Podrobnejši standardi za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriteriji za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve za področje institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih

Na podlagi 4. točke 68.b člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16 in 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17 in 54/17, 46/19, 28/19 in 189/20 – ZFRO), in 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19, 81/19, 203/21 in 54/22) je Upravni odbor Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 11. 11. 2021 sprejel

PODROBNEJŠE STANDARDE

za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriterije za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve za področje institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih

1. člen

Institucionalno varstvo

Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine.

Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: oskrba) v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19, 81/19, 203/21 in 54/22; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o standardih) ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstva.

Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.

Vodenje obsega oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, kontaktiranje in sodelovanje s posameznikom ter svojci, sodelovanje z drugimi institucijami in strokovnimi sodelavci ter organizacijo prostočasnih dejavnosti.

Podrobnejši standardi za izvajanje posameznih vrst oskrbe in kriteriji za določitev vrst oskrbe glede na potrebe uporabnikov storitve za področje institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši kriteriji za uvrščanje uporabnikov v posamezne vrste oskrbe) se uporabljajo za vse izvajalce, ki izvajajo storitev institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih.

2. člen

Upravičenci do storitve so odrasle osebe, ki imajo pravico do bivanja v posebnih socialnovarstvenih zavodih, z različnimi starostnimi, vedenjskimi, razvojnimi, kombiniranimi oziroma ostalimi zdravstvenimi težavami (v nadaljnjem besedilu: upravičenci).

Storitev se izvaja v skladu s točko c) 8. člena pravilnika o standardih. Storitve se med seboj razlikujejo po obsegu in zahtevnosti izvajanja opravil pomoči upravičencu pri vsakdanjih življenjskih opravilih.

Poleg oskrbe, ki je opredeljena v posameznih vrstah oskrbe, lahko upravičenci uporabljajo tudi dodaten obseg oskrbe in dodatne storitve, v skladu s pravilnikom o standardih.

Izvajalci ceno oskrbe zaradi nadstandardnega bivalnega prostora zaračunajo v skladu s 27. in 33. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, in 6/12; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o metodologiji).

3. člen

Posebno varstvo in oskrba sta namenjena upravičencem z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem razvoju, ki imajo blago, zmerno, težjo ali težko motnjo.

Posebno varstvo in oskrba sta namenjena tudi upravičencem, z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in zaradi starostne demence in sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.

Pri osebah s težavami v duševnem zdravju gre za osebe s kroničnimi duševnimi boleznimi, mednje štejemo vse psihotične motnje: shizofrenijo, razpoloženjske in shizoafektivne motnje, organske duševne motnje in psihotične motnje kot posledica uživanja psihoaktivnih snovi. Za večino teh stanj so značilni izguba stika z realnostjo, motnje mišljenja, čustvovanja in vedenja, kar se odraža v napačnem doživljanju realnosti, sebe in okolja. Pri opisanih so še osebe z motnjami osebnosti, pri katerih so ob psihopatoloških doživljanjih še težave posameznika v funkcionalnem odnosu do svojega okolja.

Posebno varstvo in oskrba na varovanem oddelku sta namenjena osebam, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v posebni socialnovarstveni zavod in ki so nameščeni na varovane oddelke na podlagi Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US in 44/19 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDZdr), kjer so zaradi svojih potreb deležni posebne zaščite in varstva ter s tem povezanega povečanega obsega storitev socialne oskrbe.

4. člen

OSNOVNA OSKRBA

Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz.

Bivanje se organizira v opremljenih in vzdrževanih sobah, z ustrezno uravnavano temperaturo. Sobe so eno-, dvo- ali triposteljne. Vključuje zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno, skupnih prostorov ter prostorov za izvajanje programov. Bivanje zajema tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila.

Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in ustrezno postrežbo (tudi razrezane, sesekljane in pasirane) celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.

Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice.

Prevozi vključujejo organizacijo in izvedbo prevozov v zvezi z uveljavljanjem zakonsko določenih pravic in obveznosti v nujnih primerih za vse upravičence.

5. člen

Osnovna oskrba je v skladu s točko b) 8. člena pravilnika o standardih razdeljena na 8 skupin upravičencev:

-        oskrba C1: odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,

-        oskrba C2: odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju;

-        oskrba C3: odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju;

-        oskrba C4: odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju;

-        oskrba C5: odrasle osebe z več motnjami, ki imajo hkrati več primanjkljajev, ovir oziroma motenj (odrasli z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ter s poškodbami glave, težavami v duševnem zdravju);

-        oskrba C6: osebe s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki niso sposobne samostojnega življenja;

-        oskrba C7: odrasle osebe z napredovano kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ki so bile v preteklosti sprejete v poseben socialnovarstveni zavod na podlagi oskrbe od C1 do C6;

-        oskrba C8: osebe nameščene s sklepom sodišča na varovane oddelke, gre za osebe s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju) in za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor.

Na podlagi pravilnika o metodologiji se upravičenci razvrstijo v posamezno oskrbo, ki je primerna njihovemu socialnemu in zdravstvenemu stanju, ki temelji na njihovi sposobnosti samostojnega uravnavanja in kontrole lastnega življenja ter obsegu podpore osebja pri zagotavljanju vseh življenjskih aktivnosti za optimalno sprejemanje sebe in okolja. Pri tem se upošteva tudi samostojnost upravičenca in intenzivnost vključevanja osebja.

6. člen

Oskrba I (C1)

V kategorijo oskrbe I so razvrščene odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju – predvsem z blagimi motnjami v duševnem zdravju (sklop motenj po MKB-10; šifre od F00–F59), ki za obvladovanje zahtev vsakdanjega življenja potrebujejo spodbudo, sicer pa so v vseh segmentih življenja samostojni:

-        so orientirani v kraju, času, prostoru in osebnostno,

-        so čustveno stabilni, realni, kritični,

-        so samostojni pri hranjenju, oblačenju in higieni,

-        imajo ohranjene medsebojne komunikacijske sposobnosti,

-        svoje težave rešujejo na konstruktiven način,

-        so sposobni oziroma pripravljeni sodelovati in niso v konfliktu s samim s seboj in okoljem.

Storitev v tej vrsti oskrbe se izvaja za upravičence iz prejšnjega odstavka, ki so delno še samostojni pri gibanju z občasno inkontinenco oziroma za uporabnike z zgodnjo stopnjo demence. Upravičenci potrebujejo pomoč druge osebe zaradi sprememb stanja, zaradi katerih ne morejo več samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb.

Upravičenci iz prvega odstavka tega člena so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnostih in dnevnih opravilih občasno odvisni od pomoči druge osebe. Pomoč oziroma vodenje je potrebno zlasti na področju vzdrževanja osebne higiene, ravnanja z denarjem in razvoju socialnih odnosov. Potrebno je tudi vzgojno oziroma psiho-edukativno delo prepoznavanja in obvladovanja simptomov duševne motnje.

Upravičenci pogosto potrebujejo kontinuirano spremljanje psihičnega stanja in nadzor nad jemanjem zdravil.

7. člen

Oskrba II (C2)

V kategorijo oskrbe II so razvrščene odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju (blaga, zmerna MDR), pri katerih so lahko prisotne osebnostne motnje. Ti upravičenci potrebujejo za obvladovanje zahtev vsakdanjega življenja podporo s strani strokovnega osebja in na nekaterih področjih življenja tudi strukturirane programe:

-        so delno kritični in realni, sposobni zadovoljive medsebojne komunikacije z zaposlenimi, s svojci in sostanovalci,

-        potrebujejo pomoč, spodbudo in navodila pri izvajanju dnevnih aktivnosti ter pri osnovnih življenjskih potrebah,

-        so delno orientirani v času, kraju, prostoru in osebnostno,

-        delno odvisni od neposredne osebne pomoči in nadzora,

-        podporo potrebujejo pri reševanju osebnih stisk.

Upravičenci iz prejšnjega odstavka so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravilih ves čas delno odvisni od pomoči druge osebe. Oskrba obsega posebno varstvo in pomoč stanovalcem pri opravljanju vseh življenjskih potreb in aktivnosti.

Oskrba II se izvaja za upravičence iz prvega odstavka tega člena, ki so delno še samostojni pri gibanju ali niso več gibljivi in so zaradi fizičnih oziroma psihičnih težav, delno ali v celoti ves čas odvisni od pomoči druge osebe pri izvajanju večine osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne morejo samostojno gibati, hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujno potrebnih za življenje.

Upravičenci iz prvega odstavka tega člena imajo posamezne sposobnosti različno razvite (pri učenju osvojijo osnove branja, pisanja in računanja, pri drugih dejavnostih kot so gibalne, likovne in glasbene pa lahko dosežejo več). Sposobni so sodelovati v enostavnem razgovoru in razumejo navodila. Uporabljajo lahko tudi nadomestno komunikacijo. Svoje potrebe in želje znajo izražati. Pri skrbi zase zmorejo preprosta opravila, sicer pa potrebujejo vodenje in različne stopnje pomoči vse življenje. Sposobni so se usposobiti za enostavna praktična dela, vendar se praviloma ne morejo usposobiti za povsem neodvisno socialno življenje.

8. člen

Oskrba III (C3)

V kategorijo oskrbe III so razvrščene odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju (blaga, zmerna, težja MDR), pri katerih so prisotne težje senzorne motnje (motnje vida in sluha), ki se lahko usposobijo za najosnovnejša opravila in pri skrbi zase pogosto potrebujejo pomoč drugih:

-        potrebujejo pomoč pri izvajanju dnevnih aktivnosti,

-        so nekritični, nerealni in niso sposobni zadovoljive medsebojne komunikacije z zaposlenimi in s sostanovalci,

-        delno razumejo preprosta navodila,

-        ob individualni spodbudi, pomoči in vodenju sodelujejo oziroma so pripravljeni sodelovati pri enostavnih aktivnostih v okviru delovne terapije,

-        potrebujejo stalni trening socialnih veščin,

-        delna orientiranost v času, kraju in ožjem življenjskem prostoru,

-        so neorientirani v širšem življenjskem okolju prostoru – potrebno je spremstvo,

-        ne zmorejo samostojno urejati svojih zadev.

Upravičenci iz prejšnjega odstavka se lahko usposobijo za najosnovnejša opravila. Pri skrbi zase pogosto potrebujejo pomoč drugih. Razumejo osnovna sporočila in se nanje odzivajo. Orientirajo se v ožjem okolju, vendar pri tem potrebujejo varstvo. Upravičenci imajo lahko težave v gibanju in druge motnje. Imajo kognitivni upad s pogosto ali trajno zmanjšano sposobnostjo razumevanja in presoje, težko sledijo daljšim pogovorom, težje dojemajo simbolno izražanje, ne morejo samostojno urejati finančnih zadev, samostojno potovati in imajo težave z orientacijo v prostoru in času.

Oskrba III obsega posebno varstvo in pomoč pri opravljanju vseh življenjskih potreb in aktivnosti.

Storitev v oskrbi III poleg osnovne in socialne oskrbe vključuje še spodbujanje k ohranjanju pridobljenih kognitivnih in psihosocialnih spretnosti (spodbujanje k samostojnosti), preprečevanje socialne izključenosti z organiziranim druženjem ter vključevanje v organizirane skupinske ali individualne aktivnosti, ki jih upravičenci še zmorejo, stalen nadzor – osebno spremljanje in varovanje.

9. člen

Oskrba IV (C4)

Oskrba IV je namenjena odraslim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju. Predmetna oskrba se izvaja tudi za upravičence z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor. V to kategorijo so razvrščeni gibljivi oziroma delno gibljivi stanovalci, ki potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč ter osebno spremljanje ali nadzor. So sposobni le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebujejo stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. So omejeni v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil sta hudo omejena.

Storitev v tej vrsti oskrbe poleg osnovne in socialne oskrbe vključuje še spodbujanje k ohranjanju pridobljenih kognitivnih in psihosocialnih spretnosti (spodbujanje k samostojnosti), preprečevanje socialne izključenosti z organiziranim druženjem ter vključevanje v organizirane skupinske ali individualne aktivnosti, ki jih uporabniki še zmorejo, stalen nadzor – osebno spremljanje in varovanje.

10. člen

Oskrba V (C5)

V kategorijo oskrbe V so razvrščene odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, z osebnostnimi motnjami, z gibalnimi in senzornimi ovirami, s poškodbami glave, z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki so na osnovnih področjih življenja nesamostojni in potrebujejo strukturirane programe podpore ter pomoč osebja ter ne izpolnjujejo kriterijev ene izmed prejšnjih kategorij oskrbe (I, II in III) v kombinaciji z naslednjimi kriteriji:

-        imajo trajno nesposobnost razumevanja in presoje,

-        ne sledijo ali težje sledijo pogovorom,

-        ne dojemajo simbolnega izražanja ali mu težko sledijo,

-        imajo težave z orientacijo v prostoru, času, kraju in osebnosti,

-        ne zmorejo samostojno urejati svojih zadev,

-        osebe z vedenjskimi težavami, ki potrebujejo strokovno pomoč, vodenje in podporo,

-        imajo težave z zlorabo in posledicami alkohola, psihoaktivnih substanc,

-        so odvisni od tuje nege in pomoči pri zadovoljevanju vsakodnevnih življenjskih aktivnosti,

-        so odvisni od strokovne podpore v smislu strukturiranih programov.

Oskrba V je namenjena upravičencem z več motnjami, ki potrebujejo pomoč in oskrbo, ker so pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravilih ves čas popolnoma odvisni od pomoči druge osebe.

Storitev oskrbe V izvaja za upravičence s popolno omejitvijo samostojnosti oziroma popolno izgubo zmožnosti za sodelovanje pri pomoči druge osebe za izvajanje osnovnih življenjskih aktivnostih.

Upravičenci iz prvega odstavka tega člena potrebujejo večji obseg storitev socialne oskrbe, saj imajo večje potrebe, ki jih je potrebno zadovoljiti oziroma obravnavati z vidika več strok (tako s psihološkega, pedagoškega, socialnega in zdravstvenega vidika). Osebe so vključene v intenzivno individualno obravnavo strokovnih delavcev in obravnavane multidisciplinarno.

11. člen

Oskrba VI (C6)

Oskrba VI je namenjena odraslim osebam s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti in z več motnjami, ki niso sposobne samostojnega življenja.

V to kategorijo oskrbe spadajo najtežje prizadeti upravičenci, ki potrebujejo stalno neposredno osebno pomoč drugih oseb pri zagotavljanju opravljanja vseh osnovnih življenjskih funkcij. Upravičencem v oskrbi VI se zagotavlja 24 urno spremljanje in izvajanje nege in oskrbe.

12. člen

Oskrba VII (C7)

Oskrba VII je namenjena odraslim osebam z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja. V to kategorijo oskrbe spadajo najtežje prizadeti upravičenci, ki potrebujejo stalno neposredno osebno pomoč in drugih oseb pri zagotavljanju opravljanja vseh osnovnih življenjskih funkcij. Upravičencem v tej kategoriji oskrbe se zagotavlja 24 urno spremljanje in izvajanje nege in oskrbe. To so osebe, ki potrebujejo paliativno oskrbo (hrana po želji, po možnosti enoposteljno sobo, družabništvo v smislu prisotnosti, aroma terapijo, glasbo ipd.).

13. člen

Oskrba VIII (C8)

Oskrba VIII je namenjena odraslim osebam, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 74. člena ZDZdr in so s sklepom sodišča nameščeni proti svoji volji na varovane oddelke (v nadaljnjem besedilu: VO). Te osebe imajo hude ponavljajoče se motnje v duševnem zdravju, hudo motnjo presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Potrebujejo neprekinjen nadzor psihičnega zdravstvenega oziroma somatskega stanja. Zaradi izvajanja posebnega varovalnega ukrepa potrebujejo nenehen nadzor in prisotnost zdravstveno negovalnega in socialnega kadra za varovanje in izvajanje eskalacijskih tehnik za preprečevanje agresije. V njihovem obnašanju so prisotne naslednje značilnosti:

-        agresija (psihična, verbalna in fizična),

-        senzorični nemir,

-        jezavost,

-        znaki psihoze (predvsem motnje zaznavanja, razumevanja, mišljenja in nagonov),

-        ekstremno poudarjene značilnosti epileptično spremenjene osebnosti,

-        nekontrolirano obnašanje in vznemirjenost, ki lahko preide v katastrofične reakcije.

Predstavljajo najtežje obvladljivo skupino, pri kateri se ob vsaki spremembi situacije že pojavijo hude vedenjske motnje.

Za namestitev na VO vedno izpolnjujejo pogoj, da ogrožajo svoje življenje oziroma zdravje ali življenje oziroma zdravje drugih in povzročajo premoženjsko škodo.

Osebam, ki prihajajo v zavod iz domačega okolja proti svoji volji je skupno, da nimajo kritičnega uvida v svojo bolezen in sklep sodišča, imajo moteno realno presojo in so begavi, nerealni do svojih sposobnosti, zmožnosti do samega sebe kot nevarnosti v okolju.

Upravičenci do oskrbe VIII potrebujejo večji obseg storitev socialne oskrbe, z vidika zagotovitve večjega števila zaposlenih strokovnih delavcev, saj so obravnavani z vidika varovanja ker ogrožajo sebe, sostanovalce in zaposlene, izvajanja potrebnih posebnih varovalnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: PVU) in individualnega dela z uporabniki, da se z metodami eskalacijskih tehnik preprečuje izvedbe PVU ukrepov.

Osebe s starostno demenco ne sodijo na oddelke posebnih socialnovarstvenih zavodov in vanje ne morejo biti sprejete.

14. člen

SOCIALNA OSKRBA

Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije, varstva in vodenja uporabnikov.

V standardni obseg strokovno vodene dejavnosti in nalog vodenja spadajo naloge, povezane s sprejemi, premestitvami in odpusti, individualnimi programi, urejanjem dokumentov in dokumentacije, ohranjanjem in razvijanjem socialnih stikov, sodelovanje z drugimi institucijami in strokovnimi sodelavci ter organizacijo prostočasnih dejavnosti.

Varstvo vključuje nudenje pomoči uporabniku pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, hranjenju, komunikaciji in pri orientaciji). Med osnovni standard vzdrževanja osebne higiene ne spadajo frizerske, pedikerske in kozmetične storitve, masaža telesa ali delov telesa ipd.

V sklop socialne preventive za preprečevanje socialne izključenosti spadajo programi dejavnosti organiziranih aktivnosti in druženja, ki se lahko izvajajo v domu ali zunaj njega, praviloma na področju: kulturno zabavnih, družabnih, ustvarjalnih, interesnih, rekreativnih, športnih in okupacijskih dejavnosti ter duhovnega življenja. O programih se vodi dokumentacija, iz katere je razvidna vsebina programa, njegov nosilec, čas izvedbe in obseg programa ter število oziroma seznam udeležencev.

15. člen

V osnovno in socialno oskrbo za vse upravičence spadajo naslednje storitve:

Osnovna oskrba se zagotovi za vse kategorije oskrbe. Frekvenca storitev oskrbe se spreminja dnevno.

* pomoč vključuje pripravo prostora, pripravo materiala, oskrbo materiala; vzpodbujanje, pomoč in  izvedbo ali samo vzpodbujanje, samo pomoč, samo izvedbo

16. člen

Za zaračunavanje dodatnega obsega oskrbe oziroma storitev veljajo določbe prvega in drugega odstavka 28. člena in prvega odstavka 35. člena pravilnika o metodologiji.

Dodaten obseg oskrbe oziroma storitev lahko na željo stanovalcev oziroma svojcev vključuje vse storitve posamezne vrste oskrbe iz 14. in 15. člena tega pravilnika.

Možnost koriščenja dodatnega obsega oskrbe oziroma storitev se opredeli v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva, naroči na predpisanem obrazcu, evidentira v evidencah dodatnega obsega oskrbe oziroma storitev in zaračuna v skladu z veljavnim cenikom.

17. člen

O vseh izvedenih vrstah oskrbe in dodatnem obsegu oskrbe oziroma storitev so izvajalci vodijo evidenco za vsakega uporabnika. Evidenca je podlaga za uvrščanje uporabnikov v posamezne vrste oskrbe in za zaračunavanje oskrbe.

Dodatni obseg oskrbe oziroma storitev se vedno evidentira in navaja ločeno od vrste oskrbe, ki se izvaja za uporabnika. Ločeno se evidentira tudi na izstavljenem računu.

Evidenca storitev se lahko vodi računalniško, vendar tako, da je na zahtevo vedno mogoče pristojnemu nadzornemu organu ali uporabniku predložiti pisno poročilo o izvedenih storitvah.

Cene oskrbe in storitev se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji.

KONČNA DOLOČBA

18. člen

Ti podrobnejši standardi začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0072-18/2022-5

Ljubljana, dne 4. julija 2022

EVA 2022-2611-0045

Mag. Melita Zorec
predsednica upravnega odbora
Skupnosti socialnih zavodov
Slovenije