljajo samo, če so iz zanesljivih virov (npr. podpisane komponente Microsoft COM in javanski programčki). Konfiguracijo brskalnika (npr. uporaba razširitev in vtičnikov) je treba dosledno nadzorovati.

Vodstvo mora uvesti politiko varnostnega kopiranja in obnovitve podatkov; ta politika obnovitve mora zajemati načrt postopka obnovitve, ki se redno preskuša najmanj enkrat na leto.

Spremljati je treba sisteme, ki so kritični za varnost plačil, in evidentirati dogodke, ki so relevantni za informacijsko varnost. Za zagotovitev prepoznavanja težav v informacijskem sistemu se uporabljajo operativni dnevniški zapisi. Operativni dnevniški zapisi se redno pregledujejo na podlagi vzorca glede na kritičnost operacij. Uporablja se spremljanje sistema, in sicer za preverjanje učinkovitosti kritičnih kontrol za varnost plačil in skladnosti z modelom politike dostopa.

Izmenjava informacij med organizacijami mora temeljiti na uradni politiki o izmenjavi, se izvajati v skladu s sporazumi o izmenjavi med udeleženimi stranmi in biti skladna z ustrezno zakonodajo. Komponente programske opreme tretje osebe, ki se uporabljajo za izmenjavo informacij s TARGET (na primer programska oprema, prejeta od ponudnika storitev (Service Bureau)), se morajo uporabljati v skladu z uradnim sporazumom s tretjo osebo.

Zahteva 1.9: Nadzor dostopa

Dostop do informacijskih sredstev mora biti upravičen na podlagi poslovnih potreb (potreba po seznanitvi²²) in v skladu z vzpostavljenim okvirom korporativnih politik (vključno s politiko informacijske varnosti). Opredeliti je treba jasna pravila za nadzor dostopa na podlagi načela najmanjšega privilegija²³, ki natančno upoštevajo potrebe ustreznih poslovnih in informacijskih procesov. Kjer je to potrebno (npr. za upravljanje varnostnega kopiranja), mora biti nadzor logičnega dostopa skladen z nadzorom fizičnega dostopa, razen če so vzpostavljene ustrezne izravnalne kontrole (npr. šifriranje, anonimizacija osebnih podatkov).

Vzpostaviti je treba uradne in dokumentirane postopke za nadzor dodeljevanja pravic dostopa do informacijskih sistemov in storitev, ki spadajo v okvir verige plačilnih transakcij. Postopki morajo zajemati celoten življenjski cikel dostopa uporabnikov, od začetne registracije novih uporabnikov do končnega preklica registracije uporabnikov, ki dostopa ne potrebujejo več.

Kjer je primerno, je treba posebno pozornost nameniti dodeljevanju tistih pravic dostopa, ki so tako kritične, da bi njihova zloraba lahko resno negativno vplivala na poslovanje udeleženca (npr. pravice dostopa, ki omogočajo administracijo sistema, preskok sistemskih kontrol, neposreden dostop do poslovnih podatkov).

Vzpostavijo se ustrezne kontrole za prepoznavanje, preverjanje pristnosti in pooblaščanje uporabnikov na določenih točkah v omrežju organizacije, npr. za lokalni in oddaljeni dostop do sistemov v verigi plačilnih transakcij. Osebni računi se zaradi zagotovitve prevzemanja odgovornosti ne smejo deliti.

V zvezi z gesli se določijo pravila in ta pravila izvršujejo s posebnimi kontrolami, s čimer se zagotovi, da gesel ni mogoče enostavno uganiti, npr. pravila o zapletenosti in časovno omejeni veljavnosti. Vzpostavi se protokol za varno obnovitev in/ali ponastavitev gesel.

Oblikuje in izvaja se politika o uporabi kriptografskih kontrol za zaščito zaupnosti, pristnosti in celovitosti informacij. Vzpostavi se politika upravljanja ključev za podporo uporabi kriptografskih kontrol.

Vzpostavi se politika za ogledovanje zaupnih informacij na zaslonu ali v tiskani obliki (npr. politika praznega zaslona in prazne mize), da se zmanjša tveganje nepooblaščenega dostopa.

Pri delu na daljavo se upoštevajo tveganja v zvezi z delom v nezaščitenem okolju ter zagotovijo ustrezne tehnične in organizacijske kontrole.

Zahteva 1.10: Nakup, razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov

Pred razvojem in/ali uvajanjem informacijskih sistemov je treba opredeliti varnostne zahteve in se o njih dogovoriti.

Zaradi zagotovitve pravilne obdelave je treba v aplikacije, vključno s tistimi, ki jih razvijejo uporabniki, vgraditi ustrezne kontrole. Te kontrole vključujejo validiranje vhodnih podatkov, notranje obdelave in izhodnih podatkov. Za sisteme, ki obdelujejo ali vplivajo na občutljive, dragocene ali kritične informacije, so lahko potrebne dodatne kontrole. Take kontrole se določijo na podlagi varnostnih zahtev in ocene tveganja v skladu z vzpostavljenimi politikami (npr. politika informacijske varnosti, politika kriptografskih kontrol).

Pred sprejetjem in uporabo novih sistemov se določijo, dokumentirajo in preskusijo njihove operativne zahteve. Kar zadeva varnost omrežja, je treba izvajati ustrezne kontrole, vključno s segmentacijo in varnim upravljanjem, in sicer glede na kritičnost tokov podatkov in stopnjo tveganja omrežnih območij v organizaciji. Vzpostaviti je treba posebne kontrole za zaščito občutljivih informacij, ki se prenašajo prek javnih omrežij.

Dostop do sistemskih datotek in programske izvorne kode se nadzoruje, projekti na področju informacijske tehnologije in podporne dejavnosti pa se izvajajo na varen način. Preprečiti je treba izpostavljenost občutljivih podatkov v preskusnih okoljih. Projektna in podporna okolja se strogo nadzorujejo. Uvajanje sprememb v produkcijo se strogo nadzoruje. Izvede se ocena tveganja večjih sprememb, ki se bodo uvedle v produkcijo.

Izvajati je treba tudi redno preskušanje varnosti sistemov v produkciji v skladu z vnaprej določenim načrtom, ki temelji na rezultatih ocene tveganja, preskušanje varnosti pa vključuje vsaj ocene ranljivosti. Ocenijo se vse pomanjkljivosti, ugotovljene med preskušanjem varnosti, ter pripravijo in pravočasno izvedejo akcijski načrti za odpravo ugotovljenih vrzeli.

Zahteva 1.11: Informacijska varnost v razmerju z dobavitelji²⁴

Zaradi zagotavljanja zaščite notranjih informacijskih sistemov udeleženca, ki so dostopni dobaviteljem, je treba dokumentirati zahteve glede informacijske varnosti za zmanjšanje tveganj, povezanih z dobaviteljevim dostopom, in se o njih uradno dogovoriti z dobaviteljem.

Zahteva 1.12: Upravljanje incidentov v zvezi z informacijsko varnostjo in izboljšave

Zaradi zagotavljanja doslednosti in učinkovitosti pri upravljanju incidentov v zvezi z informacijsko varnostjo, vključno s komunikacijo o varnostnih dogodkih in pomanjkljivostih, se določijo in preskusijo vloge, pristojnosti in postopki na poslovni in tehnični ravni, da se zagotovi hitra, učinkovita, urejena in varna obnovitev po incidentih v zvezi z informacijsko varnostjo, tudi pri scenarijih v zvezi s kibernetskim vzrokom (npr. prevara s strani zunanjega napadalca ali notranjega storilca). Osebje, vključeno v te postopke, je treba ustrezno usposobiti.

Zahteva 1.13: Pregled tehnične skladnosti

Notranji informacijski sistemi udeleženca (npr. zaledni sistemi, notranja omrežja in povezljivost z zunanjimi omrežji) se redno ocenjujejo z vidika skladnosti z vzpostavljenim okvirom politik organizacije (npr. politika informacijske varnosti, politika kriptografskih kontrol).

Zahteva 1.14: Virtualizacija

Gostujoči virtualni računalniki morajo biti skladni z vsemi varnostnimi kontrolami, ki so določene za fizično strojno opremo in sisteme (npr. utrjevanje, beleženje). Kontrole v zvezi s hipervizorji morajo vključevati: utrjevanje hipervizorja in gostiteljskega operacijskega sistema, redne popravke, strogo ločevanje različnih okolij (npr. produkcijskega in razvojnega). Centralizirano upravljanje, beleženje in spremljanje ter upravljanje pravic dostopa, zlasti za račune z visokimi privilegiji, se izvaja na podlagi ocene tveganja. Gostujoči virtualni računalniki, ki jih upravlja isti hipervizor, morajo imeti podoben profil tveganja.

Zahteva 1.15: Računalništvo v oblaku

Uporaba javnih in/ali hibridnih rešitev v oblaku v verigi plačilnih transakcij mora temeljiti na uradni oceni tveganja, pri kateri se upoštevajo tehnične kontrole in pogodbene določbe v zvezi z rešitvijo v oblaku.

Če se uporabljajo hibridne rešitve v oblaku, se razume, da je stopnja kritičnosti celotnega sistema enaka najvišji stopnji kritičnosti katerega od povezanih sistemov. Vse lokalne komponente hibridnih rešitev je treba ločiti od drugih sistemov na lokaciji.

2. Upravljanje neprekinjenega poslovanja

Zahteve v nadaljevanju se nanašajo na upravljanje neprekinjenega poslovanja. Vsak udeleženec TARGET, ki ga Eurosistem določi kot kritičnega za nemoteno delovanje TARGET, mora imeti vzpostavljeno strategijo neprekinjenega poslovanja, ki izpolnjuje naslednje zahteve.

Zahteva 2.1:

Pripraviti je treba načrte neprekinjenega poslovanja in vzpostavljeni so postopki za njihovo vzdrževanje.

Zahteva 2.2:

Na voljo mora biti rezervna operativna lokacija.

Zahteva 2.3:

Profil tveganja rezervne lokacije se mora razlikovati od profila tveganja primarne lokacije, da se prepreči, da bi isti dogodek hkrati prizadel obe lokaciji. Rezervna lokacija bi morala biti na primer priklopljena na drugo električno omrežje in centralno telekomunikacijsko omrežje kot primarna poslovna lokacija.

Zahteva 2.4:

Ob večjih motnjah delovanja, zaradi katerih bi bila primarna lokacija nedostopna in/ali kritično osebje nedosegljivo, mora biti kritični udeleženec zmožen nadaljevati z normalnim poslovanjem z rezervne lokacije, kjer mora biti omogočeno, da se delovni dan ustrezno zaključi in začne naslednji delovni dan ali dnevi.

Zahteva 2.5:

Vzpostavljeni morajo biti postopki, na podlagi katerih se v razumnem času po prvotni motnji storitve in sorazmerno s kritičnostjo motenega poslovanja zagotovi nadaljevanje obdelave transakcij z rezervne lokacije.

Zahteva 2.6:

Sposobnost premagovanja motenj delovanja je treba preskusiti vsaj enkrat na leto, kritično osebje pa ustrezno usposobiti. Med posameznimi preskusi ne sme preteči več kot eno leto.

Dodatek VIII
OPREDELITEV POJMOV

(1) „skupina za spremljanje računov“ (account monitoring group) pomeni skupino dveh ali več glavnih denarnih računov in/ali namenskih denarnih računov, kjer ima en udeleženec, vodja skupine, pregled nad stanjem na vsakem od TARGET računov, ki so v tej skupini;

(2) „imetnik naslovljive BIC“ (addressable BIC holder) pomeni subjekt, ki: (a) ima identifikacijsko kodo podjetja (BIC) in (b) je korespondent ali stranka imetnika namenskega denarnega računa za RTGS ali podružnica imetnika namenskega denarnega računa za RTGS ter je zmožen predložiti plačilne naloge v komponento TARGET in prejeti plačila iz nje prek tega imetnika namenskega denarnega računa za RTGS;

(3) „podsistem“ (ancillary system – AS) pomeni sistem, ki ga upravlja subjekt, ki je ustanovljen v Uniji ali EGP in je predmet nadzora in/ali pregleda s strani pristojnega organa in izpolnjuje pregledniške zahteve glede lokacije infrastruktur, ki ponujajo storitve v eurih, kakor so v vsakokrat veljavni vsebini objavljene na spletni strani ECB, ter v katerem se izmenjajo in/ali obračunajo ali evidentirajo plačila in/ali finančni instrumenti, pri čemer (a) iz denarnih obveznosti nastanejo nalogi za prenos denarja, ki se poravnajo v TARGET, in/ali (b) se denarna sredstva vodijo v TARGET, v skladu s Smernico ECB/2022/8;

(4) „račun jamstvenega sklada v podsistemu“ (ancillary system guarantee funds account) pomeni tehnični račun, ki se uporablja za vodenje jamstvenega sklada za podporo postopkov poravnave A in B podsistema v RTGS;

(5) „postopek poravnave podsistema“ (ancillary system settlement procedure) pomeni kateri koli postopek poravnave podsistema v TIPS ali postopek poravnave podsistema v RTGS;

(6) „podsistemov nalog za prenos“ (ancillary system transfer order) pomeni kateri koli nalog za prenos denarja, ki ga odredi podsistem za potrebe postopka poravnave podsistema v RTGS;

(7) „avtokolateralizacija“ (auto-collateralisation) pomeni posojilo čez dan, ki ga podeli nacionalna centralna banka (NCB) euroobmočja v centralnobančnem denarju, kadar imetnik namenskega denarnega računa za T2S nima zadostnih denarnih sredstev za poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji, pri čemer je tako posojilo čez dan zavarovano z vrednostnimi papirji, ki so predmet nakupa (zavarovanje s premoženjem v postopku pridobivanja), ali z vrednostnimi papirji, ki jih ima imetnik namenskega denarnega računa za T2S v korist NCB euroobmočja (zavarovanje z obstoječim premoženjem). Transakcija avtokolateralizacije je sestavljena iz dveh ločenih transakcij, ene za odobritev avtokolateralizacije in ene za njeno vračilo. Vključuje lahko tudi tretjo transakcijo za morebiten prenos zavarovanja. Za namene člena 18 dela I teh pogojev, se šteje, da so vse tri transakcije vstopile v sistem in postale nepreklicne v istem trenutku kot transakcija za odobritev avtokolateralizacije;

(8) „samodejni nalog za prenos likvidnosti“ (automated liquidity transfer order) pomeni samodejno ustvarjen nalog za prenos likvidnosti, na podlagi katerega se denarna sredstva z vnaprej določenega namenskega denarnega računa za RTGS prenesejo na udeleženčev glavni denarni račun, kadar na tem glavnem denarnem računu ni dovolj denarnih sredstev za poravnavo centralnobančnih operacij;

(9) „razpoložljiva likvidnost“ (available liquidity) pomeni pozitivno stanje na računu udeleženca in, kjer je primerno, katero koli kreditno linijo čez dan, ki jo na glavnem denarnem računu odobri zadevna NCB euroobmočja v zvezi s takim računom in ki še ni izkoriščena, ali, kjer je primerno, zmanjšano za znesek katerih koli izvedenih rezervacij likvidnosti ali blokiranih denarnih sredstev na glavnih denarnih računih ali namenskih denarnih računih;

(10) „bančna skupina“ (banking group) pomeni:

a) sestav kreditnih institucij, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze matične družbe, kjer je matična družba zavezana k predložitvi konsolidiranih računovodskih izkazov po mednarodnem računovodskem standardu 27 (MRS 27), sprejetem na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1126/2008, ter ki vključuje: (i) matično družbo in eno ali več hčerinskih družb ali (ii) dve ali več hčerinskih družb matične družbe; ali

b) sestav kreditnih institucij, kakor je navedeno v pododstavku (a)(i) ali (ii), kjer matična družba ne predloži konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MRS 27, vendar je zmožna izpolniti merila, opredeljena v MRS 27, za vključitev v konsolidirane računovodske izkaze, kar preveri CB udeleženca;

c) dvostransko ali večstransko mrežo kreditnih institucij: (i) ki je organizirana s statutarnim okvirom, ki določa vključitev kreditnih institucij v tako mrežo, ali (ii) za katero so značilni samoorganizirani mehanizmi sodelovanja (spodbujanje, podpiranje in predstavljanje poslovnih interesov njenih članov) in/ali ekonomska solidarnost, ki presega redno sodelovanje, običajno med kreditnimi institucijami, pri čemer sta tako sodelovanje in solidarnost dopustna po notranjih aktih ali statutih kreditnih institucij ali vzpostavljena na podlagi ločenih sporazumov; in je Svet ECB v vsakem od primerov iz točk (c)(i) in (c)(ii) odobril vlogo, da se ta mreža šteje za bančno skupino;

(11) „podružnica“ (branch) pomeni podružnico v smislu člena 4(1), točka 17, Uredbe (EU) št. 575/2013 ali člena 4(1), točka 30, Direktive 2014/65/EU;

(12) „splošno sporočilo“ (broadcast message) pomeni informacije, ki se dajo istočasno na voljo vsem udeležencem ali izbrani skupini udeležencev;

(13) „delovni dan“ (business day) ali „delovni dan v TARGET“ (TARGET business day) pomeni kateri koli dan, ko so glavni denarni računi, namenski denarni računi za RTGS ali namenski denarni računi za T2S na voljo za poravnavo nalogov za prenos denarja;

(14) „identifikacijska koda podjetja“ (Business Identifier Code – BIC) pomeni kodo, kakor je opredeljena s standardom ISO št. 9362;

(15) „mnenje o sposobnosti“ (capacity opinion) pomeni mnenje, ki se nanaša na posameznega udeleženca in vsebuje oceno njegove pravne sposobnosti, da prevzame in izpolnjuje obveznosti;

(16) „nalog za prenos denarja“ (cash transfer order) pomeni katero koli navodilo udeleženca ali druge osebe v njegovem imenu, naj se da znesek denarja z enega računa s pomočjo knjižbe na drug račun na razpolago prejemniku, pri čemer je to navodilo podsistemov nalog za prenos, nalog za prenos likvidnosti, nalog za takojšnje plačilo, pozitiven odgovor na odpoklic ali plačilni nalog;

(17) „centralna banka“ (central bank – CB) pomeni CB Eurosistema in/ali priključeno NCB;

(18) „centralnobančna operacija“ (central bank operation) pomeni kateri koli plačilni nalog ali nalog za prenos likvidnosti, ki ga odredi CB na glavnem denarnem računu, odprtem v kateri koli komponenti TARGET;

(19) „priključena NCB“ (connected NCB) pomeni NCB, razen NCB euroobmočja, ki je priključena k TARGET na podlagi posebnega sporazuma;

(20) „rešitev za izredne razmere“ (Contingency Solution) pomeni funkcijo, ki CB in udeležencem omogoča obdelavo nalogov za prenos denarja, kadar ni mogoče normalno poslovanje z glavnimi denarnimi računi in/ali namenskimi denarnimi računi za RTGS in/ali tehničnimi računi podsistema v RTGS;

(21) „kreditna institucija“ (credit institution) pomeni: (a) kreditno institucijo v smislu člena 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 (in določb nacionalnega prava, s katerimi se izvaja člen 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta, kakor veljajo za kreditno institucijo), ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru pristojnega organa;

(22) „likvidnostni limit“ (credit memorandum balance – CMB) pomeni limit, ki ga določi imetnik namenskega denarnega računa za TIPS in pomeni, koliko likvidnosti na tem namenskem denarnem računu za TIPS lahko uporabi določen dosegljivi subjekt;

(23) „medsistemska poravnava“ (cross-system settlement) pomeni poravnavo podsistemovih nalogov za prenos, pri kateri se obremeni tehnični račun podsistema v RTGS ali podračun poravnalne banke enega podsistema, ki uporablja postopek poravnave C ali D podsistema, in odobri tehnični račun podsistema v RTGS ali podračun poravnalne banke drugega podsistema, ki uporablja postopek poravnave C ali D podsistema;

(24) „namenski denarni račun“ (dedicated cash account – DCA) pomeni namenski denarni račun za RTGS, namenski denarni račun za T2S ali namenski denarni račun za TIPS;

(25) „obrestna mera mejnega depozita“ (deposit facility rate) pomeni „obrestno mero mejnega depozita“, kakor je opredeljena v členu 2, točka 22, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(26) „mejni depozit“ (deposit facility) pomeni „mejni depozit“, kakor je opredeljen v členu 2, točka 21, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(27) „NCB euroobmočja“ (euro area NCB) pomeni nacionalno centralno banko (NCB) države članice, katere valuta je euro;

(28) „shema takojšnjih kreditnih plačil SEPA (SCT Inst) Evropskega sveta za plačila“ (European Payments Council’s SEPA Instant Credit Transfer (SCT Inst) scheme) ali „shema SCT Inst“ (SCT Inst Scheme) pomeni avtomatizirano shemo z odprtimi standardi, ki določa sklop medbančnih pravil, ki jih morajo spoštovati udeleženci sheme SCT Inst, ter ponudnikom plačilnih storitev v enotnem območju plačil v eurih (SEPA) omogoča, da ponudijo avtomatiziran produkt takojšnjih kreditnih plačil v eurih povsod v območju SEPA;

(29) „CB Eurosistema“ (Eurosystem CB) pomeni ECB ali NCB euroobmočja;

(30) „primer neizpolnitve“ (event of default) pomeni kateri koli preteč ali obstoječ dogodek, ki lahko, če se zgodi, ogrozi udeleženčevo izpolnjevanje obveznosti po pogojih iz dela I teh pogojev, ali katerih koli drugih pravilih, ki se uporabljajo za razmerje med tem udeležencem in njegovo CB ali katero koli drugo CB, ter vključuje naslednje:

(a) če udeleženec ne izpolnjuje več meril za dostop iz nacionalnih določb, s katerimi se izvaja del I, člen 4 teh pogojev, ali zahtev iz ustreznih nacionalnih določb, s katerimi se izvaja, del I, člen 5(1), točka (a) teh pogojev;

(b) uvedbo postopkov zaradi insolventnosti v zvezi z udeležencem;

(c) vložitev vloge v zvezi s postopkom, navedenim v točki (b);

(d) izdajo pisne izjave udeleženca o njegovi nezmožnosti plačila vseh ali katerega koli dela njegovih dolgov ali izpolnitve njegovih obveznosti, nastalih v zvezi s posojilom čez dan;

(e) sklenitev prostovoljnega splošnega sporazuma ali dogovora med udeležencem in njegovimi upniki;

(f) če je udeleženec insolventen ali nezmožen plačila svojih dolgov ali če ga za insolventnega ali nezmožnega plačila dolgov šteje njegova CB;

(g) če je udeleženčevo pozitivno stanje na katerem koli njegovem TARGET računu ali so vsa udeleženčeva sredstva ali njihov bistven del predmet naloga za zamrznitev sredstev, prepovedi razpolaganja, rubeža ali katerega koli drugega postopka, katerega namen je zavarovati javni interes ali pravice udeleženčevih upnikov;

(h) če je bil udeleženec začasno ali trajno izključen iz druge komponente TARGET in/ali podsistema;

(i) če je katero koli bistveno zagotovilo ali druga predpogodbena izjava, ki jo je dal udeleženec ali za katero se po veljavnem pravu domneva, da jo je dal udeleženec, nepravilna ali neresnična;

(j) prenos vseh ali bistvenega dela udeleženčevih sredstev;

(31) „jamstveni sklad“ (guarantee funds) pomeni denarna sredstva, ki jih zagotavljajo udeleženci podsistema in ki se uporabijo v primeru, če eden ali več udeležencev iz kakršnega koli razloga ne izpolni svojih plačilnih obveznosti v podsistemu;

(32) „postopek zaradi insolventnosti“ (insolvency proceedings) pomeni postopek zaradi insolventnosti v smislu člena 2(j) Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev;

(33) „nalog za takojšnje plačilo“ (instant payment order) pomeni skladno s shemo takojšnjih kreditnih plačil SEPA (SCT Inst) Evropskega sveta za plačila nalog za prenos denarja, ki se lahko izvrši 24 ur na dan vsak koledarski dan v letu, poravnava in obvestilo plačnika pa se opravita takoj ali skoraj takoj, ter vključuje: (i) naloge za takojšnje plačilo med namenskimi denarnimi računi za TIPS, (ii) naloge za takojšnje plačilo z namenskega denarnega računa za TIPS na tehnični račun podsistema v TIPS, (iii) naloge za takojšnje plačilo s tehničnega računa podsistema v TIPS na namenski denarni račun za TIPS in (iv) naloge za takojšnje plačilo med tehničnimi računi podsistema v TIPS;

(34) „agent“ (instructing party) pomeni subjekt, ki ga je kot takega določil imetnik namenskega denarnega računa za TIPS ali imetnik tehničnega računa podsistema v TIPS ter ki lahko pošilja naloge za takojšnje plačilo ali naloge za prenos likvidnosti in/ali prejema naloge za takojšnje plačilo ali naloge za prenos likvidnosti v imenu tega imetnika računa ali njegovega dosegljivega subjekta;

(35) „posojilo čez dan“ (intraday credit) pomeni posojilo, ki se odobri za obdobje, krajše od enega delovnega dne;

(36) „investicijsko podjetje“ (investment firm) pomeni investicijsko podjetje v smislu prvega odstavka 20. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), razen institucij, navedenih v 62. členu ZTFI-1, kakor veljajo za investicijsko podjetje, pod pogojem, da zadevno investicijsko podjetje:

a) ima dovoljenje in je pod nadzorom priznanega pristojnega organa, ki je bil kot tak določen po Direktivi 2014/65/EU, in

b) sme opravljati dejavnosti, navedene v 2., 3., 6. in 7. točki 11. člena ZTFI-1;

(37) „NCB na ravni 3“ (Level 3 NCBs) pomeni centralne banke Deutsche Bundesbank, Banque de France, Banca d'Italia in Banco de España v vlogi CB, ki razvijajo in upravljajo TARGET v korist Eurosistema;

(38) „nalog za prenos likvidnosti“ (liquidity transfer order) pomeni nalog za prenos denarja, na podlagi katerega se prenese določen znesek denarnih sredstev za potrebe upravljanja likvidnosti;

(39) „obrestna mera mejnega posojila“ (marginal lending facility rate) pomeni „obrestno mero mejnega posojila“, kakor je opredeljena v členu 2, točka 57, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(40) „mejno posojilo“ (marginal lending facility) pomeni „mejno posojilo“, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 56, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(41) „storitev poizvedbe na podlagi mobilnih nadomestnih identifikatorjev (MPL)“ (mobile proxy look-up (MPL) service) pomeni storitev, ki imetnikom namenskih denarnih računov za TIPS, podsistemom, ki uporabljajo tehnične račune podsistema v TIPS, in dosegljivim subjektom, ki od svojih strank prejmejo zahtevek za izvršitev naloga za takojšnje plačilo v korist upravičenca, identificiranega z nadomestnim identifikatorjem (npr. številko mobilnega telefona), omogoča, da iz centralnega registra MPL pridobijo ustrezno številko IBAN upravičenca in BIC, ki se uporabita za odobritev zadevnega računa v okviru storitve poravnave takojšnjih plačil v TARGET (TIPS);

(42) „skoraj takojšnje plačilo“ (near instant payment) pomeni nalog za izvedbo prenosa denarja, ki je skladen z nizozemskim standardom za takojšnjo obdelavo kreditnih plačil SEPA (NL Standard for instant processing of SEPA credit transfers) v okviru dodatnih opcijskih storitev za kreditna plačila SEPA Evropskega sveta za plačila;

(43) „ponudnik omrežnih storitev“ (network service provider – NSP) pomeni podjetje, ki je pridobilo koncesijo Eurosistema za opravljanje storitev povezljivosti s storitvami TARGET prek enotnega vmesnika za dostop do tržnih infrastruktur Eurosistema;

(44) „neporavnan nalog za prenos denarja“ (non-settled cash transfer order) pomeni nalog za prenos denarja, ki se ne poravna na delovni dan, ko je bil sprejet;

(45) „udeleženec“ (participant) pomeni: a) subjekt, ki ima najmanj en glavni denarni račun in ima lahko dodatno enega ali več namenskih denarnih računov v TARGET, ali b) podsistem;

(46) „prejemnik plačila“ (payee) pomeni, razen ko je uporabljen v členu 29 dela I teh pogojev, udeleženca, katerega glavni denarni račun ali namenski denarni račun se odobri kot rezultat poravnave naloga za prenos denarja;

(47) „plačnik“ (payer) pomeni, razen ko je uporabljen v, členu 29 dela I teh pogojev, udeleženca, katerega glavni denarni račun ali namenski denarni račun se obremeni kot rezultat poravnave naloga za prenos denarja;

(48) „plačilni nalog“ (payment order) pomeni katero koli navodilo udeleženca ali druge osebe v njegovem imenu, naj se da znesek denarja z enega računa s pomočjo knjižbe na drug račun na razpolago prejemniku, pri čemer to navodilo ni podsistemov nalog za prenos, nalog za prenos likvidnosti, nalog za takojšnje plačilo ali pozitiven odgovor na odpoklic;

(49) „pozitiven odgovor na odpoklic“ (positive recall answer) pomeni skladno s shemo takojšnjih kreditnih plačil SEPA (SCT Inst) Evropskega sveta za plačila nalog za prenos denarja, ki ga kot odziv na odpoklic odredi prejemnik odpoklica v korist pošiljatelja tega odpoklica;

(50) „organ javnega sektorja“ (public sector body) pomeni subjekt v „javnem sektorju“, kakor je slednji opredeljen v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93;

(51) „dosegljivi subjekt“ (reachable party) pomeni subjekt, ki: (a) ima identifikacijsko kodo podjetja (BIC); (b) ga kot takega določi imetnik namenskega denarnega računa za TIPS ali podsistem, ki ima tehnični račun podsistema v TIPS; (c) je korespondent, stranka ali podružnica imetnika namenskega denarnega računa za TIPS ali udeleženec podsistema ali je korespondent, stranka ali podružnica udeleženca podsistema, ki ima tehnični račun podsistema v TIPS, ter (d) je naslovljiv prek TIPS in je zmožen predložiti naloge za prenos denarja in prejeti naloge za prenos denarja prek imetnika namenskega denarnega računa za TIPS ali podsistema, ki ima tehnični račun podsistema v TIPS, ali neposredno, če ga kateri od njiju za to pooblasti;

(52) „postopek poravnave podsistema v okviru storitve bruto poravnave v realnem času“ (postopek poravnave podsistema v RTGS) (Real-time gross settlement ancillary system settlement procedure (RTGS AS settlement procedure)) pomeni eno iz vrste posebnih vnaprej določenih storitev za predložitev in poravnavo podsistemovih nalogov za prenos v zvezi s poravnavo podsistema na namenskih denarnih računih za RTGS, podračunih in tehničnih računih podsistema v RTGS;

(53) „tehnični račun podsistema v okviru storitve bruto poravnave v realnem času“ (tehnični račun podsistema v RTGS) (Real-time gross settlement ancillary system technical account’ (RTGS AS technical account)) pomeni račun, ki ga ima podsistem ali CB v svoji komponenti TARGET v imenu tega podsistema in se uporablja v okviru postopka poravnave podsistema v RTGS;

(54) „odpoklic“ (recall request) pomeni sporočilo imetnika namenskega denarnega računa za RTGS ali imetnika namenskega denarnega računa za TIPS, s katerim zahteva vračilo zneska poravnanega plačilnega naloga oziroma naloga za takojšnje plačilo;

(55) „na pravilih temelječ nalog za prenos likvidnosti“ (rule-based liquidity transfer order) pomeni nalog za prenos likvidnosti, ki se sproži, kadar: (a) stanje na glavnem denarnem računu ali namenskem denarnem računu za RTGS prekorači vnaprej določeno spodnjo ali zgornjo mejo ali (b) ni na razpolago dovolj denarnih sredstev za kritje nujnih plačilnih nalogov, podsistemovih nalogov za prenos ali plačilnih nalogov z visoko prioriteto na namenskem denarnem računu za RTGS, ki so v čakalni vrsti;

(56) „skupina računov poravnalnih bank“ (settlement bank account group) pomeni seznam namenskih denarnih računov za RTGS in/ali podračunov, ki se vzpostavi v okviru poravnave podsistema, ki uporablja postopke poravnave podsistema v RTGS;

(57) „poravnalna banka“ (settlement bank) pomeni imetnika namenskega denarnega računa za RTGS, katerega namenski denarni račun za RTGS ali podračun se uporablja za poravnavo podsistemovih nalogov za prenos, ki jih predloži podsistem z uporabo postopkov poravnave podsistema v RTGS;

(58) „začasna izključitev“ (suspension) pomeni začasno zamrznitev pravic in obveznosti udeleženca za časovno obdobje, ki ga določi udeleženčeva CB;

(59) „TARGET račun“ (TARGET account) pomeni kateri koli račun, odprt v komponenti TARGET;

(60) „komponenta TARGET“ (TARGET component system) pomeni kateri koli sistem CB, ki je del TARGET;

(61) „koordinator TARGET“ (TARGET coordinator) pomeni osebo, ki jo imenuje ECB za zagotavljanje dnevnega operativnega upravljanja TARGET, vodenje in usklajevanje dejavnosti v primeru nastopa neobičajne situacije ter usklajevanje razširjanja informacij udeležencem;

(62) „postopek poravnave podsistema v okviru storitve poravnave takojšnjih plačil v TARGET (TIPS)“ (postopek poravnave podsistema v TIPS) (TARGET Instant Payment Settlement (TIPS) ancillary system settlement procedure (TIPS AS settlement procedure)) pomeni vnaprej določeno storitev za predložitev in poravnavo nalogov za prenos likvidnosti in nalogov za takojšnje plačilo v zvezi s poravnavo podsistema na namenskih denarnih računih za TIPS in tehničnih računih podsistema v TIPS;

(63) „tehnični račun podsistema v okviru storitve poravnave takojšnjih plačil v TARGET (TIPS)“ (tehnični račun podsistema v TIPS) (TARGET Instant Payment Settlement (TIPS) ancillary system technical account’ (TIPS AS technical account)) pomeni račun, ki ga ima podsistem ali CB v svoji komponenti TARGET v imenu tega podsistema in ga ta podsistem uporablja za poravnavo takojšnjih plačil ali skoraj takojšnjih plačil v svojih poslovnih knjigah;

(64) „vodja poravnave v TARGET“ (TARGET settlement manager) pomeni osebo, ki jo imenuje CB Eurosistema za spremljanje delovanja njene komponente TARGET;

(65) „TARGET2-Securities“ (T2S) pomeni sklop strojne in programske opreme ter drugih elementov tehnične infrastrukture, s katerimi Eurosistem centralnim depotnim družbam in CB Eurosistema zagotavlja storitve, ki omogočajo temeljno, nevtralno in brezmejno poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji po načelu dostave proti plačilu v centralnobančnem denarju;

(66) „tehnične motnje v delovanju TARGET “ (technical malfunction of TARGET) pomeni katero koli okvaro ali izpad tehnične infrastrukture in/ali računalniških sistemov, ki jih uporablja zadevna komponenta TARGET, ali kateri koli drug dogodek, zaradi katerega je nemogoče izvršiti naloge za prenos denarja in zaključiti njihovo obdelavo v zadevni komponenti TARGET v skladu s pravili, ki urejajo njeno delovanje.

____________________

¹   Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

²   Smernica Evropske centralne banke (EU) 2019/671 z dne 9. aprila 2019 o domačih poslih upravljanja sredstev in obveznosti s strani nacionalnih centralnih bank (ECB/2019/7) (UL L 113, 29.4.2019, str. 11).

³   Uredba Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 1).

⁴   Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1743 z dne 15. oktobra 2019 o obrestovanju imetij presežnih rezerv in nekaterih vlog (ECB/2019/31) (UL L 267, 21.10.2019, str. 12).

⁵   Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

⁶   Pri podračunih se mora ta del začeti s trimestno oznako podsistema, ki jo določi centralna banka.

⁷   Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) (UL L 217, 23. 7. 2014, str. 16).

⁸   Po koledarju, ki velja na sedežu ECB.

⁹   Po koledarju, ki velja na sedežu ECB.

¹⁰  Po koledarju, ki velja na sedežu ECB.

¹¹  Po koledarju, ki velja na sedežu ECB.

¹²  Velja tudi za tehnične račune podsistema v RTGS, podračune in račune jamstvenega sklada v podsistemu.

¹³  Velja tudi za tehnične račune podsistema v TIPS.

¹⁴  Velja tudi za tehnične račune podsistema v RTGS, podračune in račune jamstvenega sklada v podsistemu.

¹⁵  Velja tudi za tehnične račune podsistema v TIPS.

¹⁶  Pri namenskih denarnih računih za T2S se 1. maj za potrebe okna za vzdrževanje šteje kot delovni dan.

¹⁷  Okna za delno poravnavo so ob 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 in 15.30 (ali 30 minut pred skrajnim časom za poravnavo po načelu dostave proti plačilu, kar je prej).

¹⁸  Ne glede na to, ali gre za namenski denarni račun za RTGS, tehnični račun podsistema v RTGS ali račun jamstvenega sklada v podsistemu.

¹⁹  Imetniki naslovljive BIC so na voljo za različne vrste udeležbe: imetnik naslovljive BIC – korespondent, imetnik naslovljive BIC – podružnica udeleženca in imetnik naslovljive BIC – podružnica korespondenta. Nadomestilo se zaračuna samo za vrsto udeležbe imetnik naslovljive BIC – korespondent. Nadomestilo se zaračuna za vsako različno BIC11.

²⁰  Ne glede na to, ali gre za namenski denarni račun za RTGS, tehnični račun podsistema v RTGS ali račun jamstvenega sklada v podsistemu.

²¹  „Osnovna bruto vrednost“ je skupni znesek bruto denarnih obveznosti, ki se izpolnijo prek podsistema, potem ko se izvede poravnava na namenskem denarnem računu za RTGS ali podračunu. Pri centralnih nasprotnih strankah je osnovna bruto vrednost enaka skupni hipotetični vrednosti standardiziranih terminskih pogodb ali tekoči tržni vrednosti standardiziranih terminskih pogodb, in sicer po vrednosti za poravnavo, ko se te pogodbe iztečejo in obračunajo provizije.

²²  Načelo potrebe po seznanitvi se nanaša na določitev sklopa informacij, do katerih mora posameznik dostopati zaradi opravljanja svojih nalog.

²³  Načelo najmanjšega privilegija se nanaša na prilagoditev profila dostopa posameznika do informacijskega sistema tako, da ustreza njegovi vlogi v poslovnem procesu.

²⁴  Dobavitelja bi bilo treba v obravnavanem okviru razumeti kot katero koli tretjo osebo (in njeno osebje), ki ima z institucijo sklenjeno pogodbo (sporazum) o zagotavljanju storitev, v skladu s sporazumom o storitvah pa ima tretja oseba (in njeno osebje) bodisi na daljavo bodisi na lokaciji dostop do informacij in/ali informacijskih sistemov institucije in/ali njene opreme za obdelavo informacij, ki sodijo na področje, zajeto v samocertifikaciji v TARGET, ali so s tem področjem povezane.