Na podlagi četrtega odstavka 32. člena,
tretjega in četrtega odstavka 34. člena,
prvega odstavka 35. člena, drugega in
dvanajstega odstavka 45. člena in 48. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in
inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) in po predhodnem
soglasju ministra za izobraževanje, znanost in šport št. 007-247/2022/13 z dne 14. 12.
2022 je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije na 34. seji dne 22. 12. 2022
sprejel
SPLOŠNI AKT
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter
spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina splošnega akta)
S tem splošnim aktom se za financiranje in sofinanciranje (v
nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalnih projektov, raziskovalne
infrastrukture in raziskovalne opreme, razvoja znanstvenih kadrov, mednarodnega
sodelovanja, znanstvenih publikacij in znanstvenih monografij ter odprtosti in
popularizacije znanosti, ki jih (so)financira ARRS, urejajo:
-
določitev kategorij kariernih stopenj raziskovalcev za izvedbo letnega
javnega razpisa za raziskovalne projekte;
-
vrste postopkov in način (so)financiranja aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
-
podlage za zagotavljanje sredstev za razvoj znanstvenih kadrov;
-
opredelitev kriterijev za izbor predlogov posamezne aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, podrobnejši pogoji in kazalniki, postopek
izbora, financiranja, spremljanja in nadziranja izvajanja aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
-
način vzpostavite in dela komisije za ugovore ter postopek ugovora zoper
odločitve v postopku izbora predlogov oziroma v postopku izvajanja aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma zoper odločitve v postopku izvajanja
aktivnosti.
2. člen
(namen splošnega akta)
Namen tega splošnega akta je zagotoviti transparentnost
postopkov izbora in (so)financiranja aktivnosti iz prejšnjega člena po
mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov s poudarkom, da
evalvacijski postopki ARRS v največji možni meri temeljijo na zunanjih
evalvatorjih oziroma recenzentih.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:
1.
akt poslovanja je interni splošni akt ARRS, ki ga sprejme direktor ARRS
in s katerim se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje ARRS (v
nadaljnjem besedilu: pravila ARRS);
2.
aktivnost bilateralnega sodelovanja je aktivnost znanstvenega
sodelovanja dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov,
programov, memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in drugimi državami
(v nadaljnjem besedilu: mednarodni akt) in se nanaša predvsem na mednarodne
izmenjave raziskovalcev. Aktivnost bilateralnega sodelovanja je namenjena
dopolnitvi in mednarodni širitvi raziskovalne dejavnosti izvajalcev, zato ne
šteje za samostojni raziskovalni projekt;
3.
bilateralni raziskovalni projekt je projekt znanstvenega sodelovanja
dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnega akta in poleg izmenjav
raziskovalcev vključuje tudi raziskovalno delo;
4.
javni poziv (v nadaljnjem besedilu: poziv) je postopek izbora za dodelitev
sredstev, ki ga ARRS izvede, če so mogoči prijavitelji na poziv znani;
5.
javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) je postopek izbora za
dodelitev sredstev, ki ga ARRS izvede, če mogoči prijavitelji na razpis niso
znani;
6.
kazalnik je element ocenjevanja znotraj posameznega kriterija, ki se
uporablja pri ocenjevanju prijav za izbor predlogov aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Kazalniki, ki se uporabljajo pri posameznem
postopku za dodelitev sredstev, so določeni s tem splošnim aktom. Za vsak
kazalnik je določen nabor meril;
7.
kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se uporablja pri ocenjevanju
prijav za izbor predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
Kriteriji, ki se uporabljajo pri posameznem postopku za dodelitev sredstev, so
določeni s tem splošnim aktom. Za vsak kriterij je določen nabor kazalnikov;
8.
matična raziskovalna organizacija je tista raziskovalna organizacija (v
nadaljnjem besedilu: RO), ki vloži prijavo projekta, je prva navedena na
prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja projekta ob podpisu pogodbe o
izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
9.
mejna vrednost določa, kolikšno število točk pomeni najvišjo oceno.
Uporablja se pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo vrednosti kvantitativnih
ocen (na primer: število točk v informacijskem sistemu raziskovalne dejavnosti
v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SICRIS), število citatov) v
točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih;
10.
merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega kazalnika, ki se
uporablja pri ocenjevanju prijav;
11.
metodologija je izvedbeni akt, ki ga sprejme Znanstveni svet ARRS (v
nadaljnjem besedilu: ZSA), v katerem se za posamezne ocenjevalne postopke, ki
jih ureja ta splošni akt, določijo merila, načini izračuna, metode ocenjevanja
ter po potrebi podrobnejši postopek ocenjevanja;
12.
minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora biti doseženo, da se
prijava lahko uvrsti v (so)financiranje. Minimalna ocena se lahko določi kot
vstopni pogoj za posamezni kriterij ali skupno oceno;
13.
mobilnostni raziskovalni projekt je izvirno raziskovalno delo, katerega
del se opravi med eno- do dvoletnim gostovanjem v eni od RO v tujini,
gostovanje pa traja več kot polovico trajanja projekta;
14.
podoktorand je raziskovalec, pri katerem ni preteklo več kot tri leta po
letu zagovora prvega doktorata znanosti;
15.
podoktorski raziskovalni projekt (v nadaljnjem besedilu: podoktorski
projekt) je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec –
podoktorand;
16.
prijavitelji so fizične ali pravne osebe, ki vložijo prijavo za
(so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Če pri prijavi
aktivnosti sodeluje več izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je
prijavitelj matična RO;
17.
raziskovalno področje je področje, ki ga prijavitelj v prijavi navede
kot primarno raziskovalno področje po seznamu raziskovalnih področij. Seznam
raziskovalnih področij je kot priloga sestavni del metodologije;
18.
skupina raziskovalcev je projektna skupina ali katera druga skupina
raziskovalcev, ki jo prijavitelj prijavi na razpis ali poziv.
4. člen
(definicije kvantitativnega vrednotenja raziskovalnega dela)
(1) SICRIS je informacijski sistem raziskovalne dejavnosti v
Republiki Sloveniji (SI je okrajšava za Republiko Slovenijo, CRIS je akronim za
uveljavljen angleški izraz Current Research Information System), ki ga vodi
IZUM. IZUM kot upravitelj SICRIS vodi, vzdržuje, nadgrajuje in obdeluje podatke
o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji, kar zajema podatke o
raziskovalnih organizacijah in zasebnih raziskovalcih, raziskovalnih skupinah,
raziskovalnih programih in projektih, raziskovalcih ter raziskovalni
infrastrukturi in raziskovalni opremi. SICRIS se vodi elektronsko. Podatki iz
SICRIS se uporabljajo izključno pri merjenju vstopnih pogojev za sodelovanje na
razpisih in pozivih, razen v primerih, ki jih ta splošni akt posebej določa.
SICRIS je podatkovno povezan s sistemom COBISS.SI.
(2) COBISS.SI je knjižnični informacijski sistem in
predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični
informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno
bibliografsko-kataložno bazo podatkov (COBIB) in lokalnimi bazami podatkov
sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah (COLIB), normativno bazo
podatkov (CONOR) itd. COBISS.SI med drugim vsebuje tudi centraliziran in
standardiziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev.
(3) Znanstvena uspešnost se v sistemu SICRIS izraža
kvantitativno s točkovanjem znanstvenih del (znanstveni članki, znanstvene
monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki, samostojni znanstveni
sestavki, poglavja v monografskih publikacijah in znanstveni prispevki na
konferencah, objavljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov).
Nabor kvantitativnih bibliografskih meril znanstvene uspešnosti je določen v
prilogi metodologije.
(4) Strokovna uspešnost se v sistemu SICRIS izraža
kvantitativno s točkovanjem strokovnih del (članki in drugi sestavni deli,
monografije in druga zaključena dela, izvedena dela (dogodki) in sekundarno
avtorstvo). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril strokovne uspešnosti je
določen v prilogi metodologije.
(5) Upoštevane točke v sistemu SICRIS pomenijo vsoto
izračunanih točk za znanstveno in strokovno uspešnost po tem splošnem aktu.
(6) Število čistih citatov (CI) je število citatov brez
avtocitatov. Za čisti citat (CI) velja citat, v katerem nobeden od avtorjev ne
citira samega sebe. Čisti citati (CI) se ugotavljajo v vzajemni bibliografski
bazi COBIB.SI in so povezani z zapisi v bazah Web of Science (v nadaljnjem
besedilu: WoS) ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke
avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.
(7) Tipologija dokumentov oziroma njen del za vodenje
bibliografij v sistemu COBISS.SI (tipologija COBISS) je dokument, na podlagi
katerega se razvrščajo bibliografske enote raziskovalcev v sistemu COBISS.SI,
in je objavljena na spletni stani IZUM.
5. člen
(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)
ARRS lahko začne postopek za dodelitev sredstev, če:
-
so zagotovljena sredstva v potrebni višini in
-
so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo
zakoni in podzakonski predpisi.
6. člen
(uradna oseba)
Direktor ARRS pooblasti javnega uslužbenca, ki je na ARRS
pristojen za posamezne vsebine (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za
koordiniranje in organizacijo ocenjevalnega postopka in postopka izbora prijav
ter drugih nalog za izvedbo (so)financiranja posamezne aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
7. člen
(vrsta postopkov izbora za (so)financiranje))
(1) ARRS lahko
aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (so)financira na podlagi razpisa
oziroma poziva, javnega povabila in neposredne pogodbe, kot je pri posamezni
aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljeno v nadaljevanju tega
splošnega akta.
(2) Določbe tega
splošnega akta, ki veljajo za razpis se, ob upoštevanju četrte oziroma pete
točke 3. člena tega splošnega akta, lahko
uporabijo tudi za izvedbo poziva.
8. člen
(pogoji)
(1) Pogoji za dodelitev
sredstev so določeni v tem splošnem aktu in pojasnjeni v razpisu, javnem
povabilu oziroma na spletni strani ARRS v primeru (so)financiranja na podlagi
neposredne pogodbe.
(2) ARRS na podlagi
tega splošnega akta (so)financira posamezno aktivnost znanstvenoraziskovalne
dejavnosti pod pogojem, da isti stroški še niso bili (so)financirani iz drugih
sredstev.
(3) Če v tem splošnem
aktu za posamezno vrsto prijave aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni
drugače določeno, so prijavitelji lahko RO, ki so vpisane v evidenco izvajalcev
znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO), in zasebni
raziskovalci, vpisani v register zasebnih raziskovalcev pri ARRS, ter
izpolnjujejo pogoje, določene v zakonu, ki ureja znanstvenoraziskovalno
dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zakon), in splošnih aktih ARRS.
(4) Če v tem splošnem
aktu za posamezno vrsto prijave aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni
drugače določeno, je vodja projekta lahko le fizična oseba, ki je kot
raziskovalec vpisan v Evidenco RO in izpolnjuje pogoje, določene v zakonu,
splošnih aktih ARRS in v kriterijih, ki urejajo ugotavljanje izpolnjevanja
izkazovanja mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov in obdobje zajema
mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov za vodjo raziskovalnega
projekta (v nadaljnjem besedilu: kriteriji za vodjo). Z razpisom so lahko podrobnejše
pojasnjeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vodja projekta, ter način
dokazovanja izpolnjevanja teh pogojev.
(5) Raziskovalec, ki se
v okviru prijavitelja prijavi na razpis kot vodja projekta ali vodja druge
aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodja aktivnosti),
na posameznem razpisu ali javnem povabilu lahko kandidira samo z enim predlogom
za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: prijava).
(6) Če v razpisu,
javnem povabilu oziroma na spletni strani ARRS v primeru (so)financiranja na
podlagi neposredne pogodbe ni drugače določeno, se izpolnjevanje pogojev
preverja na dan zaključka razpisa oziroma na zadnji dan roka za oddajo prijave.
9. člen
(pilotni razpisi in drugi instrumenti (so)financiranja)
(1) Pilotni razpis je
razpis, ki ga ARRS izvede z namenom razvoja novih instrumentov (so)financiranja
aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in ga ne opredeljujeta ta splošni
akt in splošni akt, ki ureja ciljne raziskovalne programe. ARRS pilotni razpis
izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem splošnem aktu (poglavja I.,
II. 1. in III.–VI.). V tem primeru se pri ocenjevanju prijav uporabljata vsaj
dva kriterija za ocenjevanje prijav iz 37. člena
tega splošnega akta, ostala potrebna vsebina za izvedbo razpisa pa se opredeli
v razpisni dokumentaciji.
(2) ARRS lahko
(so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja tudi preko
drugih instrumentov (so)financiranja, ki jih določa Načrt za okrevanje in
odpornost Republike Slovenije. V tem primeru se razpis izvede tako, da se
upošteva postopek, določen v tem splošnem aktu v poglavju II. 1., ostala
potrebna vsebina za izvedbo razpisa pa se opredeli v razpisni dokumentaciji ob
smiselni uporabi določb poglavij I. in III.–VI. tega splošnega akta ter ob
upoštevanju predpisov, sprejetih za izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost
Republike Slovenije.
II. POSTOPKI IZBORA PRIJAV ZA (SO)FINANCIRANJE
1. Razpis
1. 1. Priprava razpisa in oddaja prijave
10. člen
(predmet razpisa)
ARRS lahko na podlagi razpisa (so)financira:
1.
raziskovalne projekte;
2.
raziskovalno infrastrukturo in raziskovalno opremo;
3.
razvoj znanstvenih kadrov;
4.
mednarodno sodelovanje;
5.
znanstvene publikacije in znanstvene monografije;
6.
odprtost znanosti;
7.
popularizacijo znanosti.
11. člen
(izdelava predloga razpisa)
(1) Pri izdelavi
predloga razpisa se upoštevajo Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija
Slovenije oziroma njeni posamezni deli, morebitne usmeritve pristojnega
ministrstva in razpoložljiva sredstva. Direktor ARRS lahko ustanovi komisijo za
izdelavo predloga razpisa.
(2) Predlog razpisa
obravnava ZSA ter predlaga njegove dopolnitve oziroma spremembe.
12. člen
(najava razpisa)
ARRS najavi načrt vseh razpisov za tekoče leto na svojih
spletnih straneh. Najava vsebuje predvideni datum objave (mesec in leto), naziv
razpisa, rok za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati, način za
predložitev prijav (elektronsko, tiskano ali oboje) in kontaktne osebe.
13. člen
(objava razpisa)
(1) Sklep za objavo
razpisa sprejme direktor ARRS. Razpis se objavi na spletnih straneh ARRS.
(2) Ob objavi razpisa
ARRS na svojih spletnih straneh objavi rokovnik poteka izvajanja razpisa, ki
sproti prikazuje tudi faze izvajanja razpisa.
14. člen
(vsebina objave razpisa)
(1) Objava razpisa
vsebuje zlasti:
1.
naziv in sedež ARRS;
2.
pravno podlago za izvedbo razpisa, v kateri se navede tudi metodologija;
3.
predmet razpisa;
4.
navedbo pogojev za kandidiranje na razpisu ter kriterijev za
ocenjevanje;
5.
okvirno višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa;
6.
določitev obdobja, v katerem se porabijo dodeljena sredstva;
7.
razpisno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev;
8.
zahtevano vsebino prijave ter način, obliko in rok za oddajo prijav;
9.
kraj, datum in čas odpiranja prijav;
10.
rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa;
11.
kraj in čas, v katerem zainteresirani lahko dvignejo razpisno
dokumentacijo, ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna
dokumentacija.
(2) ARRS lahko v
razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so
potrebni glede na vrsto predmeta razpisa.
15. člen
(razpisna dokumentacija)
(1) ARRS v razpisni
dokumentaciji navede vse pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se prijava
uvrsti v izbor za (so)financiranje, in vse potrebne podatke in priloge oziroma
dokazila, ki jih mora vsebovati prijava, da se šteje kot formalno popolna.
Razpisna dokumentacija vsebuje metodologijo, podzakonske predpise ARRS,
predpisan obrazec prijave, vzorec pogodbe o izvajanju in (so)financiranju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti in po potrebi druge obrazce ter pravila ARRS.
(2) ARRS na svojih
spletnih straneh ponudi prijavitelju dostop do razpisne dokumentacije.
16. člen
(vsebina prijave)
(1) Prijavitelj vloži
vlogo za (so)financiranje posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne
dejavnosti z oddajo prijave in zahtevane dokumentacije.
(2) Prijava za
(so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se vloži na
prijavnem obrazcu, ki ga določi ARRS.
(3) Morebitne druge
obvezne priloge (listine ali druge medije) oziroma dokazila, ki jih mora
vsebovati prijava, določi ARRS v posameznem razpisu. Dodatne dokumentacije, ki
jo prijavitelj na lastno pobudo priloži prijavni dokumentaciji, ARRS v postopku
ocenjevanja ne upošteva.
17. člen
(oblika prijave)
(1) Oddaja prijave se
izvede v elektronski obliki v okviru elektronskega prijavnega sistema ARRS (v
nadaljnjem besedilu: portal ARRS), v katerem je zagotovljen enolični
identifikator prijavitelja, ki ga določi ARRS. Pri razpisih, pri katerih portal
ARRS ni vzpostavljen, je prijava tiskana. Če je prijava tiskana, se v razpisu
lahko določi, da se na določen elektronski poštni naslov odda tudi elektronska
oblika prijave.
(2) Prijavo podpišejo
oziroma potrdijo osebe, ki jih določa razpis.
(3) Tiskana prijava se
odda v zaprti ovojnici. Na ovojnici se napišejo besedilo »ne odpiraj –
prijava«, navedba razpisa, na katerega se nanaša, ter naziv in naslov
prijavitelja.
18. člen
(jezik prijave)
(1) Prijavo prijavitelj izpolni v slovenskem jeziku. Pri
posameznih razpisih se lahko določi, da prijavitelj del prijave poleg
slovenskega jezika izpolni tudi v angleškem jeziku.
(2) Pri razpisih, pri katerih pri izboru aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodelujejo tuji recenzenti, prijavitelj
prijavo izpolni samo v angleškem jeziku. V tem primeru mora prijavitelj v
prijavi navesti razširjen povzetek vsebine znanstvenoraziskovalnega predloga v
slovenskem jeziku, ki ga mora za izbrane prijave objaviti na svoji spletni
strani.
19. člen
(rok za oddajo prijave)
Prijava se šteje za pravočasno, če je oddana do roka, ki je
določen v objavi razpisa.
1. 2. Vodenje postopka odpiranja prijav
20. člen
(odpiranje prijav)
(1) Postopek odpiranja
prijav razpisa vodi uradna oseba.
(2) Odpiranje prejetih
prijav se izvede v roku, ki je predviden v razpisu, pri čemer naj bo rok od
izteka roka za oddajo prijav do odpiranja največ osem dni.
(3) Odpiranje prejetih
prijav je javno. Postopek odpiranja se izvede najpozneje v treh delovnih dneh
od dneva, ki je predviden kot rok za oddajo prijav.
(4) Uradna oseba odpira
samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze,
da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Pri elektronskih
prijavah odpiranje pomeni evidentiranje seznama prispelih prijav v okviru
elektronskega prijavnega sistema. Nepravočasne in nepravilno označene prijave,
pri katerih iz ovojnice ni mogoče ugotoviti, na kateri razpis se oddajajo,
uradna oseba s spremnim dopisom neodprte vrne prijavitelju, razen če iz
ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre. Dokazila, da so
bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del
dokumentarnega gradiva. Pri elektronsko prispelih prijavah uradna oseba
evidentira dokaze, da so bile prijave nepravočasne.
21. člen
(zapisnik odpiranja prijav)
(1) O odpiranju prijav
uradna oseba vodi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1.
naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
2.
predmet razpisa;
3.
imena navzočih pri odpiranju;
4.
imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
5.
ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno
oziroma nepravilno označenih ovojnicah;
6.
ugotovitve o formalni popolnosti prijav.
(2) Uradna oseba
zapisnik podpiše. Priloga k zapisniku je seznam predstavnikov prijaviteljev, ki
so bili navzoči pri odpiranju.
22. člen
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
(1) Uradna oseba v
osmih delovnih dneh od konca odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje,
katerih prijave niso bile formalno popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za
dopolnitev ne sme biti daljši od osmih delovnih dni od prejema poziva. Prijave
so formalno nepopolne, če gre za manjša odstopanja od zahtev razpisne
dokumentacije, ki v skladu s postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo
na vsebino prijave, ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.
(2) Nepopolne prijave
in formalno nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz prejšnjega odstavka
ne dopolni, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ARRS ali oseba, ki jo
direktor ARRS pooblasti.
23. člen
(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1) ARRS pri vsaki
formalno popolni prijavi preveri upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje
razpisnih pogojev.
(2) Prijava
neupravičenega prijavitelja in prijava, pri kateri niso izpolnjeni vsi razpisni
pogoji, se zavrne s sklepom, ki ga izda direktor ARRS ali oseba, ki jo direktor
ARRS pooblasti.
24. člen
(obravnava prijav)
V postopku za izbor prijav se obravnavajo prijave upravičenih
prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom in razpisno
dokumentacijo. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih ARRS pozove prijavitelje
k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.
25. člen
(interno gradivo)
Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času
trajanja izbora za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne
dejavnosti uporabljajo kot interno gradivo, kar pomeni, da ga osebe, ki se z
njim seznanijo za potrebe izvedbe postopka razpisa, ne smejo razširjati
nepooblaščenim osebam.
1. 3. Akti odločanja v ocenjevalnem postopku
26. člen
(ocenjevalci in predlog prednostnega seznama)
(1) Prijave ocenjujejo
zunanji ekspertni paneli, komisije in druga delovna telesa ali recenzenti.
Način njihovega oblikovanja in naloge so določeni v splošnem aktu ARRS, ki
ureja strokovna telesa ARRS.
(2) Recenzenti so
imenovani v skladu s splošnim aktom ARRS, ki ureja strokovna telesa ARRS.
Recenzente imenuje zunanji ekspertni panel iz zbirke podatkov o recenzentih iz
tretje točke prvega odstavka 55. člena
zakona (v nadaljnjem besedilu: zbirka podatkov o recenzentih) ali seznama iz
elektronske aplikacije, ki omogoča izbiro recenzentov glede na vsebino prijave.
Če med ocenjevalnim postopkom posamezen recenzent odkloni sodelovanje oziroma
se ugotovi, da ni dovolj ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem
področju glede na vsebino prijav in bodisi v okviru zbirke podatkov o
recenzentih bodisi v okviru seznama, ki ga ponudi elektronska aplikacija, ni
mogoče imenovati novih recenzentov, lahko zunanji ekspertni panel imenuje
dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka. Prijavitelj lahko v
prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo njegovo prijavo,
kar ARRS upošteva, če je to možno.
(3) Naloga recenzentov
je izdelava ocene za posamično prijavo, prispelo na razpis, in sodelovanje pri
pripravi usklajene ocene v skladu s tem splošnim aktom, metodologijo in
razpisom. Po potrditvi usklajene ocene posamične ocene recenzentov pridobijo
status dokumenta »delovna verzija« in niso predmet obravnave v nadaljevanju
postopka izbora, niti niso predmet ugovornih postopkov iz tega splošnega akta
in sodnih postopkov.
(4) Ocenjevalci za
posamezne aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in način ocenjevanja so
določeni v VII. poglavju tega splošnega akta, v katerem so podrobneje
urejene posamezne vrste prijav predlogov aktivnosti znanstvenoraziskovalne
dejavnosti.
(5) Rezultat dela
zunanjega ekspertnega panela, komisije ali drugega delovnega telesa v okviru
ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama prijav glede na
evalvacijski rezultat, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih
sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), če v tem
splošnem aktu za posamezne prijave ni drugače določeno.
27. člen
(strokovni nadzor nad ocenjevanjem)
(1) V primeru, ko
prijave ocenjujejo tuji recenzenti, neodvisni strokovni nadzor nad
konsistentnostjo ocenjevanja opravljajo znanstveni uredniki. Znanstveni
uredniki v postopku evalvacije ne sodelujejo kot recenzenti. Znanstveni
uredniki skrbijo za berljivost in razumljivost ter odpravo očitnih pomot
oziroma neustreznih komentarjev pripravljenih recenzij tako, da na svoje
ugotovitve opozorijo tuje recenzente, ne smejo pa posegati v ocene.
(2) Znanstvene urednike
na predlog zunanjega ekspertnega panela imenuje ZSA za posamezen razpis.
(3) Znanstveni uredniki
morajo za imenovanje izpolnjevati enake pogoje kot recenzenti.
(4) Znanstveni uredniki
po zaključku razpisa opravijo nadzor nad ocenjevanjem tudi s pregledom odzivov
prijaviteljev na usklajena poročila recenzentov, o čemer pripravijo poročilo o
ugotovitvah za ZSA.
(5) Način dela
znanstvenih urednikov se določi s pravili ARRS.
28. člen
(sklep o izboru)
Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in na
njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za
(so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti s predlogom
prednostnega seznama prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa ZSA o izboru
prijav), če ni s tem splošnim aktom drugače določeno.
(2) ZSA lahko predlog
prednostnega seznama prijav s svojim predlogom sklepa o izboru prijav dopolni v
skladu z višino zagotovljenih sredstev za razpis, vendar ne v več kot 5 %
prijav glede na vse izbrane prijave, pri čemer je vrstni red v predlogu
prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, po izvedeni dopolnitvi tak, da
si izbrane prijave sledijo po ocenah prijav. Vse dopolnitve se obrazložijo.
(3) Glasovanje se
zaradi možnega nasprotja interesov iz splošnega akta ARRS, ki ureja strokovna
telesa ARRS, lahko izvede tako, da se prijave, o katerih se glasuje, razvrstijo
v skupine glede na posamezno znanstveno vedo (v nadaljnjem besedilu: veda).
(4) Na podlagi predloga
sklepa ZSA o izboru prijav direktor ARRS sprejme sklep o izboru prijav, s
katerim odloči, ali se prijava izbere ali ne izbere za (so)financiranje (v
nadaljnjem besedilu: sklep direktorja o izboru prijave). Sklep direktorja o
izboru prijave vsebuje podatke o prijavi in obsegu (so)financiranja, če je bila
prijava izbrana za (so)financiranje, obrazložitev ter pouk o pravnem sredstvu.
Direktor ARRS lahko za podpis sklepa pooblasti posameznega delavca ARRS v
skladu s statutom ARRS.
(5) ARRS sklep
direktorja o izboru prijave posreduje prijaviteljem z osebno vročitvijo, v
primerih razpisov, ki potekajo v okviru elektronskega prijavnega sistema, pa ga
lahko vroči preko elektronskega prijavnega sistema.
29. člen
(objava rezultatov izbora prijav)
(1) ARRS na svojih
spletnih straneh objavi seznam izbranih in neizbranih prijav najpozneje v osmih
dneh od dneva odposlanih sklepov direktorja o izboru prijav.
(2) Na seznamu iz
prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po
vedah ali področjih, po vrsti projekta in podobno) in po skupnem številu točk,
če ni v tem splošnem aktu drugače določeno.
(3) Izbrane prijave za
(so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na seznamu
navedejo s prijavitelji aktivnosti in vodji aktivnosti.
(4) Neizbrane prijave
za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na seznamu
navedejo samo s številkami prijave, tako da ni mogoče ugotoviti identitete
posamezne prijave.
30. člen
(objava dokončnih rezultatov izbora)
(1) ARRS na svoji
spletni strani objavi seznam dokončno izbranih in neizbranih prijav najpozneje
v osmih dneh po odločitvi upravnega odbora o ugovorih iz 32. člena tega splošnega akta.
(2) Na seznamu iz
prejšnjega odstavka so rezultati predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po
vedah ali področjih, po vrsti projekta in podobno) in po skupnem številu točk,
navedena pa so tudi odobrena sredstva.
(3) Dokončno izbrane
prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so na
seznamu predstavljene s prijavitelji in vodji aktivnosti.
(4) Dokončno neizbrane
prijave za (so)financiranje aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti so na
seznamu predstavljene samo s številkami prijave, da ni mogoče ugotoviti
identitete posamezne prijave.
1. 4. Pravna sredstva
31. člen
(ugovor pred evalvacijskim postopkom)
(1) Zoper sklep o
zavrženju prijave iz drugega odstavka 22. člena tega splošnega akta in
zoper sklep o zavrnitvi prijave iz drugega odstavka 23. člena
tega splošnega akta je dovoljen ugovor, in sicer v 15 dneh od vročitve.
Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga
ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbora ali očitne
pomote.
(2) Vloženi ugovor ne
zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
(3) Predlog odločitve o
ugovoru pripravi komisija, ki jo s pisnim
sklepom imenuje direktor ARRS. Število članov komisije določi direktor ARRS. Sestavljajo
jo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica članov
morajo biti zaposleni v ARRS.
(4) Direktor ARRS
predlog odločitve o ugovoru pošlje Upravnemu odboru ARRS (v nadaljnjem
besedilu: upravni odbor) v sprejem.
(5) Upravni odbor o
ugovoru odloči v 60 dneh od prejema ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev
obrazložiti.
(6) Zoper odločitev
upravnega odbora pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.
32. člen
(ugovor po evalvacijskem postopku)
(1) Prijavitelj ima v
15 dneh od prejema sklepa direktorja ARRS o izboru prijav pravico vložiti
ugovor. V ugovoru se natančno opredelijo razlogi, zaradi katerih ga vlaga.
Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbora ali očitna pomota.
Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje
prijav. Ocena in pripadajoče pojasnilo recenzenta ne moreta biti predmet
ugovora.
(2) Vloženi ugovor ne
zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
(3) Predlog odločitve o
ugovoru pripravi komisija, ki jo s pisnim
sklepom imenuje direktor ARRS. Število članov komisije določi direktor ARRS.
Sestavljajo jo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica
članov so zaposleni v ARRS.
(4) Direktor ARRS
predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.
(5) Upravni odbor o
ugovoru odloči s sklepom v 60 dneh od prejema ugovora in svojo odločitev
obrazloži.
(6) Zoper odločitev
upravnega odbora pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.
33. člen
(ugovor v postopku izvajanja aktivnosti)
(1) Zoper sklep
direktorja oziroma od direktorja pooblaščene osebe, s katerim se urejajo
pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih oseb v postopku izvajanja
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, lahko prijavitelj v 15 dneh od vročitve
sklepa vloži ugovor. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbora ali
očitna pomota.
(2) O ugovoru odloči
komisija za ugovore, ki jo s pisnim sklepom imenuje upravni odbor. Komisijo za
ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj
polovica članov so zaposleni v ARRS.
(3) Komisija za ugovore
je imenovana za mandatno dobo, določeno v sklepu o imenovanju, vendar najdlje
za čas mandata upravnega odbora.
(4) Komisija za ugovore
ugovor obravnava in o njem odloči na seji, ki jo skliče predsednik komisije. O
seji se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči na seji.
(5) Komisija o ugovoru
odloči s sklepom z večino glasov imenovanih članov v 60 dneh od prejema ugovora
in svojo odločitev obrazloži.
(6) Zoper odločitev
komisije za ugovore pritožba ni dopustna, dopusten pa je upravni spor.
2. Javno povabilo
34. člen
(javno povabilo)
(1) ARRS lahko na
podlagi javnega povabila (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost na
področju popularizacije znanosti.
(2) Na podlagi javnega
povabila se lahko (so)financira posamezna aktivnost izvajanja dejavnosti
popularizacije znanosti, ki jo izvaja le eden vnaprej znan prijavitelj in ki je
posebnega pomena za razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki ga ni mogoče
učinkovito in kakovostno doseči z drugimi vpeljanimi mehanizmi
(so)financiranja.
(3) ARRS aktivnosti, ki
jih (so)financira na podlagi javnega povabila, na podlagi predloga ZSA opredeli
v programu dela in finančnem načrtu.
(4) ARRS prijavitelja s
pisnim vabilom, ki ga objavi tudi na svoji spletni strani, povabi k oddaji
prijave za (so)financiranje.
(5) Prijavo obravnava
ZSA tako, da presoja kakovost predloga in s sklepom sprejme predlog sklepa o
(so)financiranju prijave s predlogom višine (so)financiranja v skladu z višino
zagotovljenih sredstev javnega povabila. Na podlagi sklepa ZSA direktor ARRS
sprejme sklep o (so)financiranju prijave.
(6) Glede ostalih
vprašanj postopka se, če niso v nasprotju s tem poglavjem, smiselno upoštevajo
določbe tega splošnega akta, ki določajo postopek razpisa.
3. Sklenitev neposredne pogodbe
35. člen
(neposredna pogodba)
(1) ARRS lahko na
podlagi neposrednih pogodb (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost na
področju mednarodnega sodelovanja za:
-
večstranske transnacionalne raziskovalne projekte, ki se (so)financirajo
prek mednarodnih organizacij ali konzorcijev v okviru programov EU, pri katerih
je postopek razpisa za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma
transnacionalni ravni, skladno s postopki, predvidenimi za izvajanje programov
EU ali z avtonomno določenim pravom, in ki so bili izbrani v (so)financiranje
na podlagi mednarodnih evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in
sodelovanj, h katerim je pristopila Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno
za znanost, druga ministrstva, ARRS ali druga pravna oseba javnega prava;
-
raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih v okviru programov EU
odlično ocenjeni, vendar tam niso bili izbrani v (so)financiranje;
-
raziskovalne projekte, ki so bili izbrani v (so)financiranje na razpisih
v okviru programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali
državnimi sredstvi.
(2) ARRS sklene neposredno
pogodbo iz prejšnjega odstavka na podlagi sklepa direktorja ARRS o
(so)financiranju prijave, ki ga sprejme na podlagi predloga sklepa ZSA.
(3) Podrobnejša
ureditev sklenitve neposredne pogodbe na področju mednarodnega sodelovanja je
določena v tem splošnem aktu v poglavju, ki ureja posamezne vrste prijav, v
podpoglavju mednarodno sodelovanje.
(4) ARRS lahko sklepa
neposredne pogodbe z izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti tudi za
izvajanje ukrepov odprte znanosti v skladu z akcijskim načrtom, ki ga sprejme
vlada.
III. OCENJEVANJE PRIJAV
36. člen
(elementi ocenjevanja)
(1) Ocenjevanje prijav
temelji na kvalitativni oceni. Kvantitativne ocene se pri ocenjevanju prijav
lahko uporabljajo le izjemoma oziroma kot dopolnjevanje kvalitativne ocene.
(2) Za ocenjevanje
prijav se uporabljajo kriteriji, kazalniki in merila.
(3) Za vsak kriterij se
lahko uporablja večje število kazalnikov. Vrednotenje kazalnikov se opravi z
enim ali več merili. Posamezni kazalnik ali merilo lahko predstavlja
kvantitativna ocena ali ocena recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi
kratko opisno oceno oziroma komentar po posameznih kriterijih ocenjevanja.
37. člen
(kriteriji in njihovo splošno vrednotenje)
(1) Za ocenjevanje
prijav se lahko uporabljajo naslednji kriteriji:
-
znanstvena odličnost,
-
družbeni in gospodarski vpliv in
-
kakovost in učinkovitost izvedbe.
(2) Kateri od
kriterijev iz prejšnjega odstavka se uporabi pri izboru posamezne aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je določeno v tem splošnem aktu v poglavju,
ki ureja posamezne vrste prijave.
(3) Največje število
točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezni kriterij, je določeno v tem
splošnem aktu.
(4) Pri kriterijih, ki
se vrednotijo z ocenami na lestvici od 0 do 5, imajo ocene naslednji pomen, če
ta splošni akt ne določa drugače:
1.
0 (nezadostno): prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni
mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij;
2.
1 (nezadostno): prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti;
3.
2 (pomanjkljivo): prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne
slabosti;
4.
3 (dobro): prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti;
5.
4 (zelo dobro): prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše
pomanjkljivosti;
6.
5 (odlično): prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti
so neznatne.
(5) Natančnost ocene je
glede na vrsto prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti opredeljena
v metodologiji.
38. člen
(kazalniki)
Kateri od kazalnikov se uporabi pri posameznem kriteriju
iz prvega odstavka prejšnjega člena in največje število točk, ki jih
prijava lahko dobi za posamezni kazalnik, so določeni v tem splošnem aktu v
poglavju, ki ureja posamezne vrste prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne
dejavnosti.
39. člen
(merila)
Merila za izbor prijav aktivnosti znanstvenoraziskovalne
dejavnosti in največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za posamezno
merilo, je določeno v metodologiji.
40. člen
(kvantitativne ocene)
(1) Kvantitativne ocene
merijo naslednje kazalnike:
-
Kakovost objav (ocena A1, vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne
znanstvene uspešnosti v obliki A", A' in A½);
-
Odmevnost: število čistih citatov (CI);
-
Sredstva iz drugih virov (ocena A3).
(2) Vrednotenje
bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti po kriterijih ARRS je
izvedeno v sistemu SICRIS, v katerem so podatki o raziskovalcu ali skupini
raziskovalcev izračunani in izpisani v skladu z določbami tega splošnega akta.
41. člen
(ocena A1)
(1) Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega
števila točk v sistemu SICRIS za objavljena raziskovalna dela za zadnje
petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka razpisa v tekočem letu ter točk
A", A' in A½. Upoštevano število točk v sistemu SICRIS se določi na
podlagi meril za kvantitativno vrednotenje znanstvene in strokovne uspešnosti
in se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene
uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da
njihov delež ne preseže 15 % skupnega upoštevanega števila točk. Za izračun
točk 2.E (patent, nova sorta) se upošteva zadnje desetletno obdobje. Način
izračuna ocene A1 je določen v metodologiji.
(2) Bibliografska
merila kvantitativnega vrednotenja znanstvene in strokovne uspešnosti so
določena v prilogi metodologije.
(3) Znanstvena in
strokovna dela (bibliografske enote) so katalogizirana v sistemu COBISS.SI.
Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot izvajajo Osrednji
specializirani informacijski centri za raziskovalno dejavnost (v nadaljnjem
besedilu: OSIC).
(4) Znanstvena in
strokovna dela se vrednotijo s točkami. Vrednotijo se znanstvena uspešnost ter
uspešnost prenosa in uporabe znanja (strokovna uspešnost). Število točk se deli
s številom avtorjev prispevka, če je avtorjev deset ali manj. Če je avtorjev
več kot deset, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število
avtorjev (na primer 10*log10N ima vrednost 10 pri desetih avtorjih, 20 pri
stotih avtorjih in 30 pri tisoč avtorjih). Točke strokovne uspešnosti se ne
uporabljajo samostojno, ampak se uporabijo samo za dopolnitev točkovanja
znanstvene uspešnosti. Če so v objavi poleg avtorjev navedeni tudi člani
projektne oziroma programske skupine (angl. study group), se med avtorje objave
razdeli 80 % točk, med člane projektne oziroma programske skupine pa 20 % točk.
42. člen
(število čistih citatov)
Število čistih citatov je upoštevano za obdobje zadnjih
desetih let in v tekočem letu do datuma zaključka razpisa (dela, ki se citirajo
v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej). Citati v sistemu SICRIS so iz
mednarodnih zbirk, kjer se upoštevajo citati znanstvenih prispevkov, za katere
obstaja polni bibliografski zapis. Če SICRIS uporablja več zbirk, se upošteva
zbirka z večjim številom čistih citatov (CI).
43. člen
(ocena A3 – faktorji normiranja)
(1) Kvantitativna ocena
A3 se določi glede na sredstva za raziskovalno delo za zadnje petletno obdobje,
ki jih raziskovalec pridobi od pogodbenih partnerjev. Sredstva ARRS iz
državnega proračuna se ne upoštevajo. Pri posameznih razpisih se sredstva lahko
upoštevajo v nominalni vrednosti glede na izvor sredstev.
(2) Struktura A3 in
faktorji normiranja, s katerimi se sredstva glede na izvor množijo, so:
-
faktor 1,5: sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
-
faktor 1: sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov –
MED;
-
faktor 0,75: sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih
proračunov in drugih javnih virov – MIN;
-
faktor 0,5: sredstva – DRUGO/GOSP;
-
faktor 0,5: sredstva – DRUGO/OSTALO.
(3) Sredstva kohezijske
politike EU, pridobljena v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)
in Evropskega socialnega sklada (ESS), ter pripadajoča nacionalna soudeležba se
upoštevajo (sredstva MIN), razen sredstev, pridobljenih za nabavo opreme in
gradnjo ali obnovo nepremičnin (sredstva investicij). Sredstva, pridobljena v
okviru Kohezijskega sklada, se ne upoštevajo.
(4) Sredstva GOSP so
sredstva za kakovostno raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačo ali
tujo gospodarsko družbo, ki se izkazuje kot na primer:
-
razvoj in uvajanje novih proizvodov, tehnologij, storitev ali konceptov
z inovacijskim potencialom v domače ali tuje gospodarske družbe;
-
vložitev mednarodnih patentnih prijav in pridobitev patentov;
-
znanstvene objave.
(5) Sredstva GOSP so
tudi sredstva za licenčnine ter druga sredstva, pridobljena iz prodaje
tehnologije ali patenta, vzorcev ali specializiranega unikatnega
izdelka/sistema in tehnološkega demonstratorstva.
(6) Sredstva DRUGO/GOSP
in sredstva DRUGO/OSTALO so sredstva, pridobljena iz manj zahtevnega
sodelovanja z gospodarstvom oziroma negospodarstvom, in sredstva za manj
pomembne storitve iz raziskovalnega in inovativnega udejstvovanja, kot so:
-
manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na
primer: meritve, kalibracije, standardne analize snovi, standardne analize
lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev in podobno;
-
študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali
razvojnim delom, sodnoizvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev
in podobno;
-
izdelava naprav in programskih paketov, ki ne pomeni izvirnih rešitev in
ne vsebujejo raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove
tehnologije;
-
projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so
dokazljivi v patentih ali znanstvenih objavah.
(7) Za raziskovalce, ki
so v gospodarskih družbah zaposleni za polni delovni čas (100 %), se sredstva
GOSP in sredstva DRUGO/GOSP upoštevajo do višine, potrebne za izpolnitev pogoja
ocene A3 za vodenje aplikativnega projekta.
44. člen
(ocena A3 – izračun)
(1) Ocena A3 je
seštevek vseh realiziranih pridobljenih sredstev, razen sredstev ARRS z
upoštevanjem faktorjev, ki jih določa 43. člen
tega splošnega akta. Skupna ocena lahko doseže do pet točk, za kar je treba
izkazati pridobljena sredstva v višini 15 efektivnih ur raziskovalnega dela (v
nadaljnjem besedilu: FTE) cenovne kategorije C-programa.
(2) Ocena A3 je
zavedena v sistemu SICRIS. V sistemu SICRIS je poleg specificirane ocene A3
glede na vir prikazan tudi delež vseh pridobljenih sredstev po posameznih virih
brez upoštevanja faktorjev in mejne vrednosti, izražen v %.
(3) Sredstva se
upoštevajo vodji projekta oziroma raziskovalcu, ki je odgovoren za izvedbo
raziskovalnega dela. Sredstva morajo biti izkazana na računu RO. Raziskovalec
mora biti v RO, prek katere uveljavlja sredstva za izračun ocene A3, v delovnem
razmerju za tisto leto, za katero uveljavlja sredstva za oceno A3. Delovno
razmerje mora biti zavedeno v Evidenci RO. Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80
% zaposleni za polni delovni čas za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva
dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki
upošteva pedagoško oziroma klinično delo. Pri izračunu se upošteva povprečni %
zaposlitve na letni ravni.
(4) Vodja programske
skupine lahko na predlog vodje projektne skupine za sredstva, ki se upoštevajo
pri oceni A3, opredeli delež (izražen v %) sodelujočih članov programske
skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh
sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi enkrat,
za ves čas trajanja projekta.
(5) ARRS podatke za
izračun ocene A3 pridobi neposredno od RO za raziskovalce, ki so v ocenjevalnih
postopkih ARRS:
-
za raziskovalce, ki so v zadnjem zaključenem koledarskem letu člani
raziskovalnih programov, ARRS pridobi podatke neposredno od RO z vsakoletnim
pozivom;
-
za raziskovalce, ki niso člani raziskovalnih programov in se kot vodje
raziskovalne dejavnosti prijavijo na razpise ARRS, pri katerih se upošteva tudi
ocena A3, prijavitelj ARRS posreduje podatke ob razpisu v skladu z določbami
posameznega razpisa.
(6) ARRS objavlja
podatke o oceni A3 na način, kot je določen v drugem odstavku tega člena.
(7) Pri posameznih
razpisih se upošteva obdobje zadnje izračunane ocene A3 na dan objave razpisa.
(8) RO v obrazec, ki ga
predpiše ARRS, vpiše podatke o sredstvih, pri čemer za vsak finančno ovrednoten
parameter poda podatke o listini (pogodba, naročilnica) in partnerju (davčna
številka, naziv). RO obrazec izpolni v skladu s pravili ARRS. RO s podpisom
odgovornih oseb jamči za točnost podatkov v obrazcu.
45. člen
(maksimalno število točk za ocene in pridobivanje podatkov)
(1) Maksimalno število
točk za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz tabele 1.
Tabela 1: Število točk za
posamezno kvantitativno oceno.
Vrsta kvantitativne ocene
|
Vir
|
Maksimalno število točk
|
A1
|
SICRIS*
|
10
|
A3
|
ARRS**
|
5
|
* izvedeno iz sistema COBISS.SI
** izračunano na podlagi prejetih podatkov
prijaviteljev v skladu s tem splošnim aktom
(2) Kvantitativne ocene
za posamezni element ocenjevanja in posamezne vede pridobi ARRS. ARRS za
izračun kvantitativnih ocen uporabi podatke, ki so vpisani v sistemu SICRIS na
dan izteka roka za oddajo prijav, če v tem splošnem aktu ali razpisu ni drugače
določeno.
(3) Kvantitativni
podatki se uporabljajo individualno za petletno obdobje oziroma pri izkazovanju
citiranosti za desetletno obdobje, pri ocenjevanju skupine raziskovalcev pa
lahko tudi za enoletno obdobje. Pri točkovanju znanstvene uspešnosti se
upoštevajo razlike med vedami v načinu objavljanja. Upošteva se tudi narava znanstvenega
objavljanja, ki je v mnogih elementih tesno povezano s strokovnim delom.
(4) Če v razpisu ni
drugače določeno, ARRS raziskovalce ocenjuje v vedi in na raziskovalnem
področju, ki ju prijavitelj navede v prijavi.
46. člen
(mejna vrednost A1 in A3)
(1) Ocena za kazalnike
A1 in A3 se pod mejno vrednostjo določi linearno med 0 in 10 oziroma 5. Mejne
vrednosti so določene v metodologiji. Mejna vrednost za A1 je določena za vsako
vedo posebej.
(2) Raziskovalci, ki
imajo vrednost A1 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 10, raziskovalci, ki
imajo vrednost A3 večjo od mejne vrednosti, dobijo oceno 5.
(3) Mejni vrednosti
mejna A1 in mejna A3 sta določeni tako, da sta blizu najvišjih vrednosti
slovenskih raziskovalcev.
47. člen
(nadpovprečna znanstvena uspešnost)
(1) Kvantitativna ocena
A" (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke SICRIS, ki
izhajajo iz naslednjih meril ocenjevanja, ki so sestavni del priloge
metodologije:
1.
patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila
2.E);
2.
objava znanstvene monografije pri založbi s seznama agencije (v okviru
merila 2.A);
3.
članek v prvi ali drugi reviji v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v okviru
merila 1.A1);
4.
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR večji od osem (v okviru
merila 1.A1);
5.
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SCI-Expanded)
3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih pet %)
(v okviru merila 1.A1) – ne upoštevajo se članki v revijah s faktorjem vpliva,
manjšim od tri;
6.
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SSCI) 1,5-krat
večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih deset %) (v
okviru merila 1.A1);
7.
članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) (v okviru
merila 1.A1);
8.
članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (h) (v okviru
merila 1.A1).
(2) Kvantitativna ocena
A' (zelo kakovostni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS,
ki izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:
1.
patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila
2.E);
2.
članek v zgornji četrtini revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v
okviru merila 1.A1);
3.
članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SSCI (v okviru meril
1.A1, 1.A2);
4.
članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d)
ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
5.
članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
6.
objava znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka
v znanstveni monografiji pri založbi s seznama ARRS; znanstvena monografija,
izdana pri tuji ali domači založbi, če je znanstvena monografija s
humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja
vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2.A, 3.A);
7.
urednik znanstvenokritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).
(3) Kvantitativna ocena
A½ (pomembni dosežki v petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki
izhajajo iz naslednjih sestavin ocenjevanja:
1.
patent, novo sorto (v okviru merila 2.E);
2.
članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded ali SSCI
(v okviru meril 1.A1, 1.A2);
3.
članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d)
ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
4.
članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
5.
objava znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka
v znanstveni monografiji pri založbi s seznama ARRS; znanstvena monografija ali
znanstveno poglavje oziroma sestavek v znanstveni monografiji, če je znanstvena
monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se
izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2A, 2B, 3A,
3B);
6.
urednik znanstvenokritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).
(4) ARRS v okviru
metodologije določi način upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A',
A" in A½).
(5) Način
kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) za A", A' in A½ je naveden v
prilogi metodologije.
(6) Kot faktor vpliva
se v zbirkah SCI-Expanded in SSCI uporablja JCR, v zbirki Scopus pa SNIP.
Scopus (d) predstavlja družboslovne kategorije v bazi SNIP, Scopus (h) pa
humanistične kategorije.
48. člen
(najpomembnejši dosežki)
(1) Prijavitelj v
prijavi po svoji presoji navede do pet najpomembnejših dosežkov na
raziskovalnem področju pri projektu ter do pet najpomembnejših dosežkov na
področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti v zadnjih desetih
letih.
(2) ARRS bo za projekte
in raziskovalne programe, (so)financirane iz državnega proračuna, IZUM-u za
objavo v sistemu SICRIS v skladu s šestim odstavkom 56. člena
zakona posredoval vsebinske podatke za projekte in raziskovalne programe, ki
jih je navedel prijavitelj v prijavi.
(3) Bibliografske enote
z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa,
prijavitelj lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
IV. POGODBA
49. člen
(sklenitev pogodbe)
Za izvedbo predmeta razpisa ARRS sklene s prijaviteljem
pogodbo o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
50. člen
(podpis pogodbe)
(1) Pogodbo o izvajanju
in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripravi ARRS in jo
pošlje prijavitelju v podpis.
(2) Pogodba se podpiše
najpozneje v treh mesecih od sprejetja sklepa direktorja iz 28. člena, 34. člena
ali 35. člena tega splošnega akta. Če
nastane zamik začetka (so)financiranja, se pogodba podpiše najpozneje v šestih
mesecih od sprejetja sklepa direktorja, če ni v tem splošnem aktu določeno
drugače.
(3) Prijavitelji vrnejo
ARRS podpisano pogodbo z izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije v roku,
ki ga določi ARRS.
51. člen
(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)
(1) Če uradna oseba
ugotovi, da je treba katero od sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti,
obvesti prijavitelja o pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove,
da jih dopolni.
(2) Če se prijavitelj v
roku, določenem za dopolnitev pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni
od prejema poziva, ne odzove, se pogodba iz 49. člena
tega splošnega akta ne sklene.
52. člen
(sestavine pogodbe)
(1) Obvezne sestavine
pogodbe so:
1.
naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega
računa ARRS in prijavitelja;
2.
namen, za katerega so sredstva dodeljena;
3.
višina dodeljenih sredstev;
4.
dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
5.
način spremljanja in nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na
primer:
a.
možnost, da ARRS kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
b.
poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili
tega splošnega akta;
c.
dolžnost ARRS, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko
porabo sredstev;
č. določilo,
da je prijavitelj ob nenamenski porabi sredstev ta dolžan vrniti skupaj z
zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma, da ARRS lahko zniža obseg tekočega
financiranja aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, če se nenamenska
poraba ugotovi med izvajanjem aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
d.
določilo, da prijavitelj obrazloži in utemelji podaljšanje roka porabe
sredstev glede na predvideno dinamiko izplačil v primeru iz 81. člena tega splošnega akta;
e.
določilo, da mora prijavitelj ARRS sporočati spremembe, ki nastanejo pri
izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot so spremembe po
kakovosti, obsegu, dinamiki in o spremenjenih okoliščinah, ter da se v
nasprotnem primeru šteje, da so bila sredstva porabljena nenamensko, in
spremembe podatkov, ki se vodijo v Evidenci RO in so v zvezi z izvajanjem
aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ter da lahko ARRS v primeru
neizpolnjevanja obveznosti iz te točke začasno prekine financiranje aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
6.
določilo glede pravic intelektualne lastnine;
7.
drugo, kar sledi iz drugih predpisov glede obvezne vsebine pogodb.
(2) V pogodbi direktor
ARRS za skrbnika pogodbe določi osebo, zaposleno na ARRS, ki skrbi za
spremljanje izvajanja določil pogodbe.
(3) ARRS v pogodbi
določi, da morajo prijavitelji ARRS za (so)financiranje izbranih aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti predložiti zahtevek za izplačilo. Določi
tudi, da morajo predložiti vsebinska in finančna poročila o izvedenih
aktivnostih, ki so določena s tem splošnim aktom, v roku in na način, kot ju
določi ARRS.
V. SPREMLJANJE IN NADZOR IZVAJANJA AKTIVNOSTI
ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
53. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) ARRS skupaj s
strokovnimi telesi spremlja in nadzoruje izvajanje znanstvenoraziskovalne
dejavnosti na način in po postopku, ki sta določena z uredbo, ki ureja
financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz proračuna Republike Slovenije
(v nadaljnjem besedilu: uredba), tem splošnim aktom in v pogodbi o izvajanju in
(so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(2) Spremljanje in
nadzor se izvajata pretežno s pomočjo vmesnih in zaključnih poročil in letnih
poročil o porabi sredstev (zaključna poročila o izvedenem delu glede
znanstvenoraziskovalne dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu
s tem splošnim aktom. ARRS lahko izvaja tudi nadzor nad izvajanjem
znanstvenoraziskovalne dejavnosti z obiski pri izvajalcih
znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Za izvajanje nadzora nad izvajalci
znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARRS lahko najame pooblaščene revizorje, ki v
imenu ARRS izvedejo nadzor nad porabo sredstev.
(3) Če niso za
posamezno vrsto aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določene
posebnosti spremljanja in nadzora, se za spremljanje in nadzor vseh aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz tega splošnega akta uporabljajo določbe
tega poglavja.
54. člen
(poročila)
(1) Za redno poročanje
o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu s
pogodbo sta odgovorna vodja aktivnosti in zakoniti zastopnik oziroma
pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) prijavitelja.
(2) Vmesna poročila in
zaključno poročilo o izvedenem delu glede znanstvenoraziskovalne dejavnosti
vsebujejo vsebinska poročila in dokazila o izpolnitvi prevzetih pogodbenih
obveznosti.
(3) Poročila o letni
obremenitvi z raziskovalnim delom se oddajo na standardiziranih obrazcih in
zajemajo delovne obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.
(4) Vsebina poročil je
natančneje določena v naslednjih poglavjih tega splošnega akta pri posameznih
vrstah prijav.
(5) Vodje projektov, ki
v predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem istovrstnem
razpisu ne morejo sodelovati kot vodje.
55. člen
(finančno poročilo)
Prijavitelji za vsako leto izvajanja znanstvenoraziskovalne
dejavnosti predložijo finančno poročilo, ki v skladu z uredbo vsebuje pregled
porabe sredstev po skupinah stroškov te dejavnosti.
56. člen
(podpisovanje in oddaja poročil)
(1) Vsebinsko poročilo
podpišeta zakoniti zastopnik prijavitelja in vodja aktivnosti. Finančno
poročilo podpišeta zakoniti zastopnik prijavitelja in odgovorni računovodja.
(2) Poročila se oddajo
v elektronski obliki preko portala ARRS, če ARRS to omogoča. Poročilo podpišeta
vodja aktivnosti in zakoniti zastopnik prijavitelja z enoličnim
identifikatorjem, ki ga določi ARRS.
(3) Finančna poročila
se oddajajo v elektronski obliki preko portala ARRS, če ARRS to omogoča.
Poročilo podpišeta zakoniti zastopnik prijavitelja in odgovorni računovodja z
enoličnim identifikatorjem, ki ga določi ARRS.
(4) Finančno poročilo
se praviloma odda letno, lahko pa se odda hkrati z oddajo vmesnega ali
zaključnega poročila iz 54. člena tega splošnega akta, če tako določi
ARRS.
57. člen
(začasna prekinitev (so)financiranja)
Prijavitelj je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati
ARRS o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje
znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene
okoliščine onemogočajo nadaljnji nemoteni potek izvajanja
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, predlaga direktorju ARRS, da začasno prekine
(so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
58. člen
(prekinitev izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti)
(1) Če se ugotovi, da
znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne bo mogoče uspešno končati zaradi
objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti
prekine, prijavitelj pa v tem primeru ni dolžan vrniti že izplačanih sredstev.
(2) Če se ugotovi, da
prijavitelj znanstvenoraziskovalne dejavnosti ne bo uspešno končal zaradi
neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ARRS razdre pogodbo ter zahteva vrnitev
vseh že izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne
zahteve ARRS, če ni v tem splošnem aktu drugače določeno.
(3) Če se med
izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila
porabljena namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil
razporejen v skladu z uredbo, ARRS za neporabljeni oziroma nenamensko
porabljeni del zmanjša obseg (so)financiranja ali pa zahteva vrnitev sredstev z
zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na tekoči račun
prejemnika do dneva vračila sredstev in do vrnitve prekine (so)financiranje.
ARRS lahko tudi razdre pogodbo.
(4) Če se po zaključku
izvajanja raziskovalne dejavnosti ugotovi, da sredstva niso bila porabljena
namensko oziroma v celoti ter neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v
skladu z uredbo ali če ARRS razdre pogodbo, ARRS za neporabljeni oziroma
nenamensko porabljeni del zahteva vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko
porabljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema
sredstev na tekoči račun prejemnika do dneva vračila sredstev.
(5) Če RO med
izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali po njej ARRS ne omogoči
vpogleda v zahtevano dokumentacijo, se šteje, da so sredstva porabljena
nenamensko, ARRS pa ukrepa v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega
člena.
VI. OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV
59. člen
(način obveščanja javnosti)
ARRS obvešča javnost in uporabnike o (so)financirani
znanstvenoraziskovalni dejavnosti na svojih spletnih straneh, v internih
publikacijah, sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in
konferencah, ki jih organizira ali na njih sodeluje kot soorganizator.
60. člen
(bela knjiga ARRS – spletna objava podatkov ARRS o
(so)financiranju)
ARRS na svojih spletnih straneh objavlja vse podatke o
(so)financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna v
obliki spletne bele knjige. V njej so podatki razvrščeni po programskih
vsebinah, vedah, izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (RO, zasebni
raziskovalci), ki so na podlagi razpisov prejemniki javnih sredstev, tipih
izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti (državni, visokošolski, poslovni,
zasebni nepridobitni sektor, tujina, drugo) in vodjih projekta in
raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa. Podatki o (so)financiranju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti se na spletnih straneh posodobijo vsaka dva
meseca. Omogočen je izvoz podatkov v računalniško berljivi obliki.
61. člen
(spletne objave raziskovalnih rezultatov)
(1) Raziskovalci so
dolžni poskrbeti za sproten vnos podatkov o bibliografskih rezultatih v sistem
COBISS.SI, ki ga izvedejo pooblaščeni bibliotekarji.
(2) ARRS je v sodelovanju
z IZUM na sistemski ravni dolžna poskrbeti za povezavo podatkov oziroma
podatkovnih baz o RO, raziskovalnih skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih
programih in raziskovalnih projektih v sistem SICRIS, kadar so nujni
povezovalni podatki o navedenih subjektih na voljo in so urejeni v skladu z
zakonom in splošnim aktom ARRS, ki določa način vodenja Evidence RO.
(3) Poročila o
raziskovalnih projektih so v predpisanem formatu objavljena v Digitalni
knjižnici Slovenije dLib.si (Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana), ki
je vsebinsko povezana s sistemom SICRIS in drugimi spletnimi sistemi.
62. člen
(objava raziskovalnih rezultatov prijavitelja)
(1) Prijavitelj je
dolžan pri objavi rezultatov svojega dela in vseh drugih oblikah javnega
predstavljanja navesti, da so doseženi raziskovalni rezultati nastali v okviru
nalog, ki so bile (so)financirane iz državnega proračuna po pogodbah, ki so
bile sklenjene med ARRS in prijaviteljem, ter na zahtevo ARRS sodelovati pri
obveščanju javnosti, ki ga organizira ARRS. Prijavitelj sledi načelom odprtega
dostopa do znanstvenih informacij v skladu z zakonom in Znanstvenoraziskovalno
in inovacijsko strategijo Slovenije oziroma njenimi posameznimi deli ter
drugimi predpisi, ki urejajo področje odprte znanosti.
(2) Vodja aktivnosti je
odgovoren za pravilno poročanje o raziskovalnih rezultatih, nastalih v okviru
aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARRS.
VII. POSAMEZNE VRSTE PRIJAV AKTIVNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNE
DEJAVNOSTI
1. Raziskovalni projekti
63. člen
(predmet (so)financiranja)
(1) ARRS lahko
(so)financira naslednje vrste raziskovalnih projektov:
-
podoktorske projekte;
-
manjše projekte (100.000 EUR letno). Prijavitelj lahko prijavi tudi
projekt v zmanjšani vrednosti 50.000 EUR letno. Takih projektov je lahko
odobrenih največ 10 % za vse vede skupaj (predvsem v klinični medicini,
matematiki in družboslovju);
-
večje projekte (200.000 EUR letno);
-
velike projekte (do 500.000 EUR letno),
pri čemer se navedene vrednosti projektov
pretvorijo v število FTE na dan izdaje sklepa direktorja o izboru prijave.
(2) Večji projekti so
lahko aplikativni in temeljni projekti. Aplikativni projekti obvezno
vključujejo najmanj tri po tipu (glede na status) različne RO (raziskovalni
zavod, univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod in gospodarsko družbo) in
izkazujejo (so)financiranje. Temeljni projekti obvezno vključujejo najmanj dve
po tipu (glede na status) različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali
univerzo oziroma samostojni visokošolski zavod ali gospodarsko družbo).
(3) Veliki projekti so
temeljni projekti, ki obvezno vključujejo najmanj dve po tipu (glede na status)
različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali univerzo oziroma samostojni
visokošolski zavod ali gospodarsko družbo) in vključujejo najmanj dve vedi.
(4) Temeljni,
aplikativni in podoktorski projekti so lahko tematsko usmerjeni z
raziskovalnimi temami, ki jih določi razpis.
(5) Podoktorski projekt
je lahko temeljni ali aplikativni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec
po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi
dodatno usposabljanje raziskovalcev. Obseg temeljnega podoktorskega projekta je
1700 (1 FTE), obseg aplikativnega podoktorskega projekta pa je 1275 (0,75 FTE)
cenovne kategorije B. V razpisu je lahko predviden tudi manjši obseg
podoktorskih projektov za prijavitelje s pedagoškimi obveznostmi.
(6) V razpisu se
določi, katere vrste projektov se lahko prijavi na razpis. V prijavi
prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz tega člena kandidirajo.
(7) Obdobje trajanja
projektov se določi v razpisu. Razpis lahko določa, da se projekti ali del
projektov izvajajo kot mobilnostni projekti.
64. člen
(pogoji (so)financiranja)
(1) Temeljne projekte
ARRS (so)financira do 100 % upravičenih stroškov projekta.
(2) Aplikativne
projekte ARRS (so)financira do 75 % upravičenih stroškov projekta. Prijavitelj
aplikativnega projekta zagotovi, da najmanj 25 % upravičenih stroškov projekta
(so)financirajo drugi zainteresirani uporabniki. Prijavitelj aplikativnega
projekta mora pred podpisom pogodbe z ARRS predložiti dokazila o
(so)financiranju projekta (pogodba), in sicer za celotno obdobje izvajanja
projekta glede na vrednost cene efektivnih ur raziskovalnega dela ob začetku
(so)financiranja.
(3) Če gospodarska družba
prijavlja aplikativni projekt, ne potrebuje dokazila o (so)financiranju
projekta drugih zainteresiranih uporabnikov, mora pa svoj delež
(so)financiranja predvideti ob prijavi projekta ter ga izkazati na način, kot
ga določi ARRS.
(4) Če med izvajanjem
projekta drugi zainteresirani uporabniki znižajo (so)financiranje izvajanja
projekta, o tem, ali bo ARRS nadaljevala (so)financiranje projekta, s sklepom
odloči direktor ARRS na predlog ZSA.
(5) Projektov ne morejo
(so)financirati RO, vpisane v Evidenco RO, razen gospodarskih družb.
(6) (So)financerji
aplikativnega projekta so lahko soizvajalci istega aplikativnega projekta
skupaj največ v višini 10 % obsega projekta, ki ga financira ARRS. Če je
prijavitelj (so)financer aplikativnega projekta, navedena omejitev za
prijavitelja ne velja.
65. člen
(upravičeni stroški projekta)
Podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo projektov je
opredeljena z uredbo ob upoštevanju omejitev iz prejšnjega člena.
66. člen
(pogoji prijave za vodjo projekta)
(1) Na razpisu lahko
kot vodje projektov sodelujejo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po datumu
za oddajo prijave vodje največ enega projekta, ki ga (so)financira ARRS, v to
omejitev pa se šteje tudi projekt s podaljšanim rokom za zaključek izvajanja
projekta iz 81. člena tega splošnega
akta. V omejitev iz prejšnjega stavka se ne štejejo ciljni raziskovalni
programi (CRP) in projekti iz tretje točke 3. člena
tega splošnega akta in 103. člena tega
splošnega akta ter nov projekt, prav tako se vanjo ne štejejo projekti iz 102. člena tega splošnega akta, ki se
(so)financirajo v obsegu, manjšem od 50.000 EUR
letno.
(2) Na razpis se kot
vodja projekta ne more prijaviti raziskovalec, katerega prijava projekta, pri
katerem je bil vodja projekta, je na predhodnem razpisu prejela manjše število
točk od točk, ki določajo skupni mejni prag vsote vseh ocen, kot ga določata
71. oziroma 72. člen tega splošnega akta.
(3) Na razpis se kot
vodja projekta ne more prijaviti raziskovalec, ki je v zadnjih treh letih pred
letom začetka razpisa prejel negativno oceno zaključnega poročila za projekt,
pri katerem je bil vodja projekta.
(4) Raziskovalec, ki je
že izvajal podoktorski projekt, ne more več prijaviti podoktorskega projekta.
(5) Kandidat za mladega
doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo
prijav na razpis poteklo največ sedem let po letu zagovora njegovega prvega
doktorata znanosti. Za vodje projekta ženskega spola se navedeno obdobje za
vsakega otroka podaljša za leto in pol, za vodje projekta moškega spola pa za
vsakega otroka za čas izrabljenega starševskega dopusta.
(6) Vodja projekta mora
biti zaposlen v RO v Republiki Sloveniji, ki izvaja projekt, najmanj v obsegu
20 % polnega delovnega časa.
67. člen
(pogoj sestave projektne skupine)
Projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja
projekta, raziskovalci in tehnični sodelavci. Mladi raziskovalci in doktorandi,
ki se financirajo iz drugih virov, so na projektu evidentirani z 0 efektivnimi
urami raziskovalnega dela.
68. člen
(pogoj prostih raziskovalnih kapacitet)
Vodja projekta in člani projektnih skupin morajo imeti za
izvajanje projektov proste kapacitete glede FTE (največja dopustna kapaciteta
za polni delovni čas je 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v tisti RO, ki
izvaja projekt, ali imeti status zasebnega raziskovalca. Ob podpisu pogodbe
mora imeti vodja projekta najmanj 170 prostih efektivnih ur raziskovalnega dela
(0,1 FTE) na letni ravni. Član projektne skupine (razen mladih raziskovalcev, doktorandov,
financiranih iz drugih virov, upokojenih raziskovalcev in direktorjev JRZ, ki
pri projektu lahko sodelujejo le z 0 urami) mora na dan začetka izvajanja
projekta sodelovati z najmanj 34 prostimi
efektivnimi urami raziskovalnega dela (0,02 FTE) na letni ravni.
69. člen
(kategorije kariernih stopenj raziskovalcev)
(1) Letni razpis za
projekte se izvede v ločenih kategorijah, glede na karierno stopnjo
raziskovalcev, in sicer:
-
za podoktorande (raziskovalce, pri katerih ni preteklo več kot tri leta
po letu zagovora prvega doktorata znanosti,
-
za mlade doktorje znanosti (raziskovalce, pri katerih ni preteklo več
kot sedem let po letu zagovora prvega doktorata znanosti),
-
za srednjo generacijo raziskovalcev (raziskovalce, pri katerih ni
preteklo več kot petnajst let po letu zagovora prvega doktorata znanosti),
-
za ostale raziskovalce.
(2) Nobena od kategorij iz druge do četrte alineje prejšnjega
odstavka ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za projekte,
kategorija iz prve alineje prejšnjega odstavka pa ne sme obsegati manj kot 10 %
sredstev, namenjenih za projekte. Delitev sredstev med kategorijami se opredeli
v programu dela ARRS in navede v razpisu.
70. člen
(zunanji ekspertni panel)
(1) Ocenjevanje vodi
zunanji ekspertni panel za raziskovalne projekte (v nadaljnjem besedilu:
zunanji ekspertni panel za projekte). Zunanji ekspertni panel za projekte ima v
celotni fazi ocenjevanja funkcijo poročevalca (rapporteurja), v okviru
katere izvaja naslednje naloge:
-
pregled usklajenih poročil oziroma posamičnih poročil recenzentov, kadar
so ti neusklajeni, ter odzivov prijaviteljev na posamična poročila recenzentov,
kadar so ti neusklajeni;
-
poročanje mednarodnemu panelu o usklajenih poročilih oziroma posamičnih
poročilih recenzentov, kadar so ti neusklajeni pri posameznih predlogih
projektov.
(2) Zunanji ekspertni
panel za projekte imenuje recenzente za ocenjevanje prijav. Pri imenovanju
recenzentov poleg kriterijev in pogojev, določenih v splošnem aktu ARRS o
strokovnih telesih, upošteva enakomerno zastopanost in uravnoteženost
recenzentov iz posameznih ved glede na specifične značilnosti raziskovanja
znotraj ved.
(3) Zunanji ekspertni
panel za projekte pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti
upošteva, da najmanj en recenzent pokriva primarno področje
interdisciplinarnosti, povezano z vsebino predloga projekta, en recenzent pa
sekundarno področje, navedeno v prijavi.
71. člen
(elementi ocenjevanja temeljnih projektov)
(1) Kriteriji za
ocenjevanje temeljnih projektov ter največje možno število točk za posamezen
kriterij so:
-
Znanstvena odličnost raziskovalcev (5 točk);
-
Znanstvena odličnost prijave (5 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).
(2) Kazalniki za
ocenjevanje vodje projekta in projektne skupine po kriteriju Znanstvena odličnost
raziskovalcev so:
-
Izjemni dosežki;
-
Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
-
Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav.
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvene odličnosti prijave so:
-
Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov;
-
Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k
razvoju področij);
-
Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev;
-
Izvirnost zamisli;
-
Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev.
(4) Kazalnika za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitosti izvedbe sta:
-
Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo
dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev;
-
Izvedljivost znanstvenega pristopa.
(5) Če posamezna
prijava ne doseže mejnega praga, ki za posamezen kriterij iz prvega odstavka
tega člena predstavlja 3 točke, ali skupnega mejnega praga vsote vseh treh
ocen, to je 10 točk, se ne izbere za (so)financiranje.
72. člen
(elementi ocenjevanja aplikativnih projektov)
(1) Kriteriji za
ocenjevanje aplikativnih projektov ter največje možno število točk za posamezen
kriterij so:
-
Znanstvena odličnost raziskovalcev (5 točk);
-
Znanstvena odličnost prijave (5 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk);
-
Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk).
(2) Kazalniki za
ocenjevanje vodje projekta in projektne skupine po kriteriju Znanstvena
odličnost raziskovalcev so:
-
Izjemni dosežki;
-
Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
-
Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav.
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvene odličnosti prijave so:
-
Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev;
-
Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev;
-
Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer
preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi).
(4) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe so:
-
Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo
dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev;
-
Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine;
-
Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju
obstoječih znanj.
(5) Kazalniki za ocenjevanje
po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv ter največje možno število točk za
posamezen kazalnik so:
-
Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki
sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov;
-
Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na
kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike);
-
Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje
rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine),
javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih
podatkov;
-
Pričakovani učinki projekta;
-
Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj.
(6) Če posamezna
prijava ne doseže mejnega praga, ki za posamezen kriterij iz prvega odstavka
tega člena predstavlja 3 točke, ali skupnega mejnega praga vsote vseh štirih
ocen, to je 12 točk, se ne more uvrstiti v izbor za (so)financiranje.
73. člen
(ocenjevanje in usklajena poročila recenzentov)
(1) Prijavo ocenjujeta
najmanj dva tuja recenzenta. Število recenzentov pri posamičnih vrstah
projektov se določi v razpisu. Zunanji ekspertni panel za projekte razdeli
prijave za ocenjevanje v skupine glede na vsebino predloga.
(2) Recenzentu se
posreduje v ocenjevanje prijava s potrebno razpisno dokumentacijo za delo recenzenta.
Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o mejnem pragu iz 71. in
72. člena tega splošnega akta.
(3) Recenzenti
ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalne
obrazce, ki vsebujejo številčne ocene in opisne ocene po posameznih kriterijih
– individualno poročilo.
(4) Recenzent –
poročevalec koordinira pripravo usklajenega poročila. Informacijski sistem
združi individualna poročila in recenzentom omogoči dostop do združenega
delovnega poročila. Recenzent – poročevalec slogovno in vsebinsko uredi
združeno delovno poročilo ter uskladi skupno oceno za vsak kriterij. Če
recenzenti dosežejo soglasje, podpišejo združeno delovno poročilo, ki tako
postane usklajeno poročilo.
(5) Poročilo se šteje
za usklajeno, če soglasje dosežeta najmanj dva recenzenta.
(6) Če prijavo
ocenjujeta dva recenzenta in se ne uskladita, zunanji ekspertni panel za
projekte določi tretjega recenzenta.
(7) Če se recenzenti ne
uskladijo, se v nadaljnjem postopku obravnavajo posamična poročila recenzentov.
74. člen
(seznanitev prijaviteljev)
(1) ARRS posreduje
prijaviteljem usklajena poročila recenzentov oziroma posamična poročila
recenzentov v primeru neusklajenega poročila. Prijavitelji lahko podajo odziv
na poročilo.
(2) Pred posredovanjem
poročil prijaviteljem v odziv znanstveni uredniki v skladu s 27. členom tega splošnega akta opravijo strokovni
nadzor nad usklajenim poročilom oziroma posamičnim poročilom recenzentov v
primeru neusklajenega poročila. Če recenzenti po opozorilu znanstvenih
urednikov sprejmejo novo usklajeno poročilo oziroma posamično poročilo v
primeru neusklajenega poročila, se poročila recenzentov, ki so jih sprejeli
pred tem novim poročilom, v postopku razpisa ne upoštevajo.
75. člen
(mednarodni panel)
(1) Za postopek
ocenjevanja se oblikuje mednarodni panel (v nadaljnjem besedilu: panel).
(2) Panel sestavljajo
člani zunanjega ekspertnega panela za projekte in tuji recenzenti, ki jih je
najmanj toliko kot članov zunanjega ekspertnega panela za projekte. Člani
panela iz vrst tujih recenzentov so izbrani tako, da glede na svojo strokovno
usposobljenost lahko presojajo prijave na raziskovalnih področjih. Člane panela
iz vrst recenzentov na predlog zunanjega ekspertnega panela za projekte imenuje
direktor ARRS. Na panelu kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega
ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani tega sveta.
(3) Delovanje panela se
uredi s pravili ARRS.
76. člen
(izbor projektov na panelu)
(1) Panel obravnava
usklajena poročila oziroma posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega
poročila in odzive prijaviteljev na posamična poročila recenzentov v primeru
neusklajenega poročila.
(2) V primeru
neusklajenega poročila panel posebej obravnava predloge projektov, pri katerih
se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje treh
ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje treh ocen ne
odraža kakovosti projekta, panel izloči eno oceno. Panel obravnava tiste
predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja
ocen.
(3) V primeru
neusklajenega poročila, če projekt ocenjujejo trije recenzenti ali več
recenzentov, panel določi oceno projekta kot povprečno oceno. Panel posebej
obravnava predloge projektov, pri katerih se ocene recenzentov bistveno
razlikujejo, in se odloči, ali povprečje vseh ocen dejansko odraža kakovost
predlaganega projekta. Če povprečje vseh ocen ne odraža kakovosti projekta,
panel izloči največ eno oceno in izračuna novo povprečje brez izločene ocene.
Panel obravnava tiste predloge projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj
za dve točki od povprečja ocen.
(4) Pri razporejanju
projektov panel upošteva usklajeno oceno recenzentov oziroma oceno panela v
primeru neusklajenega poročila recenzentov. Panel upošteva kapacitete področij
in druge prioritete ter obvezne deleže, vključno z deleži sredstev iz drugega
odstavka 69. člena tega splošnega akta,
ki jih določa razpis. Obvezne deleže izbranih projektov po vedah, po vrstah
projektov in kategorijah kariernih stopenj raziskovalcev določi ZSA v metodologiji.
V primeru enakega števila točk dveh ali več prijav panel pri odločitvi o izboru
prijav upošteva ocene, prijave projektov in odzive prijaviteljev na posamična
poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila.
(5) Predlog razvrstitve
prijav za (so)financiranje projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in pisno
obrazložitvijo ocen.
(6) Glede na finančna
sredstva, predvidena v razpisu, in glede na prioritete, določene v razpisu,
panel predlaga prijave, ki naj se financirajo kot manjši projekti (100.000 EUR
letno), večji projekti (200.000 EUR letno), veliki projekti (do 500.000 EUR
letno), projekti v zmanjšani vrednosti (50.000 EUR
letno) in podoktorski projekti, ki se financirajo v obsegu, določenem v petem
odstavku 63. člena tega splošnega akta.
(7) Rezultat panelne
razprave je predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje projektov (v
nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama prijav), ki se glede na ocene
pripravi za vsako vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav
posebej po področjih v okviru vede.
(8) Predlog
prednostnega seznama prijav sprejme panel z večinsko odločitvijo in pripravi
poročilo.
(9) ZSA obravnava
predlog prednostnega seznama prijav, ki ga je sprejel panel, in ga lahko
dopolni v skladu z drugim odstavkom 28. člena
tega splošnega akta. Pri tem upošteva priporočila panela, razmerje med vrstami
projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril,
razpoložljive zmogljivosti področij in deleže sredstev iz drugega odstavka
69. člena tega splošnega akta. Pri večjih in velikih projektih ZSA določi
najnižjo dopustno oceno za izbor.
77. člen
(sprememba sestave projektne skupine, vključitev drugih RO
in sprememba cenovne kategorije raziskovalnega projekta)
(1) Med izvajanjem
projekta prijavitelj ali izvajalec v soglasju z vodjo projekta lahko z
utemeljeno vlogo zaprosi ARRS za spremembo, povečanje ali zmanjšanje sestave
projektne skupine, pri čemer cilj in (so)financiranje ostaneta enaka.
Obrazložitev za spremembo je navedena tudi v vmesnem poročilu, v zaključnem pa
le, če je sprememba nastala po oddaji vmesnega poročila.
(2) Člani projektne
skupine, katerih najpomembnejši raziskovalni dosežki so navedeni v prijavi,
morajo ves čas sodelovati v projektni skupini, razen če jim preneha delovno razmerje
pri prijavitelju oziroma izvajalcu ali iz drugega podobno utemeljenega razloga.
Za spremembo iz drugega podobno utemeljenega razloga prijavitelj ali izvajalec
z vlogo zaprosi ARRS.
(3) Vključitev drugih
RO je na podlagi vloge obstoječih RO mogoča od datuma vložitve vloge le, če
katera izmed obstoječih sodelujočih RO iz objektivnih razlogov svojih nalog ne
more izvajati v skladu s cilji projektne dokumentacije ob odobritvi projekta.
Možni objektivni razlogi so ukinitev delovanja, večje organizacijsko
preoblikovanje ali prenehanje delovnega razmerja ključnih raziskovalcev iz
sodelujoče RO.
(4) Pred upokojitvijo
vodje projekta lahko prijavitelj v soglasju z vodjo projekta z vlogo predlaga
zamenjavo vodje projekta. Prijavitelj lahko predlaga zamenjavo vodje projekta
tudi zaradi prenehanja delovnega razmerja vodje ali drugega pisno utemeljenega
razloga. V primeru zamenjave zaradi drugega utemeljenega razloga mora vodja
projekta praviloma soglašati z zamenjavo.
(5) Če med izvajanjem
projekta vodji projekta pri prijavitelju preneha delovno razmerje, RO, v kateri
je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v Evidenco
RO, na predlog vodje projekta in s soglasjem prijavitelja, v izjemnih pisno
utemeljenih primerih pa lahko tudi brez soglasja prijavitelja, postane nova
sodelujoča RO pri izvedbi projekta s številom efektivnih ur raziskovalnega
dela, kolikor jih je imel vodja projekta, in številom efektivnih ur
raziskovalnega dela članov pri projektu projektne skupine, ki so sklenili
delovno razmerje v sodelujoči RO.
(6) Če po vložitvi
prijave na razpis vodji projekta kot raziskovalcu pri prijavitelju preneha
delovno razmerje in je projekt izbran, RO, v kateri je vodja projekta na novo
sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v Evidenco RO, na predlog vodje
projekta postane sodelujoča RO pri izvedbi projekta z največ polovico
efektivnih ur raziskovalnega dela za celoten projekt. Prijavitelj ostane
matična RO.
(7) V primerih iz
petega in šestega odstavka tega člena mora biti k vlogi priložen dokument
(pogodba), v katerem se prijavitelj in sodelujoča RO v zvezi s projektom
dogovorita o delitvi dela in sredstev ter o pravicah, obveznostih in
odgovornostih obeh pogodbenih strank in vodje projekta. Nova sodelujoča RO mora
izpolnjevati pogoje glede dostopa do raziskovalne infrastrukture, potrebne za
izvajanje projekta.
(8) Matična RO lahko v
soglasju s preostalimi izvajalci projekta z vlogo zaprosi ARRS za spremembo
cenovne kategorije raziskovalnega projekta v skladu z uredbo.
(9) O vlogah iz
drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in osmega odstavka tega člena s
sklepom odloči direktor ARRS na predlog ZSA.
78. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) ARRS in ZSV
spremljajo in nadzorujejo izvajanje projektov v vseh fazah njihovega poteka na
podlagi vmesnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o porabljenih
sredstvih.
(2) Če ZSV negativno
oceni vmesno poročilo projekta (temeljnega, aplikativnega ali podoktorskega),
svojo oceno obrazloži. ARRS o tem obvesti matično RO in vodjo projekta. Če ZSV
negativno oceni zaključno poročilo projekta in to potrdi še ZSA, mora RO vrniti
10 % vseh izplačanih sredstev. ZSA lahko negativno zaključno poročilo vrne v
ponovno ocenjevanje ZSV. Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor ARRS sprejme
obrazloženi sklep.
(3) Matična RO za
aplikativne projekte v vmesnih in zaključnih poročilih ustrezno rubriko izpolni
oziroma prepiše v skladu z obrazcem, ki ga mora izpolniti (so)financer.
Podpisani obrazec »Izjava sofinancerja« pridobi in hrani matična RO. ARRS lahko
zahteva od matične RO, ki je nosilka aplikativnega projekta, poročilo
(so)financerja o gospodarskih in drugih učinkih uporabe rezultatov še pet let
po končanem projektu.
79. člen
(vsebina vmesnega poročanja)
Vmesno poročilo o rezultatih izvedenega projekta poleg
naslova projekta, imena oziroma naziva prijavitelja ter imena in priimka vodje
projekta vsebuje tudi kratko vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi
prevzetih obveznosti. V poročilu se navedejo:
1.
cilji projekta;
2.
uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
3.
izkoriščanje dobljenih rezultatov;
4.
utemeljitev morebitnih sprememb programa dela pri projektu;
5.
obrazložitev sprememb sestave projektnih skupin;
6.
mednarodno sodelovanje;
7.
raziskovalni in drugi rezultati;
8.
samoevalvacijska ocena učinkov odprtodostopnih objav recenziranih
znanstvenih objav in drugih elementov odprtega dostopa, ki se nanašajo na
raziskovalne rezultate.
80. člen
(vsebina zaključnega poročila)
Zaključno poročilo o rezultatih izvedenega projekta poleg
naslova projekta, imena oziroma naziva prijavitelja ter imena in priimka vodje
projekta vsebuje tudi:
1.
cilje projekta;
2.
uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
3.
obrazložitev sprememb projektnih skupin, če se zgodijo v zadnjem letu
izvajanja projekta;
4.
izkoriščanje dobljenih rezultatov;
5.
mednarodno sodelovanje;
6.
raziskovalne in druge rezultate;
7.
potencialne učinke projekta;
8.
samoevalvacijsko oceno o učinkih odprtodostopnih objav recenziranih
znanstvenih objav in drugih elementov odprtega dostopa, ki se nanašajo na
raziskovalne rezultate.
81. člen
(podaljšanje roka za zaključek izvajanja projekta)
RO lahko zaprosi za podaljšanje roka zaključka izvajanja
projekta za dobo do enega leta in navede vzroke za zamudo. RO vloge za
podaljšanje projekta ne more vložiti prej kot šest mesecev pred zaključkom
projekta, vložiti pa jo mora najpozneje en mesec pred zaključkom projekta. Do
konca podaljšanega obdobja izvajanja projekta je mogoče porabiti že dodeljena
sredstva za upravičene stroške izvajanja projekta. RO ni upravičena do
dodatnega (so)financiranja pri podaljšanju obdobja izvajanja projekta.
Odločitev s sklepom sprejme direktor ARRS na predlog ZSA.
82. člen
(objava rezultatov projekta)
Člani projektne skupine morajo v poročilih, pri objavi
rezultatov oziroma v vseh javnih predstavitvah raziskovalnih dosežkov navesti
afiliacijo RO, številko projekta ter naziv sofinancerja, Javne agencije za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (angl. Slovenian Research Agency).
2. Mednarodno sodelovanje
83. člen
(predmet (so)financiranja)
Na področju mednarodne znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARRS
lahko (so)financira:
-
sprejete obveznosti aktivnosti bilateralnega sodelovanja oziroma
bilateralnih raziskovalnih projektov, ki jih je sprejela vlada ali ministrstvo,
pristojno za znanost, ali za katere je sklenjen mednarodni akt ali na podlagi
programa dela in finančnega načrta ARRS;
-
spodbujanje prijav na razpise okvirnih programov Evropske unije za
raziskave in inovacije (npr. izplačilo enkratnega finančnega prispevka k
stroškom priprave in prijave; spodbujanje prijav na razpise Evropskega
raziskovalnega sveta – ERC; projekti okvirnih programov EU s pečatom
odličnosti);
-
sodelovanje slovenskih RO v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih
projektih, ki so jih sprejeli vlada, ministrstvo, pristojno za znanost, ali
ARRS in za katere je sklenjena posebna pogodba oziroma drug ustrezen mednarodni
akt (npr. prevzem (so)financiranja po vodilni agenciji; instrumenti evropskega
raziskovalnega prostora (ERA));
-
spodbujanje aktivne udeležbe izjemnih mlajših raziskovalcev na odmevnih
mednarodnih programih za mlajše raziskovalce.
84. člen
(način (so)financiranja)
ARRS (so)financira znanstvenoraziskovalno dejavnost iz
prejšnjega člena na podlagi razpisa, razen če ni s tem splošnim aktom za
posamezne vrste aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti določeno drugače.
85. člen
(uporaba določb, ki veljajo za raziskovalne projekte)
Če v tem podpoglavju za posamezne vrste aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti ni drugače določeno, se zanje uporabljajo
določbe tega splošnega akta iz podpoglavja, ki ureja raziskovalne projekte,
razen glede začetka izpolnitve pogoja prostih kapacitet efektivnih ur
raziskovalnega dela za vodjo projekta, ki mora biti izpolnjen na dan začetka
izvajanja projekta.
2. 1. Bilateralno sodelovanje
86. člen
(enostranski in dvostranski razpisi)
Če je sklenjen mednarodni sporazum ali drug pravni akt in je
bilateralno sodelovanje ključnega pomena za slovensko raziskovalno skupnost,
partnerska država pa predmetnega sodelovanja ne (so)financira, se
(so)financiranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja iz prve alineje 83. člena tega splošnega akta izvaja na podlagi
enostranskega razpisa, sicer pa se izvaja na podlagi dvostranskega razpisa.
ARRS enostranski razpis lahko objavi na podlagi sprejetega programa dela in
finančnega načrta ARRS. Dvostranski razpis ARRS objavi v dogovoru z
ministrstvom, pristojnim za znanost, in na podlagi sprejetega programa dela in
finančnega načrta ARRS.
87. člen
(pogoji)
(1) Prijavitelji na
razpise za aktivnosti bilateralnega sodelovanja iz prve alineje 83. člena tega splošnega akta morajo izvajati
raziskovalne programe oziroma temeljne ali aplikativne projekte, ki jih
(so)financira ARRS, ali imeti odobrene mednarodne projekte (na primer
sodelovanje v okvirnih programih EU na področju raziskav in inovacij), ki
zagotavljajo temeljni vir raziskav.
(2) Vodja aktivnosti
bilateralnega sodelovanja mora izpolnjevati pogoje za vodjo iz četrtega
odstavka 8. člena tega splošnega akta.
(3) Prijava na razpis
za aktivnosti bilateralnega sodelovanja mora med drugimi sodelujočimi
raziskovalci in tehničnimi sodelavci v Republiki Sloveniji vključevati tudi
doktorske študente ali raziskovalce, pri katerih od njihovega zagovora prvega
doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora doktorata).
(4) Vsi sodelujoči
raziskovalci na aktivnosti bilateralnega sodelovanja morajo biti vpisani v
Evidenco RO.
(5) Vodja bilateralnega
raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo iz četrtega odstavka
8. člena in tretjega ter šestega odstavka
66. člena tega splošnega akta in mora
imeti proste kapacitete glede efektivnih ur raziskovalnega dela, ki so določene
za vodjo projekta v 68. členu tega
splošnega akta.
(6) Bilateralni
raziskovalni projekt izvaja projektna skupina v sestavi, kot je določeno za
sestavo projektne skupine iz 67. člena tega splošnega akta.
(7) Vsi sodelujoči v
projektni skupini pri bilateralnih raziskovalnih projektih morajo biti do
podpisa pogodbe o izvajanju in (so)financiranju znanstvenoraziskovalne
dejavnosti z ARRS vpisani v Evidenco RO.
88. člen
(ocenjevanje prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja)
(1) Kriteriji za
ocenjevanje prijav aktivnosti bilateralnega sodelovanja ter največje možno
število točk za posamezen kriterij so:
-
Znanstvena odličnost (5 točk);
-
Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).
(2) Kazalnik za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost je:
-
Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano
delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja.
(3) Kazalnik za
ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv je:
-
Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje.
(4) Kazalnik za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe je:
-
Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo
predlagano aktivnost bilateralnega sodelovanja, vloga vsakega udeleženca in
obseg, v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno
znanje.
(5) Upoštevaje naravo
mednarodnega sodelovanja, se lahko v izjemnih primerih partnerski državi pisno
dogovorita o drugačnih kriterijih, kazalnikih in v metodologiji določenih
merilih ocenjevanja, kar mora ARRS upoštevati v razpisu.
89. člen
(ocenjevanje bilateralnih raziskovalnih projektov)
(1) Kriteriji za
ocenjevanje prijav bilateralnih raziskovalnih projektov ter največje število
točk za posamezen kriterij:
-
Znanstvena odličnost (10 točk);
-
Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).
(2) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:
-
Jasnost in ustreznost ciljev projekta ter obseg, v katerem je predlagano
delo ambiciozno in poskuša preseči obstoječe meje znanja;
-
Zanesljivost predlagane metodologije, vključno s temeljnimi koncepti,
modeli, predpostavkami, morebitnimi interdisciplinarnimi pristopi; ustreznost
upoštevanja razsežnosti spola v vsebini raziskav in inovacij; ustreznost
sestave raziskovalne skupine z vidika obravnave stopenj raziskovalne kariere in
spola;
-
Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in
ustreznost ciljev;
-
Verodostojnost poti za doseganje pričakovanih rezultatov in učinkov,
opredeljenih v predlogu projekta.
(3) Kazalnika za
ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv sta:
-
Ambicioznost in odličnost ciljev (npr. nove metode in pristopi k razvoju
področij) ter verjeten obseg in pomen prispevkov projekta za širše znanstveno
področje ter potencial za širši družbeni in gospodarski vpliv;
-
Potencial za nadaljnje skupno mednarodno in evropsko sodelovanje.
(4) Kazalnika za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe sta:
-
Kakovost in učinkovitost predloga, ocena tveganj ter ustreznost
dodelitve nalog in sredstev;
-
Sposobnost vodilnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin, da izvedejo
predlagani bilateralni raziskovalni projekt, vloga vsakega udeleženca in obseg,
v katerem mednarodno partnerstvo kot celota združuje potrebno strokovno znanje.
(5) Upoštevaje naravo
mednarodnega sodelovanja, se lahko v izjemnih primerih pri bilateralnih
raziskovalnih projektih partnerski državi pisno dogovorita o drugačnih
kriterijih, kazalnikih in v metodologiji določenih merilih ocenjevanja, kar
mora ARRS upoštevati v razpisu.
90. člen
(postopek ocenjevanja)
(1) Prijave aktivnosti
bilateralnega sodelovanja in bilateralnih raziskovalnih projektov ocenjuje
zunanji ekspertni panel za bilateralno mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem
besedilu: zunanji ekspertni panel za bilateralno sodelovanje).
(2) Obvezni delež
izbranih aktivnosti bilateralnega sodelovanja, katerih nosilci so raziskovalci,
pri katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let
(upošteva se leto zagovora doktorata), če so prijavljeni, se pri razpisih za
aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot enostranski razpisi,
določi v metodologiji, pri dvostranskih razpisih pa je obvezni delež predmet
dogovora med državama na zasedanju meddržavne komisije.
(3) Pri razpisih za
aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot enostranski razpisi,
zunanji ekspertni panel za bilateralno sodelovanje izdela predlog prednostnega
seznama prijav, ki je razdeljen na dva dela. V prvem delu prednostnega seznama
prijav so, upoštevaje določila prejšnjega odstavka, prijave, katerih vodje
aktivnosti bilateralnega sodelovanja so raziskovalci, pri katerih od njihovega
zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se leto zagovora
doktorata), po padajočem vrstnem redu s pripadajočimi ocenami. V drugem delu
prednostnega seznama prijav se po padajočem vrstnem redu razvrstijo ostale
prijave aktivnosti bilateralnega sodelovanja s pripadajočimi ocenami.
(4) Pri razpisih za
aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo kot dvostranski razpisi,
in za bilateralne raziskovalne projekte zunanji ekspertni panel za bilateralno
sodelovanje izdela predlog prednostnega seznama prijav, ki je razdeljen na dva
dela. V prvem delu seznama so prijave, katerih vodje aktivnosti bilateralnega
sodelovanja oziroma bilateralnih raziskovalnih projektov so raziskovalci, pri
katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva
se leto zagovora doktorata), po padajočem vrstnem redu s pripadajočimi ocenami.
V drugem delu seznama se po padajočem vrstnem redu s pripadajočimi ocenami
razvrstijo ostale prijave aktivnosti bilateralnega sodelovanja oziroma
bilateralnih raziskovalnih projektov. Predlog prednostnega seznama prijav
zunanji ekspertni panel za bilateralno sodelovanje preda slovenskemu delu
pooblaščene meddržavne komisije za sodelovanje s partnersko državo (v
nadaljnjem besedilu: meddržavna komisija).
(5) Meddržavna komisija
ne obravnava tistih prijav, ki niso oddane v obeh državah. Meddržavna komisija
na zasedanju samostojno obravnava v obeh držav prispele in ocenjene prijave
aktivnosti bilateralnega sodelovanja in bilateralnih raziskovalnih projektov
ter na podlagi danih pooblastil in skupne odločitve izbere prijave ter določi
višino (so)financiranja.
(6) Na podlagi
odločitve meddržavne komisije direktor ARRS sprejme sklep direktorja o izboru
prijave.
91. člen
(upravičeni stroški in pogoji izplačila)
(1) Upravičeni stroški
na aktivnosti bilateralnega sodelovanja so lahko mednarodni prevozni stroški,
nastali na najbolj ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa, stroški
bivanja sodelujočih na aktivnosti bilateralnega sodelovanja, dnevnice, lokalni
prevoz (javni) od kraja namestitve do kraja raziskovalne organizacije, vključno
s prevozom od vstopnega mesta v državo do gostujoče raziskovalne organizacije
in nazaj, morebitni drugi potni stroški, povezani z izvedbo dogovorjenih
obiskov in stroški bivanja mladih vodij iz partnerske države.
(2) Upravičeni stroški
za posamezen razpis se določijo v razpisu.
(3) ARRS bo izvajanje
aktivnosti bilateralnega sodelovanja (so)financirala na podlagi prejetih
zahtevkov prijaviteljev, katerim bo priloženo vsebinsko in finančno poročilo o
izvedenih aktivnostih posamezne aktivnosti bilateralnega sodelovanja.
92. člen
(zamenjava vodje in članov projektne skupine)
(1) Prijavitelj ali
izvajalec aktivnosti bilateralnega sodelovanja ali bilateralnega raziskovalnega
projekta lahko predlaga zamenjavo vodje, kot je določeno v 77. členu tega splošnega akta. Vlogi za zamenjavo
vodje aktivnosti bilateralnega sodelovanja, ki se izvaja kot dvostranski
razpis, mora biti priloženo tudi soglasje vodje projekta izvajalca partnerske
države.
(2) O zamenjavi vodje,
ki se izvaja kot enostranski razpis, s sklepom odloči direktor ARRS na predlog
ZSA, če se izvaja kot dvostranski razpis, pa s sklepom odloči direktor ARRS s
soglasjem ministrstva, pristojnega za znanost.
93. člen
(uporaba določb, ki urejajo raziskovalne projekte)
Določba 85. člena tega
splošnega akta se uporablja za bilateralne raziskovalne projekte in aktivnosti
bilateralnega sodelovanja, ki se izvajajo na podlagi enostranskega razpisa.
2. 2. Spodbujanje prijav na razpise okvirnih
programov EU
94. člen
(spodbujanje prijav v okvirnih programih EU)
(1) Do izplačila
enkratnega finančnega prispevka k stroškom priprave in prijave projektov v
okvirnih programih za raziskave in inovacije EU iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta so upravičeni prijavitelji,
ki so kot koordinatorji prijavili projekt ali sodelujejo kot partnerji pri
projektu, ki ga je Evropski komisiji prijavila tuja ali slovenska RO, in so v
ocenjevalnem postopku, ki ga je izvedla Evropska komisija, dosegli mejni %
največjega možnega števila točk. Mejni % največjega možnega števila točk se
določi v metodologiji.
(2) Višina finančnega
prispevka iz prejšnjega odstavka se določi v razpisu, ločeno za prijave
prijaviteljev v vlogi koordinatorja mednarodnega konzorcija ali koordinatorja
nacionalnega konzorcija, kadar razpis Evropske komisije predvideva nacionalni
konzorcij, in ločeno za prijave prijaviteljev, ki so bili v projekt vključeni
kot sodelujoča RO oziroma je prijavitelj prijavil projekt samostojno, kadar
razpis Evropske komisije predvideva enega samega prijavitelja.
95. člen
(projekti okvirnih programov EU – projekti ERC perspektiva)
(1) Če recenzija
prijave projekta na razpis iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta,
pri katerem je prijavitelj iz Slovenije v vlogi gostiteljske RO (projekti
Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: projekti ERC), preseže
prag za možno (so)financiranje, lahko ARRS (so)financira slovenski del
mednarodnega raziskovalnega projekta v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme
direktor ARRS glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu
dela ARRS.
(2) Prijavitelj lahko
za posameznega vodjo projekta ERC do njegove pridobitve projekta ERC v okviru
istovrstnega razpisa ERC dvakrat odda prijavo za (so)financiranje projekta
mednarodnih razpisov. Prijavitelj lahko za posameznega vodjo projektov
mednarodnih razpisov, ki je pridobil ERC projekt, ponovno dvakrat odda prijavo
za (so)financiranje projektov mednarodnih razpisov, in sicer do ponovne
pridobitve projekta ERC v okviru istovrstnega razpisa ERC. Navedene omejitve
veljajo za posameznega vodjo projekta okvirnega programa EU, ne glede na
prijavitelja, s katerim oddaja prijavo.
(3) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za projekte ERC perspektiva, ERC potencial in ERC nova
obzorja (v nadaljnjem besedilu: zunanji ekspertni panel za ERC). Rezultat dela
zunanjega ekspertnega panela za ERC je ocena, ali prilagojeni projekt omogoča
realizacijo raziskav, ki bodo vodile h glavnim ciljem projekta ERC.
(4) Zamenjava vodje
projekta ni dovoljena.
96. člen
(projekti ERC potencial)
(1) Če je prijava
projekta na razpis iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta, pri
katerem je prijavitelj iz Slovenije v vlogi gostiteljske RO (projekti
Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem besedilu: projekti ERC)),
sprejeta v (so)financiranje, lahko ARRS, z namenom zagotovitve začetne podpore
za pripravo na izvajanje pridobljenega projekta ERC, v vmesnem časovnem
obdobju, med obvestilom ERC o (so)financiranju projekta ERC in njegovim
dejanskim začetkom izvajanja, vendar največ za obdobje šestih mesecev,
(so)financira enkraten finančni prispevek pripravljalnega dela za uspešen
začetek izvajanja projekta ERC v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme direktor
ARRS glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.
(2) Če se projekt ERC
ne bo izvajal na gostiteljski RO v Sloveniji, so prijavitelji dolžni vrniti
prejeta sredstva.
(3) Zamenjava vodje
projekta ni dovoljena.
97. člen
(projekti ERC nova obzorja)
(1) Če je prijava projekta na razpis iz druge alineje
83. člena tega splošnega akta, pri katerem je prijavitelj iz Slovenije v
vlogi gostiteljske RO (projekti Evropskega raziskovalnega sveta (v nadaljnjem
besedilu: projekti ERC)), sprejeta v (so)financiranje pri ERC in se je izvajanje
projekta ERC že zaključilo, lahko ARRS, z namenom ohranitve jedra raziskovalne skupine
in priprave na ponovno prijavo na razpis ERC oziroma kot koordinator na druge
razpise okvirnega programa EU, (so)financira slovenski del mednarodnega
raziskovalnega projekta v obsegu, ki ga na predlog ZSA sprejme direktor ARRS
glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.
(2) Z namenom
spodbujanja sodelovanja med RO in prenosa znanj mora biti pri projektu ERC nova
obzorja poleg matične RO, vključena vsaj še ena sodelujoča RO.
(3) Prijavitelj lahko
za posameznega vodjo projekta ERC za isti projekt ERC odda prijavo za
(so)financiranje projekta ERC nova obzorja le enkrat, in sicer v obdobju enega
leta pred zaključkom projekta ERC oziroma najpozneje v enem letu po zaključku
projekta ERC. Navedena omejitev velja za posameznega vodjo projekta ERC, ne
glede na prijavitelja, s katerim oddaja prijavo.
(4) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za ERC. Rezultat dela zunanjega ekspertnega panela za
ERC je ocena, ali prijava projekta omogoča ohranitev jedra raziskovalne skupine
in izkazuje potencial za novo prijavo projekta ERC.
(5) Prijavitelj se
pisno obveže, da se bo vodja projekta ERC nova obzorja prijavil na razpis ERC
oziroma kot koordinator na druge razpise okvirnega programa EU. Prijava mora
biti oddana znotraj obdobja prvih dveh istovrstnih razpisov ERC po zaključku
projekta ERC nova obzorja, pri čemer se kot zadnji rok za oddajo prijave na
razpis ERC upošteva drugi možni datum prijave na istovrstni razpis ERC, za
katerega vodja projekta ERC nova obzorja izpolnjuje pogoje ob prijavi. Če vodja
projekta ERC nova obzorja glede na leto zagovora prvega doktorata med prvim in
drugim možnim datumom prijave na istovrstni razpis ERC izpolni pogoje za višjo
karierno stopnjo razpisov ERC ter se ni prijavil na razpis ERC ob prvem možnem
datumu, se kot zadnji rok za oddajo prijave na razpis ERC upošteva drugi možni
datum prijave na razpis ERC na višji karierni stopnji, ki se prav tako določi
glede na datum zaključka projekta ERC nova obzorja. V primeru prijave v vlogi
koordinatorja okvirnega programa EU je treba prijavo oddati v dveh letih po
zaključku projekta ERC nova obzorja. V nasprotnem primeru bo agencija v skladu
s pogodbo zahtevala vrnitev ene tretjine izplačanih sredstev.
(6) Zamenjava vodje
projekta ni dovoljena.
98. člen
(projekti ERC fokus)
Na razpisu za projekte ERC fokus iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta ARRS (so)financira
gostovanja raziskovalcev iz Slovenije pri vodjih ERC projektov z namenom:
-
sodelovanja z nekdanjim ali sedanjim vodjo projekta ERC;
-
razvijanja usposobljenosti za pripravo lastnega projekta;
-
izboljšanja vidika internacionalizacije svojih raziskovalnih izkušenj;
-
povečanja možnosti, da raziskovalec iz Slovenije postane sam prejemnik
projekta ERC.
99. člen
(ocenjevanje prijav projektov ERC fokus)
(1) Prijave za projekte
ERC fokus ocenjuje zunanji ekspertni panel za projekte ERC fokus in za
spodbujanje udeležbe izjemnih mlajših raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu:
zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce).
(2) Kriterija za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij sta:
-
Znanstvena odličnost (10 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:
-
Izjemni dosežki (ki se nanašajo na raziskovalno področje oziroma cilje,
kot so opredeljeni v osnutku dispozicije znanstvenoraziskovalnega projekta);
-
Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
-
Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav;
-
Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov;
-
Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k
razvoju področij in potencial za preseganje obstoječega stanja v znanosti);
-
Jasnost koncepta, vključno z morebitnim interdisciplinarnim vidikom, in
ustreznost ciljev;
-
Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev.
(4) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe so:
-
Komplementarnost dejavnosti vodje projekta ERC in gostujočega
raziskovalca;
-
Kakovost načrta vključitve gostujočega raziskovalca v dejavnosti vodje
projekta ERC;
-
Primernost raziskovalnih zmogljivosti raziskovalne organizacije vodje
projekta ERC.
(5) Če posamezna
prijava ne doseže mejnega praga, ki za vsak kriterij iz drugega odstavka tega
člena predstavlja najmanj polovico največjega možnega števila, ali skupnega
mejnega praga vsote obeh ocen, to je 10 točk, se ne izbere za (so)financiranje.
(6) V primeru večjega
števila prijav, ki dosežejo mejni prag iz prejšnjega odstavka, s čimer bi bila
z izborom presežena razpoložljiva sredstva razpisa, je sestavni del ocenjevanja
prijave tudi ustna predstavitev (intervju). Ustna predstavitev s strani
predlaganega vodje se izvede samo za tiste prijave, katerih ocena je enaka
spodnjemu mejnemu pragu, ki se v tem primeru določi glede na razpoložljiva
sredstva razpisa. Ocena ustne predstavitve dopolnjuje skupno oceno.
(7) Na podlagi
izvedenega ocenjevanja zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše
raziskovalce izdela predlog prednostnega seznama prijav. Pri razvrščanju prijav
na prednostni seznam zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše
raziskovalce upošteva oceno prijave in oceno morebitne ustne predstavitve.
100. člen
((so)financiranje in nadzor projektov ERC fokus)
(1) ARRS gostujočim
raziskovalcem pri vodjih projektov ERC (so)financira nadomestilo za delo v
tujini, ki vključuje stroške nastanitve, stroške prevoza do kraja gostovanja in
nazaj, stroške prevoza na delo v kraju gostovanja in stroške prehrane med delom
v skupni višini, ki se določi v razpisu.
(2) Prijavitelj v 30
dneh od zaključka gostovanja odda vsebinsko in finančno poročilo, ki vsebuje
pregled porabe sredstev po skupinah stroškov izvedene aktivnosti.
101. člen
(projekti okvirnih programov EU s pečatom odličnosti)
(1) ARRS na podlagi
neposredne pogodbe (so)financira raziskovalne projekte, ki so bili na razpisih
iz druge alineje 83. člena tega splošnega akta v okviru centralnih
programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili sprejeti v
(so)financiranje, obenem pa jim je bil podeljen pečat odličnosti.
(2) Za (so)financiranje
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-
projekt ni bil sprejet v (so)financiranje pri Evropski komisiji, obenem
pa mu je bil podeljen pečat odličnosti;
-
vodja projekta je isti raziskovalec, ki je bil prijavljen na mednarodnem
razpisu;
-
vodja projekta mora biti kot raziskovalec vpisan v Evidenco RO in mora
imeti proste kapacitete v višini 1 FTE;
-
izpolnjeno mora biti pravilo mobilnosti na način, kot je opredeljeno v
mednarodnem razpisu.
(3) ARRS projekte (so)financira glede na razpoložljiva
sredstva v finančnem načrtu in programu dela ARRS.
(4) Podrobnejše
informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in
(so)financiranja ARRS objavi na svoji spletni strani.
2. 3. Sodelovanje po principu vodilne agencije
102. člen
(prevzem (so)financiranja po vodilni agenciji)
(1) ARRS na podlagi
neposredne pogodbe (so)financira raziskovalne projekte iz tretje alineje 83. člena tega splošnega akta, če je prijava
prijavitelja na razpisu druge države oziroma njene agencije na področju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodilna agencija)
predlagana v (so)financiranje.
(2) Za (so)financiranje
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-
vse sodelujoče partnerske agencije morajo sprejeti v (so)financiranje
nacionalni del skupnega raziskovalnega projekta;
-
vodja slovenskega dela projekta mora izpolnjevati pogoje iz četrtega
odstavka 8. člena in tretjega ter šestega
odstavka 66. člena tega splošnega akta in mora imeti proste kapacitete
glede efektivnih ur raziskovalnega dela, ki so določene za vodjo projekta v 68. členu tega splošnega akta;
-
kot vodja slovenskega dela projekta lahko sodeluje le tisti
raziskovalec, ki je na dan zaključka razpisa v partnerski državi (v primeru
stalno odprtih razpisov se upošteva dan oddaje prijave na razpis v partnerski
državi) vodja le enega projekta, ki se (so)financira v obsegu, večjem od
50.000,00 EUR letno, pri čemer se letna
višina (so)financiranja nanaša na leto, ko se raziskovalni projekt izvaja celo
leto. V to omejitev štejejo tudi projekti s podaljšanim rokom za zaključek
izvajanja raziskovalnega projekta na podlagi 81. člena
tega splošnega akta.
(3) ARRS projekte
(so)financira glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu
dela ARRS.
(4) Podrobnejše
informacije za prijavitelje glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in
(so)financiranja ARRS objavi na svoji spletni strani.
2. 4. Sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih in
razvojnih projektih
103. člen
(aktivnosti v okviru evropskega raziskovalnega prostora
(ERA))
(1) ARRS na podlagi
neposredne pogodbe (so)financira slovenski del večstranskih transnacionalnih
raziskovalnih projektov, ki se (so)financirajo prek mednarodnih organizacij ali
konzorcijev v okviru okvirnih programov EU, pri katerih je postopek razpisa za
dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, skladno s
postopki predvidenimi za izvrševanje programov EU ali z avtonomno določenim
pravom, in ki so bili izbrani v (so)financiranje na podlagi mednarodnih
evalvacij in finančnih uskladitev v okviru programov in sodelovanj, h katerim
so pristopili Republika Slovenija, ministrstvo, pristojno za znanost oziroma
ARRS.
(2) ARRS sodeluje v konzorcijih
mednarodnega sodelovanja, kadar je zagotovljen kakovosten ocenjevalni postopek
z mednarodnim panelom in recenzenti.
(3) Če mednarodni
razpis na ravni konzorcija mednarodnega sodelovanja predvideva nacionalne
pogoje upravičenosti, jih ARRS za RO iz Republike Slovenije določi v skladu s
predpisi. ARRS lahko v okviru nacionalnih pogojev upravičenosti omeji velikost
prijavljenega dela izbranega projekta iz Republike Slovenije. ZSA o predlogu za
(so)financiranje odloča na podlagi obvestila konzorcija mednarodnega
sodelovanja o rezultatih izvedenega izbirnega postopka in gradiva za obravnavo
na pristojnem organu konzorcija mednarodnega sodelovanja.
(4) RO predloži
vsebinska in finančna poročila o porabljenih sredstvih, ki jih je
(so)financirala ARRS. Vmesna in zaključna poročila o izvedeni aktivnosti ARRS
lahko pridobi od koordinatorja konzorcija mednarodnega sodelovanja.
(5) Če je član
konzorcija mednarodnega sodelovanja RO in za sodelovanje potrebuje soglasje
ARRS, RO in ARRS uredita medsebojne pravice in obveznosti s sporazumom. RO
lahko sodeluje v konzorciju mednarodnega sodelovanja pod pogojem, da se
(so)financiranje izvaja po načelu navideznega skupnega proračuna oziroma
mešanega načina (virtual common pot oziroma mixed-mode funding).
V sporazumu se določi predvsem:
-
s katerimi sredstvi RO sodeluje pri (so)financiranju projektov, ki jih
financira konzorcij mednarodnega sodelovanja;
-
s katerimi sredstvi RO (so)financira delovanje konzorcija mednarodnega
sodelovanja, kamor sodijo sestanki organov konzorcija mednarodnega sodelovanja,
stroški ocenjevalnih postopkov in drugi administrativni stroški konzorcija
mednarodnega sodelovanja;
-
namen uporabe sredstev, ki jih RO dobiva prek ARRS in jih uporablja kot
svoj prispevek, da se zagotovi namenska raba teh sredstev.
(6) ARRS projekte
(so)financira glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu in programu
dela ARRS.
(7) Podrobnejše
informacije za RO glede prijave za sklenitev neposredne pogodbe in
(so)financiranja ARRS objavi na svoji spletni strani.
2. 5. Spodbujanje aktivne udeležbe izjemnih mlajših
raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih za mlajše raziskovalce
104. člen
(predmet (so)financiranja)
ARRS (so)financira aktivno udeležbo izjemnih slovenskih
mlajših raziskovalcev (do sedem let po zagovoru prvega doktorata ali kot
zahteva organizator (v nadaljnjem besedilu: izjemni mlajši raziskovalec)) na
odmevnih mednarodnih programih, ki spodbujajo razvoj akademske kariere mlajših
raziskovalcev.
105. člen
(pogoji za izjemnega mlajšega raziskovalca)
Izjemni mlajši raziskovalec mora izpolnjevati pogoje za vodjo
iz četrtega odstavka 8. člena tega
splošnega akta.
106. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše raziskovalce.
(2) Kriterija za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij sta:
-
Znanstvena odličnost (5 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk).
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:
-
Izjemni dosežki, ki se nanašajo na dosedanje raziskovano področje;
-
Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja;
-
Izkazane kompetence prepričljivega zagovarjanja strokovnega področja;
-
Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav;
-
Izkazana ambicioznost in izjemnost ciljev pri dosedanjem raziskovalnem
delu;
-
Prejete nagrade in priznanja za dosedanje raziskovalno delo;
-
Sposobnost komuniciranja z vsemi javnostmi.
(4) Kazalnik za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe je:
-
Prepričljivost predloga predstavitve na predmetnem odmevnem mednarodnem
programu.
(5) Na podlagi
izvedenega ocenjevanja zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne mlajše
raziskovalce izdela predlog prednostnega seznama prijav, pri čemer upošteva
načelo zastopanosti vseh znanstvenih ved na način, da je na prednostni seznam
uvrščena vsaj ena prijava za vsako znanstveno vedo. Pri nadaljnjem razvrščanju
prijav na prednostni seznam zunanji ekspertni panel za ERC fokus in izjemne
mlajše raziskovalce upošteva oceno prijave.
107. člen
((so)financiranje in nadzor izvajanja)
(1) ARRS izjemnim
mlajšim raziskovalcem lahko (so)financira mednarodne prevozne stroške, nastale
na najbolj ekonomičen način, upoštevajoč ceno in porabo časa, stroške bivanja,
dnevnice, lokalni prevoz (javni) od kraja namestitve do kraja raziskovalne
organizacije vključno s prevozom od vstopnega mesta v državo do gostujoče
raziskovalne organizacije in nazaj in morebitne druge potne stroške, povezane z
izvedbo dogovorjenih obiskov, ki se podrobneje določijo v javnem razpisu.
(2) ARRS bo aktivno
udeležbo mlajših raziskovalcev na odmevnih mednarodnih programih
(so)financirala na podlagi prejetih zahtevkov, ki jim bo priloženo vsebinsko in
finančno poročilo o izvedenih aktivnostih.
3. Znanstvene publikacije in znanstvene monografije
3. 1. Domače
periodične znanstvene publikacije
108. člen
(namen)
(1) ARRS na podlagi
razpisa s (so)financiranjem podpira izdajanje domačih periodičnih znanstvenih
publikacij v tiskani oziroma digitalni obliki (v nadaljnjem besedilu:
znanstvene publikacije), da bi tako omogočala in pospeševala objave tistih
publikacij, ki so:
-
aktualne in temeljnega pomena za razvoj nekega znanstvenega področja ali
podpodročja;
-
pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
-
pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in
mednarodnem prostoru;
-
pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj.
(2) Znanstvene
publikacije morajo ustrezati veljavnim mednarodnim bibliografskim in tehniškim
standardom za znanstveni tisk in serijske publikacije.
109. člen
(prijavitelji)
Prijavitelji so lahko RO, ki so vpisane v Evidenco RO, in
nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne
dejavnosti in so pri pristojnem organu vpisane v evidenco nevladnih organizacij
v javnem interesu. Prav tako so prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega
zamejstva in Slovencev po svetu.
110. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
znanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom in
izhaja najmanj enkrat letno;
2.
znanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu pred
objavo razpisa;
3.
znanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s kazalom
vsake številke in s povzetkom);
4.
znanstvena publikacija ima ustrezno ISSN–številko;
5.
če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v tujem
jeziku, morajo biti objavljeni najmanj povzetki člankov v slovenskem jeziku;
6.
če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v slovenskem
jeziku, morajo biti objavljeni vsaj povzetki člankov v angleškem jeziku
(izjemoma v drugem svetovnem jeziku);
7.
prijavitelj je dolžan hraniti pisne recenzije znanstvenih člankov za
obdobje zadnjih štirih let, ki morajo biti vedno dostopne ARRS, oziroma za
obdobje izhajanja znanstvene publikacije, če je to krajše od štirih let;
8.
prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
9.
prijavitelj za isti namen in z istim revijalnim programom še ni
(so)financiran iz drugih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov
pomoči po pravilu »de minimis«;
10.
prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega
prenehanja;
11.
znanstveno publikacijo, katere
izdajo ARRS (so)financira, je treba predstaviti v spletnem mediju. Obvezna je
oddaja revij v predpisani digitalni obliki Narodni in univerzitetni knjižnici
za objavo na javno dostopnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
takoj ob izdaji ali najpozneje ob izdaji naslednje številke;
12.
prijavitelj ima izpolnjene vse morebitne pogodbene obveznosti iz
predhodnega leta do ARRS;
13.
znanstvena publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah
podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij
(BIBLIO-A), oziroma na seznamu znanstvenih revij, ki niso vključene v
mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji
znanstvenih publikacij (BIBLIO-B), ki je dostopen na spletnih straneh ARRS.
111. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
komisija za ocenjevanje prijav, ki jo imenuje ZSA. Komisija za ocenjevanje
prijav lahko pri sprejemanju odločitev po potrebi pridobi mnenje članov drugih
strokovnih teles ARRS oziroma recenzentov.
(2) Kriterij za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za kriterij je:
-
Znanstvena odličnost publikacije (100 točk).
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost publikacije so:
-
Publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov SCOPUS
ali WoS;
-
Publikacija je zajeta v drugih mednarodnih bibliografskih bazah
podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij;
-
Publikacija je zajeta na seznamu znanstvenih publikacij, ki niso
vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij.
112. člen
((so)financiranje)
(1) Višina letnega
(so)financiranja za posamezno publikacijo se izračuna sorazmerno obsegu
izdajanja znanstvene vsebine ter oceni prijave v skladu s prejšnjim členom.
Natančen način izračuna najvišje možne višine (so)financiranja za posamezno
znanstveno publikacijo ter največji letni obseg izdajanja znanstvene vsebine,
ki jo ARRS (so)financira, določa metodologija oziroma razpis. Višina
(so)financiranja ne more presegati zaprošenih sredstev. Če vsota izračunanih
sredstev (so)financiranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se
izračunani zneski (so)financiranja sorazmerno uskladijo z obsegom
razpoložljivih finančnih sredstev.
(2) ARRS pri izdajanju
publikacije (so)financira stroške tiska, stroške priprave za tisk (stroške
oblikovanja in računalniškega preloma), stroške odpošiljanja, stroške priprave
odprtodostopne spletne izdaje, uredniško delo in stroške prevoda in
lektoriranja. ARRS ne (so)financira avtorskih honorarjev piscev člankov.
(3) Če se obseg
znanstvene publikacije v posameznem letu zmanjša za več kot 20 % obsega
odobrenih letnih avtorskih pol, ARRS ustrezno prilagodi (so)financiranje tako,
da na novo izračuna višino (so)financiranja za posamezno leto na način, kot je
bil izveden prvotni izračun.
3. 2. Domače periodične poljudnoznanstvene
publikacije
113. člen
(namen)
ARRS na podlagi razpisa (so)financira izdajanje periodičnih
publikacij s poljudnoznanstveno vsebino v tiskani oziroma digitalni obliki (v
nadaljnjem besedilu: poljudnoznanstvena publikacija), da bi tako omogočala in
pospeševala objave tistih poljudnoznanstvenih publikacij, ki so:
-
pomembne za spodbujanje zanimanja mladine in javnosti za znanost in
tehnologijo ter za širjenje splošne znanstvene in tehniške kulture;
-
pomembne za formalno izobraževanje (predvsem osnovno- in srednješolsko);
-
pomembne za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije;
-
dostopne na internetu in jih v pomembnem deležu ustvarjajo slovenski
avtorji.
114. člen
(prijavitelji)
Prijavitelji so lahko RO, ki so vpisane v Evidenco RO, in
nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne
dejavnosti in so pri pristojnem organu vpisane v evidenco nevladnih organizacij
v javnem interesu. Prav tako so prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega
zamejstva in Slovencev po svetu.
115. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
poljudnoznanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom
in izhaja najmanj enkrat letno;
2.
poljudnoznanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu
pred objavo razpisa;
3.
poljudnoznanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s
kazalom vsake številke in povzetkom);
4.
poljudnoznanstvena publikacija ima ustrezno ISSN-številko;
5.
prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
6.
na razpis lahko odda samo eno prijavo za posamezno poljudnoznanstveno
publikacijo;
7.
prijavitelj za isti namen in z istim revijalnim programom še ni
(so)financiran iz drugih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov
pomoči po pravilu »de minimis«;
8.
ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
9.
poljudnoznanstveno publikacijo je treba predstaviti v spletnem mediju.
Obvezna je oddaja revij v predpisani digitalni obliki Narodni in univerzitetni
knjižnici za objavo na javno dostopnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si takoj ob izdaji ali najpozneje ob izdaji naslednje številke.
116. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za poljudnoznanstvene publikacije.
(2) Kriterij za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za kriterij je:
-
Družbeni in gospodarski vpliv publikacije (100 točk).
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv publikacije so:
-
Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z osnovno- in
srednješolskim);
-
Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje in tehnologijo
ter za razširjanje splošne znanstvene in tehniške kulture;
-
Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije;
-
Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev;
-
Dostopnost na internetu.
(4) Posamezna prijava
lahko doseže največ 100 točk. Na podlagi doseženih točk se prijava uvrsti v eno
od treh kategorij, in sicer se v:
-
I. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 91 in 100 točkami;
-
II. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 60 in 90 točkami;
-
III. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene z manj kot 60 točkami.
(5) Za izračun višine
(so)financiranja posamezne poljudnoznanstvene publikacije se sorazmerno
upoštevajo število avtorskih pol na zvezek, naklada, število rednih zvezkov na
letnik, priznani stroški na eno avtorsko polo ter kategorija iz prejšnjega
odstavka. Natančen način izračuna (so)financiranja za posamezno
poljudnoznanstveno publikacijo določa metodologija. Če vsota izračunanih
sredstev (so)financiranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se
izračunani zneski (so)financiranja sorazmerno uskladijo z obsegom
razpoložljivih finančnih sredstev.
117. člen
((so)financiranje)
ARRS pri izdajanju publikacije (so)financira stroške tiska in
stroške priprave na tisk, stroške priprave odprtodostopne spletne izdaje,
lektoriranja, priprave preloma strani, odpošiljanja, ne (so)financira pa
avtorskega honorarja piscev člankov. Če se obseg publikacije v posameznem letu
zmanjša za več kot 20 % obsega odobrenih letnih avtorskih pol, ARRS ustrezno
prilagodi (so)financiranje tako, da na novo izračuna višino (so)financiranja za
posamezno leto na način, kot je bil izveden prvotni izračun.
4. 3. Znanstvene monografije
118. člen
(namen)
ARRS na podlagi razpisa s (so)financiranjem podpira izdajanje
znanstvenih monografij v tiskani in digitalni obliki, da bi tako omogočala in
pospeševala objave tistih znanstvenih monografij, ki so:
-
aktualne in temeljnega pomena za razvoj posameznega znanstvenega
področja;
-
pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
-
pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in
mednarodnem prostoru;
-
pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj in znanstvene kulture.
119. člen
(predmet (so)financiranja)
(1) ARRS pri izdajanju
znanstvenih monografij (so)financira:
-
znanstvene monografije slovenskih avtorjev in tujih avtorjev, ki
delujejo kot raziskovalci v Republiki Sloveniji, ter kritične izdaje virov s
spremno študijo in komentarjem: stroški tiska, tehnična priprava rokopisa za
tisk oziroma digitalno objavo (stroški oblikovanja in računalniškega preloma),
stroški lektoriranja, stroški prevajanja;
-
prevod znanstvenih monografij tujih in slovenskih avtorjev v slovenski
jezik: stroški prevajanja;
-
prevod znanstvenih monografij slovenskih avtorjev in tujih avtorjev, ki
delujejo kot raziskovalci v Republiki Sloveniji, v tuj jezik: stroški
prevajanja oziroma lektoriranja v tujem jeziku, če je monografija že prevedena
v tuj jezik;
-
digitalna izdaja monografije: stroški priprave rokopisa za digitalno
objavo, stroški lektoriranja.
(2) ARRS ne
(so)financira:
1.
ponatisov znanstvenih monografij;
2.
ponatisov doktorskih in magistrskih del;
3.
zbornikov znanstvenih prispevkov na konferencah, kongresih, simpozijih
in kolokvijih;
4.
končnih in drugih poročil o rezultatih raziskav;
5.
učbenikov, priročnikov in katalogov;
6.
avtorskih honorarjev avtorjev znanstvenih monografij.
(3) Če je izračun
(so)financiranega zneska večji, kot so zaprošena sredstva, se upoštevajo
zaprošena sredstva.
(4) Število znanstvenih
monografij, ki jih ARRS (so)financira posameznemu avtorju, se določi v razpisu.
(5) ARRS na posameznem
razpisu (so)financira prevod znanstvene monografije istega avtorja le v en tuji
jezik. Če je prijavljeni prevod znanstvene monografije slovenskega avtorja že
preveden v tuj jezik, se priznajo samo stroški lektoriranja prevoda.
(6) Če je bilo glede iste
znanstvene monografije že dodeljeno (so)financiranje prevoda na enem izmed
preteklih razpisov, lahko prijavitelj na vseh prihodnjih razpisih odda za isto
monografijo le še eno prijavo prevoda v drug tuj jezik.
(7) ARRS (so)financira
stroške izdaje oziroma prevoda znanstvene monografije, ki nastanejo do roka
oddaje dokaznega izvoda.
120. člen
(prijavitelji)
(1) Prijavitelji so
lahko RO, ki so vpisane v Evidenco RO in nevladne organizacije, ki delujejo v
javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti in so pri pristojnem organu
vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu. Prav tako so
prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu.
(2) Prijavitelj lahko
na razpis vloži samo eno prijavo za posamezno znanstveno monografijo.
121. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
(1) Prijavitelji morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
znanstvena monografija mora biti recenzirana z dvema znanstvenima
recenzijama, ki se v celotni obliki priložita k prijavi;
2.
znanstvena recenzija mora biti objavljena (bodisi v celoti bodisi kot
krajši povzetek oziroma izsek iz nje) v (so)financirani znanstveni monografiji
z imenom in priimkom recenzenta;
3.
znanstvena monografija mora biti urejena in opremljena po mednarodnih
bibliografskih standardih in standardih za znanstveni tisk, veljavnih v
Republiki Sloveniji (znanstvena monografija mora imeti ustrezen CIP in
ISBN-številko oziroma vse potrebne elemente za njuno pridobitev);
4.
znanstvena monografija in prevod znanstvene monografije morata biti ARRS
dostavljena predvidoma do 31. marca prihodnjega leta;
5.
finančna konstrukcija znanstvene monografije mora biti finančno
uravnotežena na način, da so prihodki in odhodki znanstvene monografije enaki;
6.
prijavitelji morajo zagotoviti izdajo znanstvenih monografij v odprtem
dostopu do celotnih vsebin digitalnih izdaj ob objavi, ob upoštevanju pravic
intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami;
7.
prijavitelj za isti namen in isto znanstveno monografijo še ni
(so)financiran iz drugih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov
pomoči po pravilu »de minimis«;
8.
prijavitelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali
prisilnega prenehanja;
9.
prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev oziroma sredstev
iz drugih virov.
(2) Pri prevodu
znanstvene monografije tujega avtorja v slovenski jezik se upoštevajo že
objavljene recenzije v publikaciji. Če tuja znanstvena monografija, ki se
prevaja v slovenski jezik, objavljenih recenzij nima, prijavitelj priloži dve
znanstveni recenziji.
122. člen
(pogoji za recenzenta znanstvene monografije)
(1) Recenzent
znanstvene monografije je lahko slovenski ali tuji državljan, ki ima doktorat
znanosti v okviru vede prijavljene znanstvene monografije in ustrezen
raziskovalni naziv (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec ali
znanstveni svetnik) ali habilitacijo v ustrezen naziv visokošolskih učiteljev
(docent, izredni profesor ali redni profesor).
(2) Recenzent
znanstvene monografije zagotovi, da je monografija oziroma kritična izdaja vira
znanstveno delo.
(3) Recenzent
znanstvene monografije ne sme biti v nasprotju interesov z avtorjem oziroma
soavtorjem znanstvene monografije vsaj eno leto, preden je bila narejena
recenzija.
(4) Recenzenti
znanstvene monografije nimajo statusa recenzentov iz drugega odstavka 26. člena tega splošnega akta in se zato njihovo
ime in priimek lahko objavita.
123. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
komisija za ocenjevanje prijav, ki jo imenuje ZSA. Komisija za ocenjevanje
prijav lahko pri sprejemanju odločitev po potrebi pridobi mnenje članov
strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Kriterij za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za kriterij je:
-
Znanstvena odličnost avtorja in recenzenta (60 točk).
(3) Kazalnika za ocenjevanje
po kriteriju Znanstvena odličnost avtorja in recenzenta sta:
-
Kakovost objav avtorja znanstvene monografije (ocena A1 vključno z
ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in
A½);
-
Kakovost objav recenzentov znanstvene monografije (ocena A1 vključno z
ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in
A½).
(4) Upoštevajo se
reference znanstvene odličnosti avtorja in recenzenta na dan zaključka razpisa.
(5) Če ima znanstvena
monografija več avtorjev, se pri oceni upoštevajo samo točke avtorja, ki ima
prvi s seznama avtorjev evidenčno številko raziskovalca pri ARRS. V tem primeru
mora biti delež slovenskih avtorjev oziroma tujih avtorjev, ki delujejo kot
raziskovalci v Republiki Sloveniji, vsaj 50 % v primerjavi z ostalimi avtorji.
(6) Za slovenske
avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne številke
raziskovalca pri ARRS, komisija za ocenjevanje prijav oceno znanstvene
odličnosti poda na podlagi bibliografij avtorjev oziroma recenzentov. Za tuje
avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, komisija za
ocenjevanje prijav oceno znanstvene odličnosti avtorja in znanstvenega prevoda
v slovenski jezik poda na podlagi priloženega izvirnika tujega avtorja,
priloženih recenzij, osnutka prevoda in treh navedenih avtorjevih znanstvenih
del s področja vede, razen kadar zaradi časovne oddaljenosti ali drugih
okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti. V tem primeru se namesto treh
avtorjevih znanstvenih del upošteva pomen znanstvene monografije za slovenski
znanstveni prostor in aktualnost znanstvene monografije.
(7) Za tujega
recenzenta znanstvene monografije komisija za ocenjevanje prijav oceno
znanstvene odličnosti poda na podlagi treh najboljših recenzentovih znanstvenih
del iz zadnjih petih let.
(8) Znanstveno
monografijo ocenjujeta dva recenzenta. Za ocenjevanje znanstvene odličnosti
recenzentov se upošteva povprečje točk obeh recenzentov.
(9) Posamezna prijava
lahko doseže največ 60 točk. Na podlagi doseženih točk se prijava uvrsti v eno
od štirih kategorij, in sicer v:
-
I. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena nad 38 in do 60 točk;
-
II. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena nad 31 in do 38 točk;
-
III. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena med 23 in 31 točk;
-
IV. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena z manj kot 23 točk.
124. člen
((so)financiranje)
Višina (so)financiranja za posamezno znanstveno monografijo
se izračuna na podlagi obsega znanstvene monografije (v avtorskih polah) in
uvrstitve v kategorije iz devetega odstavka
prejšnjega člena. Natančen izračun za (so)financiranje posamezne znanstvene
monografije določa metodologija. Če vsota izračunanih sredstev (so)financiranja
preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski (so)financiranja
sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev.
4. Popularizacija znanosti
125. člen
(namen)
ARRS na podlagi razpisa (so)financira dejavnosti
popularizacije znanosti z namenom:
-
podpore slovenskim ustanovam ali združenjem, ki na raziskovalnem
področju povezujejo dejavnost slovenskih znanstvenikov in drugih strokovnjakov
v zamejstvu, ob tem sodelujejo s tujimi raziskovalnimi institucijami in društvi
ter s svojimi znanstvenimi publikacijami oskrbujejo knjižnice in slovenske
lektorate v tujini;
-
podpore združenjem, ki obveščajo o politikah in evropski zakonodaji na
področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter visokega šolstva na ravni
EU in o aktualnih razpisih EU ter skrbijo za povezovanja z evropskimi partnerji
za oblikovanje projektnih konzorcijev za raziskovalne in razvojno-tehnološke
mreže;
-
spodbujanja razvoja in vzpostavitve inovativnih komunikacijskih
aktivnosti za popularizacijo znanosti slovenske raziskovalne dejavnosti, da bi
tako izboljšala razumevanje znanosti v javnosti, pri čemer so kot inovativne
komunikacijske aktivnosti opredeljene tiste, ki pomenijo novost v načinu
popularizacije znanosti v slovenskem prostoru in hkrati kumulativno
izpolnjujejo naslednje pogoje: zagotovljena pokritost vseh znanstvenih ved,
zagotovljeno komuniciranje s tujimi javnostmi, združevanje znanstvene
odličnosti sodelujočih raziskovalcev z medijskimi in komunikacijskimi znanji
prijavitelja.
126. člen
(prijavitelji)
Prijavitelji so lahko za namene, določene v prejšnjem členu,
v:
-
prvi alineji: društva, zveze društev, ustanove iz Republike Slovenije;
-
drugi alineji: društva, zveze društev;
-
tretji alineji: subjekti iz tretjega odstavka 8. člena
tega splošnega akta. Prijavitelji so lahko tudi drugi zavodi, gospodarske
družbe, zveze društev in ustanove iz Republike Slovenije ter nevladne
organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti
in so pri pristojnem organu vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem
interesu. Prav tako so prijavitelji lahko pravne osebe iz slovenskega zamejstva
in Slovenci po svetu.
127. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za popularizacijo znanosti.
(2) Kriteriji za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij so:
-
Znanstvena odličnost (10 točk);
-
Družbeni in gospodarski vpliv (70 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (20 točk).
(3) Kazalnika za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost sta:
-
Kakovost objav (ocena A1) za nosilca promocijske dejavnosti;
-
Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih.
(4) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv so:
-
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti;
-
Pričakovana vidnost v javnosti;
-
Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami.
(5) Kazalnik za ocenjevanje
po kriteriju Kakovost in učinkovitosti izvedbe je:
-
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev.
(6) Zunanji ekspertni
panel za popularizacijo znanosti pri oceni prijav z nameni iz prve oziroma
druge alineje 125. člena tega splošnega akta upošteva preteklo večletno
odmevno delovanje prijavitelja.
128. člen
((so)financiranje)
(1) ARRS v okviru
dejavnosti popularizacije znanosti lahko (so)financira:
-
neposredne materialne stroške ustanov ali združenj, ki prijavljajo namen
iz prve alineje 125. člena tega splošnega
akta;
-
stroške delovanja in popularizacijskih aktivnosti združenj, ki
prijavljajo namen iz druge alineje 125. člena
tega splošnega akta;
-
stroške vzpostavitve in delovanja inovativnih sistemov za promocijo
slovenske znanosti.
(2) Upravičeni stroški
se podrobneje določijo v razpisu.
5. Povračilo stroškov objave odprto dostopnih
znanstvenih objav
129. člen
(predmet razpisa)
ARRS na podlagi razpisa (so)financira povračilo stroškov
znanstvenih objav, ki so bile objavljene v odprtem dostopu (v nadaljnjem
besedilu: stroški APC).
130. člen
(pogoji (so)financiranja)
Do povračila stroškov APC so prijavitelji lahko upravičeni:
1.
če gre za objave v odprtodostopnih revijah (celotna vsebina revije je
odprtodostopna),
2.
če gre za odprte objave v naročniških revijah, ki so del preoblikovalnih
pogodb, in zmanjka vavčerjev,
3.
če gre za odprte objave v naročniških revijah in prijavitelj ni član
nacionalnega konzorcija za preoblikovalne pogodbe z založniki naročniških
znanstvenih revij,
4.
če gre za odprte objave v naročniških revijah, ki niso del
preoblikovalnih pogodb, jih pa založniki deklarirajo kot preoblikovalne revije,
5.
če gre za odprte objave v naročniških revijah in prijavitelj ni sklenil
preoblikovalne pogodbe z založniki ali
6.
če gre za odprte objave v okviru kakršnekoli druge platforme za
recenzirane znanstvene objave.
131. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijavitelji morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
-
prijavitelj je plačal stroške APC v časovnem obdobju, določenem v
razpisu;
-
znanstvene objave morajo biti razvrščene vsaj v kategoriji A', pri čemer
velja uvrstitev v A' glede na seznam BIBLIO-A;
-
znanstvena objava, objavljena v odprtem dostopu, mora vsebovati navedbo
ARRS kot (so)financerja znanstvenoraziskovalnega dela, iz katerega izhaja
znanstvena objava v skladu z 8. členom
tega splošnega akta;
-
prijavitelj s (so)financiranjem ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči
po pravilu »de minimis«.
6. Raziskovalna oprema in raziskovalna infrastruktura
6. 1. Raziskovalna oprema
132. člen
(predmet razpisa)
(1) (So)financiranje
nakupov raziskovalne opreme obsega nakupe raziskovalne opreme, katere
predračunska nabavna vrednost znaša najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, najmanj
20.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za
humanistiko in družboslovje.
(2) Z namenom krepitve
in zagotavljanja povezanosti raziskovalnih infrastruktur za privlačno
raziskovalno okolje in povečano sodelovanje med raziskovalno sfero, ARRS
spodbuja konzorcijske nakupe raziskovane opreme večje vrednosti, katere
minimalno predračunsko vrednost določi ARRS v razpisu.
(3) Razpisna vrednost
in maksimalni delež (so)financiranja ARRS za nakup raziskovalne opreme iz
prvega odstavka tega člena se določita v razpisu glede na razpoložljiva
proračunska sredstva.
(4) ARRS pri pripravi
razpisa upošteva morebitne usmeritve ministrstva, pristojnega za znanost glede
nacionalnih prioritet nakupa raziskovalne opreme.
133. člen
(prijavitelji)
Prijavitelji so lahko javne RO, ki izvajajo javno službo na
področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v obliki programskega stebra
stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ali infrastrukturne
dejavnosti v okviru institucionalnega stebra stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne
dejavnosti.
134. člen
(pogoji (so)financiranja)
(1) Višina
(so)financiranja prijavitelja mora biti najmanj v vrednosti (so)financiranja
ARRS.
(2) Sredstva
(so)financiranja ARRS se knjigovodsko evidentirajo v lastniški delež
prijavitelja.
135. člen
(izločitveni pogoj)
Kot izločitveni pogoj za (so)financiranje zunanji ekspertni
panel iz 136. člena tega splošnega akta
lahko upošteva raziskovalno opremo večje vrednosti, ki v Republiki Sloveniji že
obstaja (najmanj 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino
ter najmanj 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje). Pri tem mu je v pomoč
seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je dostopen v sistemu SICRIS. Zunanji
ekspertni panel lahko pozove prijavitelje, da dodatno utemeljijo prijavo glede
na obstoječo opremo.
136. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za raziskovalno opremo.
(2) Kriteriji za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk za posamezen kriterij so:
-
Znanstvena odličnost (10 točk);
-
Družbeni in gospodarski vpliv (5 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (5 točk oziroma 7 točk v primeru iz
šestega odstavka tega člena).
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:
-
Ustreznost raziskovalne opreme s konceptualnega, tehničnega in
logističnega vidika, upoštevaje najnovejši razvoj raziskav;
-
Ustreznost, pomembnost in izvirnost naslavljanja raziskovalnih vprašanj
in pristopov, ki jih je mogoče obravnavati z uporabo raziskovalne opreme;
-
Pričakovana dodana vrednost v primerjavi z obstoječimi raziskovalnimi
možnostmi;
-
Ustreznost potenciala za povečanje znanstvenega sodelovanja;
-
Rezultat zadnje evalvacije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnih
programov na dan zaključka razpisa za (so)financiranje nakupov raziskovalne opreme,
katerih izvajanje je vezano na raziskovano opremo, ki je predmet nakupa v
prijavni vlogi.
(4) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv so:
-
Komplementarnost v javnem razpisu predlagane raziskovalne opreme z
obstoječo nacionalno in mednarodno raziskovalno opremo;
-
Potencial za povečanje prepoznavnosti raziskovalnega področja na
nacionalni in/ali mednarodni ravni;
-
Izkazana potreba po raziskovalni opremi, ki je predmet nakupa za
izvajanje potekajočih raziskovalnih projektov ali/in za izvajanje raziskovalnih
projektov, ki so v fazi oddaje prijavne vloge na domače in mednarodne projekte
in razpise;
-
Ustreznost števila načrtovanih vključenih potencialnih uporabnikov in
njihovih glavnih sektorjev dejavnosti;
-
Predvidena zasedenost raziskovalne opreme in izkoriščenost;
-
Ustreznost politike dostopa glede stroškov dostopa, prioritete dostopa
in izbire uporabnikov.
(5) Kazalnika za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe sta:
-
Ustreznost deleža (so)financiranja drugih uporabnikov raziskovalne
opreme, ki so sočasno izvajalci raziskovalnih programov v okviru stabilnega
financiranja;
-
Ustreznost lastnega deleža (so)financiranja.
(6) Dodaten kazalnik za
ocenjevanje prijav za konzorcijske nakupe raziskovalne opreme po kriteriju Kakovost
in učinkovitost izvedbe je:
-
Izkazana namera o skupnem financiranju s priloženim podpisanim pismom o
nameri ali predpogodbo ali pogodbo o (so)financiranju celotnega nacionalnega
konzorcija (prijavitelj in najmanj dve javni RO) o (so)financiranju in souporabi
za raziskovalno opremo, katere predračunska nabavna vrednost prijavljene
raziskovalne opreme je določena z razpisom.
137. člen
(izbor v primeru enake ocene)
Če več prijav pri ocenjevanju doseže enako število točk, ZSA
predlaga izbor (so)financiranja nakupov raziskovalne opreme teh prijav na
podlagi svoje razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni
dejavnosti prijavitelja ter drugih vključenih raziskovalnih programov v okviru
stabilnega financiranja oziroma raziskovalnih projektov. ZSA pri tem upošteva
izhodišča Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije oziroma
njenih posameznih delov.
138. člen
(odtujitev opreme in zagotavljanje dostopnosti)
Prijavitelj, s katerim ARRS sklene pogodbo o (so)financiranju
nakupa raziskovalne opreme, mora zagotavljati nemoteno delovanje raziskovalne
opreme ter ravnati z njo kot dober gospodar. Odtujevanje te opreme je mogoče v
skladu s predpisi, ki urejajo navedeno področje.
(2) Prijavitelj je
dolžan nuditi zmogljivosti raziskovalne opreme in povezane storitve vsem
zainteresiranim uporabnikom pod najugodnejšimi pogoji, če se zmogljivosti in
storitve potrebujejo za izvajanje raziskovalnih programov oziroma projektov,
(so)financiranih s sredstvi državnega proračuna. Za uporabo zmogljivosti raziskovalne
opreme morajo imeti prijavitelji izdelane cenike, ki jih javno objavijo.
(3) Pri oblikovanju
lastne cene uporabe raziskovalne opreme, ki jo ARRS (so)financira iz državnega
proračuna, prijavitelji upoštevajo stroške amortizacije raziskovalne opreme,
stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme ter pripadajoče stroške
dela v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju.
(4) Prijavitelji so
dolžni ARRS poročati o ceni za uporabo raziskovalne opreme ter o strukturi
lastne cene uporabe raziskovalne opreme.
(5) Prijavitelji so
dolžni ARRS redno poročati o dejanski uporabi oziroma izkoriščenosti
raziskovalne opreme ter obveščati javnost o razpoložljivosti opreme na svojih
spletnih straneh.
(6) Prijavitelji morajo
za raziskovalno opremo iz prvega in drugega odstavka 132. člena tega splošnega akta upoštevati pravila
ARRS o načinu izračuna lastne cene za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme
za uporabnike ter načinu obveščanja o razpoložljivosti opreme in poročanja o
dejanski uporabi raziskovalne opreme. ARRS pravila objavi na svoji spletni
strani. Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne opreme prijavitelj
upošteva stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in
storitev za vzdrževanje opreme in pripadajoče stroške dela skladno s predpisi,
ki urejajo sistem plač v javnem sektorju. Prijavitelj na svojih spletnih
straneh predstavi to raziskovalno opremo ter javnost obvešča o razpoložljivosti
(pogojih dostopa) in ceni za uporabo.
139. člen
(javno dostopna evidenca raziskovalne opreme)
Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je (so)financirala
ARRS iz državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS. Podatke, ki so
potrebni za evidenco, so prijavitelji dolžni dostaviti v obliki in na način, ki
ju določi ARRS.
140. člen
(pogodba o (so)financiranju nakupa raziskovalne opreme)
(1) Pogodba o
(so)financiranju nakupa raziskovalne opreme se lahko sklene posamezno za en
nakup raziskovalne opreme oziroma za več nakupov določene raziskovalne opreme
skupaj, glede na čas izvedbe predmetnega nakupa.
(2) S pogodbo o
(so)financiranju nakupa raziskovalne opreme se poleg obveznih sestavin pogodbe
iz 52. člena tega splošnega akta uredijo
tudi druge medsebojne materialne pravice in obveznosti, kot so izkoriščenost
raziskovalne opreme, pogoji za uporabo raziskovalne opreme, poročanje o
delovanju, uporabnosti in izkoriščenosti ter merila in elementi za oblikovanje
cen storitev izvajanj s to raziskovalno opremo.
(3) Prijavitelj mora v
zvezi z nakupom raziskovalne opreme spoštovati pogodbena določila in upoštevati
prijavno dokumentacijo. Nakupljena raziskovalna oprema mora ohraniti svojo
namembnost, kot jo je prijavitelj navedel v prijavni vlogi. Prijavitelj lahko
zaradi tehnološkega napredka nakupi sodobnejši tip opreme, kot jo je navedel v
prijavni vlogi, pri čemer se (so)financiranje raziskovalne opreme, ki ga
zagotavlja ARRS, ne spremeni.
(4) Prijavitelj
zagotovi vključitev raziskovalne opreme v izvajanje raziskovalnih programov v
okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in
raziskovalnih projektov ter zagotovi, da se ta raziskovalna oprema knjigovodsko
evidentira kot osnovno sredstvo pri prijavitelju v ustreznem deležu (lastna
sredstva prijavitelja skupaj s sredstvi (so)financiranja ARRS).
6. 2. Zagotavljanje dostopa do mednarodne
znanstvene literature
141. člen
(namen)
ARRS na podlagi razpisa (so)financira zagotavljanje dostopa
do mednarodne znanstvene literature, da bi tako zagotavljala dotok in
dostopnost mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe
raziskovalne, izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Sredstva so namenjena (so)financiranju nabave in dostopa do serijskih
publikacij in zbirk podatkov ter stroškov odprtega dostopa v okviru
preoblikovalnih pogodb v skladu z nacionalno zakonodajo na področju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
142. člen
(prijavitelji)
(1) Prijavitelji so
lahko knjižnice, ki so javne pravne osebe, in zavodi, vpisani v Evidenco RO, če
imajo svoje ali skupne knjižnice.
(2) Če so prijavitelji
knjižnice in zavodi, morajo izvajati informacijske storitve za širši krog
uporabnikov v znanstvenoraziskovalni in izobraževalni dejavnosti. Knjižnice
(nacionalna knjižnica, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne
knjižnice) in zavodi so lahko prijavitelji posamično ali v obliki konzorcijev.
143. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijava mora temeljiti na podlagi založniških cenikov ali
pridobljenih ponudb. Predvidene cene naročil morajo biti evidentirane v sistemu
COBISS.SI.
144. člen
(višina (so)financiranja)
(1) Prijavitelju se
lahko sredstva (so)financiranja odobrijo največ do višine ponudb iz prijavi
predloženega seznama za naročilo mednarodne znanstvene literature, izpisanega
iz sistema COBISS.SI.
(2) Če prijavitelj s
pogajanji z dobavitelji doseže nižje cene od prijavljenih in mu sredstva zato
ostanejo, lahko predlaga ARRS nakup dodatne mednarodne literature, za katero je
na razpisu kandidiral, vendar (so)financiranje ni bilo odobreno ali ni bilo
odobreno v celoti.
(3) O predlogu iz
prejšnjega odstavka s sklepom odloči direktor ARRS.
145. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za mednarodno znanstveno literaturo (v nadaljnjem
besedilu: zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo). Zunanji ekspertni
panel za mednarodno literaturo lahko po potrebi pri sprejemanju odločitev
pridobi mnenje ZSV.
(2) Kriteriji za
ocenjevanje prijav in največje možno število točk za posamezen kriterij so:
-
Znanstvena odličnost (31 točk);
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (6 točk);
-
Družbeni in gospodarski vpliv (3 točke).
(3) Kazalniki za
ocenjevanje po kriteriju Znanstvena odličnost so:
-
Dostopnost;
-
Pogostnost uporabe;
-
Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature.
(4) Kazalnik za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe je:
-
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev.
(5) Kazalnik za
ocenjevanje po kriteriju Družbeni in gospodarski vpliv je:
-
Delež sredstev iz drugih virov.
146. člen
(prednost pri (so)financiranju)
(1) Prednost pri
(so)financiranju nakupa mednarodne znanstvene literature imajo prijavitelji,
katerih pospešen razvoj je v javnem interesu Republike Slovenije. S tem se
omogoča pospešeni razvoj znanstvenoraziskovalnih področij, ki so v javnem
interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del mlade RO, ki jo je
treba v javnem interesu pospešeno razvijati, oziroma uveljavljene organizacije,
ki pospešeno razvija novo znanstvenoraziskovalno področje.
(2) Zunanji ekspertni
panel za mednarodno literaturo lahko prijavitelja iz prejšnjega odstavka
obravnava prednostno, če je povečanje dostopnosti mednarodne znanstvene
literature sestavni del celovitega projekta razvoja nekega
znanstvenoraziskovalnega področja. Zunanji ekspertni panel za mednarodno
literaturo svojo odločitev utemelji.
147. člen
(višina dodeljenih finančnih sredstev)
Zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo pri pripravi
predloga prednostnega seznama prijav za posameznega prijavitelja pri predlogu
višine dodeljenih finančnih sredstev upošteva:
-
obseg v ta namen že odobrenih sredstev posameznemu prijavitelju v
prejšnjem letu,
-
povečanje ali zmanjšanje v prejšnji alineji navedenih sredstev glede na
uvrstitev prijavitelja na lestvici točk iz ocenjevanja prijave in
-
skupen obseg razpoložljivih sredstev za ta namen.
148. člen
(predlog prednostnega seznama prijav)
(1) Zunanji ekspertni
panel za mednarodno literaturo na podlagi ocenjevanja prijave razvrsti po
znanstvenih področjih.
(2) Zunanji ekspertni
panel za mednarodno literaturo pri predlogu določitve sredstev za
(so)financiranje kot izhodišče upošteva razpoložljiva sredstva, sredstva,
izplačana prijavitelju v preteklem letu, in doseženo uvrstitev prijavitelja v
vrstnem redu ocenjevanja prijav.
(3) Pri prednostni obravnavi
prijavitelja na podlagi drugega odstavka 146. člena
tega splošnega akta zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo lahko ne
upošteva določb prejšnjega odstavka. Tak predlog dodatno obrazloži.
(4) Če ARRS
prijavitelja v preteklosti še ni (so)financirala, zunanji ekspertni panel za
mednarodno literaturo predlog za (so)financiranje nakupa mednarodne znanstvene
literature pripravi tako, da upošteva razpoložljiva sredstva. Minimalni obseg
sredstev za (so)financiranje ne sme biti manjši od sredstev, danih
prijavitelju, ki je v preteklem letu prejel najnižja sredstva.
(5) Zunanji ekspertni
panel za mednarodno literaturo lahko posebej predlaga (so)financiranje nabavnih
konzorcijev posebnega pomena. Konzorcij je posebnega pomena, če so vanj
vključene najmanj štiri univerze in najmanj štiri JRZ oziroma celotno
znanstveno področje, ki ga konzorcij pokriva. Konzorcijem se (so)financirajo
stroški za digitalni dostop do vsebin s celotnim besedilom ter, kadar pogodba
tako omogoča, stroški za takojšnjo odprto dostopnost objav v celotnem besedilu.
V primeru specifičnih vsebin konzorcijskih revij oziroma izkazane
zainteresiranosti posameznih univerz oziroma JRZ za članstvo v posameznem
konzorciju, lahko zunanji ekspertni panel za mednarodno literaturo predlaga (so)financiranje
tudi, če vanj niso vključene najmanj štiri univerze in najmanj štiri JRZ
oziroma ni zagotovljena celotna pokritost znanstvenega področja, ki ga
konzorcij pokriva, kar prijavitelj izkaže z izjavo ob prijavi. Izhodišče za
določitev sredstev so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana konzorciju
v preteklem letu.
(6) Zunanji ekspertni
panel za mednarodno literaturo posebej predlaga (so)financiranje mednarodnih
zbirk podatkov. Predlagane zbirke poleg osnovnih bibliografskih podatkov
vsebujejo tudi analitične podatke, ki omogočajo dodatne informacije o kakovosti
raziskovalnih izsledkov. Izhodišče za predlog obsega sredstev so razpoložljiva
sredstva in sredstva, izplačana v preteklem letu.
6. 3. Osrednji specializirani informacijski centri
za raziskovalno dejavnost (OSIC)
149. člen
(namen)
(1) Namen OSIC je z
operativnim in svetovalnim delom zagotavljati kakovost vodenja bibliografskih
zapisov raziskovalcev v sistemu COBISS.SI.
(2) Seznami
bibliografskih baz podatkov, ki jih vodi ARRS in način njihovega vodenja so
določeni v podpoglavju 6. 4. 1. tega
splošnega akta.
150. člen
(naloge OSIC)
(1) OSIC izvaja naloge
v skladu z Bibliografskimi merili kvantitativnega vrednotenja znanstvene in
strokovne uspešnosti, določene v prilogi metodologije.
(2) Naloge OSIC so:
-
obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje
specializiranih informacij in informacijskih virov;
-
spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov
raziskovalcev v sistemu COBISS.SI;
-
presoja morebitnih nepravilnosti v zvezi s publicistiko in podanje
svojega strokovnega mnenja ZSV.
151. člen
(usklajevanje)
(1) Za razreševanje
vsebinskih vprašanj, povezanih z nalogami
iz prejšnjega člena, OSIC sodelujejo z ARRS.
(2) Izvajanje nalog
OSIC v povezavi z zapisi raziskovalcev v sistemu COBISS.SI koordinira IZUM.
152. člen
(predmet razpisa)
ARRS (so)financira izvajanje nalog iz 150. člena tega splošnega akta na podlagi razpisa,
ki ga izvede za obdobje treh let na naslednjih vedah: naravoslovnih, tehniških,
biotehniških, medicinskih, družboslovnih in humanističnih.
153. člen
(prijavitelji)
Prijavitelji so lahko subjekti, ki izvajajo naloge OSIC iz
150. člena tega splošnega akta.
154. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
Naloge OSIC lahko prijavitelji izvajajo kot samostojne pravne
osebe ali kot organizacijske enote prijaviteljev, ki se ukvarjajo s knjižnično
ali drugo informacijsko dejavnostjo, uporabo sistema COBISS.SI, vzpostavljenimi
komunikacijami med RO v Republiki Sloveniji in mednarodnem prostoru ter ki izvajajo
knjižnično in informacijsko dejavnost najmanj pet let. Vodja OSIC oziroma
strokovnjak za spremljanje, nadzor in razvrščanje bibliografskih zapisov mora
imeti ustrezne reference.
155. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje
zunanji ekspertni panel za OSIC.
(2) Kriterij za
ocenjevanje prijav ter največje možno število točk je:
-
Kakovost in učinkovitost izvedbe (10 točk).
(3) Kazalnika za
ocenjevanje po kriteriju Kakovost in učinkovitost izvedbe sta:
-
Strokovna usposobljenost osebja;
-
Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog.
(4) Prednost pri
(so)financiranju imajo OSIC, ki izkažejo večjo strokovno usposobljenost za
izvajanje nalog in so ustrezno organizirani za izvajanje nalog. Strokovna
usposobljenost osebja za izvajanje nalog se izkaže s priloženimi referencami in
izobrazbeno strukturo delavcev OSIC.
156. člen
(predmet (so)financiranja)
Za obdobje (so)financiranja se upoštevajo stroški dela,
materiala in storitev glede na načrtovane stroške za izvajanje nalog OSIC.
6. 3. 1. Baze podatkov in bibliografske enote
157. člen
(seznami bibliografskih baz podatkov)
(1) ARRS skrbi za
vsebinsko usklajenost baz podatkov, ki se uporabljajo pri vrednotenju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kot na primer:
-
BIBLIO-A: seznam mednarodnih bibliografskih baz podatkov (v nadaljnjem
besedilu: MBP);
-
BIBLIO-B: seznam revij, ki niso vključene v MBP, se pa upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij;
-
BIBLIO-C: znanstvene založbe s seznama ARRS;
-
BIBLIO-D: seznam repozitorijev raziskovalnih podatkov.
Seznami se dopolnjujejo na predlog OSIC ter
po potrditvi ZSV in ZSA v skladu s 158. členom
tega splošnega akta.
(2) Baze podatkov, ki
se uporabljajo pri vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: objave), kot na primer BIBLIO-A, BIBLIO-B, BIBLIO-C in BIBLIO-D ureja
IZUM, in so dostopni na spletnih straneh IZUM in ARRS.
158. člen
(dopolnjevanje, spreminjanje seznamov, verifikacija in
prekategorizacija objav)
(1) Pobudo za
spreminjanje seznamov (tj. uvrstitev MBP na seznam ali izbris MBP s seznama
BIBLIO-A, uvrstitev revije na seznam ali izbris revije s seznama BIBLIO-B,
uvrstitev založbe na seznam ali izbris založbe s seznama BIBLIO-C, uvrstitev
repozitorija na seznam ali izbris repozitorija s seznama BIBLIO-D) lahko poda
na primer OSIC, RO ali knjižnica. Pobudo strokovno obravnava in ovrednoti
pristojni OSIC. V okviru obravnave pridobi mnenje člana ZSV ustreznega področja
in potrebne dodatne informacije. OSIC na podlagi obravnave pripravi predlog
sklepa o dopolnitvi oziroma spremembi določenega seznama in ga posreduje
pristojnemu ZSV v obravnavo. Predstavnik OSIC na seji pristojnega ZSV poda
obrazložitev predloga OSIC. Če se ZSV s predlogom OSIC ne strinja, lahko
zahteva od OSIC dodatno obrazložitev ali pridobi dodatno oceno enega ali po
potrebi več strokovnjakov. ZSV pripravi predlog sklepa za obravnavo na ZSA, ki
sprejme obrazloženi sklep o dopolnitvi oziroma spremembi posameznega seznama.
ARRS o sklepu obvesti pobudnika, vse OSIC in IZUM. Prevrednotenje objav zaradi
sprememb seznamov BIBLIO-A, BIBLIO-B, BIBLIO-C in
BIBLIO-D izvede IZUM na podlagi sklepa ZSA za obdobje od tistega leta naprej,
kot je to opredeljeno v sklepu.
(2) OSIC skrbi za letne
sezname revij za svoje področje znotraj posamezne MBP v okviru BIBLIO-A, ki jih
pridobiva od tujih ponudnikov. Če se med letom ugotovi, da se je kakšna revija
uvrstila v posamezno MBP, jo IZUM na pobudo OSIC takoj uvrsti na seznam.
(3) OSIC spremlja in
nadzira ustreznost razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev v skladu z
dokumentom Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu
COBISS.SI (verificira tipologijo).
(4) Sprememba tipa in
verifikacija tipa bibliografskih enot (to je spreminjanje tipa pri posameznih
delih v skladu z veljavno tipologijo) poteka sproti po presoji OSIC. Pri
vsebinsko spornih tipologijah, pa tudi glede izjem pri vseh tipih se izvede
enak postopek, kot poteka za spreminjanje seznamov in je urejen v prvem
odstavku tega člena. OSIC prevrednotenje objav zaradi prekategorizacije na
podlagi sklepa ZSA izvede takoj.
159. člen
(prerazvrstitev objav po področjih)
RO lahko ARRS predlaga prerazporeditev objave v drugo
raziskovalno vedo. Predlog obravnavata OSIC, v katerega je objava uvrščena, in
OSIC, v katerega predlagatelj želi razvrstiti objavo. Obe telesi pripravita
skupen predlog za obravnavo na ZSV. V nadaljevanju se izvede postopek, kot je
opisan v prvem odstavku prejšnjega člena.
6. 5. Projekti iz Načrta razvoja raziskovalnih
infrastruktur
160. člen
(predmet (so)financiranja)
ARRS (so)financira izvajanje mednarodnih projektov iz Načrta
razvoja raziskovalne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: projekti
NRRI/ESFRI) na podlagi pogodbe o izvajanju in (so)financiranju
znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z usmeritvami ministrstva,
pristojnega za znanost.
161. člen
(upravičeni subjekti)
Projekte NRRI/ESFRI izvajajo prejemniki stabilnega
financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na podlagi usmeritev
ministrstva, pristojnega za znanost.
162. člen
(upravičenost (so)financiranja)
(1) ARRS s strani
ministrstva, pristojnega za znanost, pridobi seznam projektov NRRI/ESFRI, ki
jih izvajajo upravičeni prejemniki stabilnega financiranja
znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma koordinatorji v posameznem letu (v
nadaljnjem besedilu: upravičenci). ARRS obvesti upravičene subjekte o obsegu
sredstev za izvajanje posameznega projekta NRRI/ESFRI. Upravičeni subjekti ARRS
obvestijo o načrtu razdelitve sredstev po ekonomskih namenih.
(2) Sredstva za
(so)financiranje projektov NRRI/ESFRI so namenjena za pokrivanje upravičenih
neposrednih:
-
stroškov dela za zaposlene raziskovalce ter strokovne in tehnične
sodelavce, ki so vključeni v izvajanje projekta NRRI/ESFRI;
-
stroškov materiala in storitev, ki so neposredno potrebni za izvajanje
projekta NRRI/ESFRI;
-
amortizacije in investicijskega vzdrževanja opreme za izvajanje projekta
NRRI/ESFRI.
(3) Pri pripravi
podatkov o razmejitvi sredstev med ekonomskimi nameni sofinanciranja (stroški
dela, materiala in storitev, amortizacije in investicijskega vzdrževanja
opreme) se za določitev vrednosti stroškov dela upošteva veljavna cena
ekvivalenta polne zaposlitve tekočega leta, ki velja za infrastrukturne
programe.
(4) V primeru, ko
posamezen projekt NRRI/ESFRI izvaja več soizvajalcev, izvajanje projekta
NRRI/ESFRI usklajuje koordinator. Konzorcijski partnerji sklenejo konzorcijsko
pogodbo, ki vsebuje dogovor o delitvi dela in sredstev. Koordinator na zahtevo
ARRS konzorcijsko pogodbo predloži ARRS.
(5) ARRS sredstva
(so)financiranja nakaže prejemniku stabilnega financiranja ali koordinatorju.
Koordinator je skladno s konzorcijsko pogodbo dolžan pripadajoči del sredstev
za izvajanje projekta NRRI/ESFRI prenakazati v 10 dneh konzorcijskim
partnerjem.
163. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Upravičeni subjekti
morajo vsebino projekta NRRI/ESFRI in stroške evidentirati na ločenem
stroškovnem mestu oziroma nosilcu za vsak NRRI / ESFRI projekt posebej.
(2) Spremljanje
izvajanja projekta NRRI/ESFRI poteka preko vsebinskih in finančnih poročil ter
poročil o letni razporeditvi obremenitev za projekt NRRI/ESFRI, ki jih ARRS
posreduje prejemnik stabilnega financiranja oziroma koordinator.
(3) Upravičeni subjekti
izkazujejo upravičenost do proračunskih sredstev za (so)financiranje projekta
NRRI/ESFRI tako glede dejanske kot namenske porabe sredstev v skladu z uredbo,
pri čemer se za opredelitev dovoljenih odstopanj smiselno uporabljajo določila
predmetne uredbe o dovoljenih odstopanjih v okviru stabilnega financiranja
znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
164. člen
(uporaba seznama recenzentov)
Do vzpostavitve zbirke podatkov o recenzentih iz drugega
odstavka 26. člena tega splošnega akta se
namesto nje uporablja seznam recenzentov iz tretjega odstavka 225. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja
in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list
RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20,
145/20 in 186/21 – ZZrID).
165. člen
(prepoved dopolnitve predloga prednostnega seznama prijav)
Do poteka mandatov članov ZSA oziroma članov upravnega odbora
iz 95. člena zakona ne sme biti izvedena
nobena dopolnitev predloga prednostnega seznama prijav iz drugega odstavka 28. člena tega splošnega akta s prijavami članov
ZSA oziroma članov upravnega odbora.
166. člen
(prenehanje uporabe dosedanjega pravilnika)
Z dnem začetka veljavnosti tega splošnega akta se preneha
uporabljati Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter
spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19, 78/20, 145/20 in 186/21 –
ZZrID), razen če ta splošni akt ne določa drugače.
167. člen
(dokončanje razpisov ter tekočih aktivnosti
znanstvenoraziskovalne dejavnosti)
Vsi postopki razpisov in pozivov, ki so ob začetku uporabe
tega splošnega akta v teku pri ARRS in še niso pravnomočno končani, in vse
aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih (so)financira ARRS in so v
teku ob začetku uporabe tega splošnega akta, se dokončajo po določbah Zakona o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – Zdru-1, 112/07,
9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19) in podzakonskih predpisov ter
splošnih aktov ARRS, ki so veljali do uveljavitve tega splošnega akta.
168. člen
(začetek veljavnost)
Ta splošni akt začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-10/2022-6
Ljubljana, dne 22. decembra 2022
EVA 2022-3330-0102
Dr. Igor Emri
predsednik
Upravnega odbora ARRS