Na podlagi petega odstavka 179. člena Zakona o letalstvu (Uradni
list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo), 25. člena Sklepa o
ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 81/10 in 46/2016) in za izvrševanje Uredbe o sistemih brezpilotnih
zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/2016) izdaja direktor Javne agencije za
civilno letalstvo Republike Slovenije
SPREJEMLJIVE NAČINE
usklajevanja (SNU) in navodila (NA) k Uredbi o sistemih
brezpilotnih zrakoplovov
Splošno (dovoljenja agencije)
Pridobivanje morebitnih drugih dovoljenj, ki jih mora
pridobiti organizator posamezne prireditve, niso predmet Uredbe o sistemih
brezpilotnih zrakoplovov in teh sprejemljivih načinov usklajevanja in navodil.
Dopolnilo pomena izrazov, ki niso definirani v uredbi
Operativni let pomeni let brezpilotnega zrakoplova, ki je
sestavljen iz vzleta, vzpenjanja, manevriranja na operativni višini, spuščanja
in pristanka.
Vrsta brezpilotnega zrakoplova pomeni letalo, multikopter,
helikopter in podobno.
Tip brezpilotnega zrakoplova pomeni brezpilotni zrakoplov, ki
se razlikuje od drugih brezpilotnih zrakoplovov npr. nov model Phantom 3
in Phantom 4.
Letenje podnevi je letenje v času od 30 minut pred sončnim vzhodom
do 30 minut po sončnem zahodu.
Čas letenja – dejanski čas ko brezpilotni zrakoplov leti
(nima stika s tlemi)
K 1. členu (področje uporabe)
SNU k drugemu odstavku
Uredba in sprejemljivi načini usklajevanja veljajo za zračni
prostor Republike Slovenije.
SNU k tretjemu odstavku 1. člena
Državne aktivnosti so aktivnosti, ki jih izvajajo navedene
službe v okviru pooblastil, predpisanih v specialnih predpisih oziroma na
podlagi zakona (ne šteje se na primer za izvajanje državne aktivnosti, če
prostovoljno gasilsko društvo, ki sicer izvaja naloge te dejavnosti, organizira
prireditev).
K 4. členu (klasifikacija področja letenja)
NA k tretji alineji 4. člena
Razred III – nizke gradnje so vodovodi, komunalna
infrastruktura, ceste, železnice, mostovi itd. (gre za gradbeno inženirske
objekte v skladu z Zakonom o graditvi objektov).
SNU k četrti alineji 4. člena
Razred IV – četudi se iz področja III ali IV odmakne ljudi
oziroma zavaruje prostor za izvajanje letalske dejavnosti, to ne zniža razreda
klasifikacije področja letenja.
NA k 7. členu (obvezno zavarovanje)
Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št.
93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF in 33/16 – PZ-F) v 1. členu
med drugim določa: »Obvezna zavarovanja lastnika zrakoplova iz 4. točke
prejšnjega odstavka (op. odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam) so
urejena v Uredbi (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike
in operaterje (UL L št. 138, z dne 30. 4. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu:
Uredba 785/2004/ES), ta zakon pa vsebuje izvedbene določbe glede organov,
organizacij in drugih pravnih oseb za nadzor ter izvedbene določbe glede
odločanja o prekrških, glede škodnega sklada in drugih postopkovnih določb.«
Uredba (ES) št. 785/2004 pa v 2. členu med drugim določa, da
se ne uporablja za modele zrakoplovov z MTOM, manjšo od 20 kg.
Vsi brezpilotni zrakoplovi z maso 20 kg ali več morajo torej
imeti sklenjeno zavarovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 785/2004.
Ne glede na vse navedeno, sklenitev zavarovanj za brezpilotni
zrakoplovi z maso pod 20 kg je možno.
NA k 8. členu (uporaba radiofrekvenčnega spektra)
Informacije v zvezi z uporabo radiofrekvenčnega spektra
najdete na http://www.akos-rs.si/.
K 9. členu (identifikacijska oznaka brezpilotnega
zrakoplova)
SNU k prvemu odstavku:
Brezpilotni zrakoplovi, ki
presegajo 5 kg, morajo biti označeni z negorljivo identifikacijsko ploščico iz
materiala kot je npr. aluminij, jeklo in podobno:
Ko ima operater za en brezpilotni zrakoplov več opcijske
opreme, navede operativno maso za najtežjo opremo.
SNU k drugemu odstavku:
Brezpilotni zrakoplovi, ki ne
presegajo 5 kg, morajo biti označeni identifikacijsko nalepko:
SNU k šestemu odstavku:
Trajno pritrjena negorljiva identifikacijska ploščica ali
nalepka se razume kot pritrditev na način, kjer pri običajni rabi in rokovanju
z opremo ali strmoglavljenju brezpilotnega sistema, ploščica ne bo odpadla.
NA k 10. členu (veljavnost predpisov)
Pravila letenja z brezpilotnimi zrakoplovi urejajo naslednji
predpisi:
-
Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – UPB4 in 46/16) in
-
Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Uradni list RS, št. 52/16).
Splošna pravila letenja, ki veljajo v Republiki Sloveniji, pa
urejajo naslednji predpisi:
-
Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012
o določitvi skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z
navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa ter spremembi Izvedbene
uredbe (EU) št. 1035/2011 in uredb (ES) št. 1265/2007, (ES) št. 1794/2006, (ES)
št. 730/2006, (ES) št. 1033/2006 in (EU) št. 255/2010, ki je bila nazadnje
spremenjena z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2016/1185 z dne 20. julija
2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 923/2012 glede posodobitve in
dopolnitve skupnih pravil letenja in operativnih določb v zvezi z
navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa (del C SERA) ter o
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 730/2006.
-
Pravilnik o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79, 4/83, Uradni
list RS, št. 18/01 – ZLet, 72/03 in 51/07), katerega 16., 34., 35., 39., 40.,
41., prvi odstavek 44. člena, 46., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63.,
64., 66., 67., 68., 69., 70., 71., 72., 73., 77., 78., 79., 80., 81., 94.,
113., 133., 134., 135., 137., 139., 141., 142., 144., 145., 151., 158., 161.,
163., 164., 165., 166. in 183. člen še veljajo.
K 11. členu (naloge upravljavca v zvezi s pravili letenja)
SNU k 11. členu
Prisotnost pridruženega opazovalca se zahteva tudi takrat, ko
se ne izvaja letenje z uporabo sistema za prikaz pogleda iz zrakoplova (FPV).
Pridruženi opazovalec mora biti prisoten pri letalskih aktivnostih vedno, ko:
-
upravljavec sam ne more zagotoviti varno izvajanje leta,
-
bi pogled stran od brezpilotnega zrakoplova pomenil tveganje za izgubo
vidnega kontakta, ko je na primer brezpilotni zrakoplov na robu vidnega polja,
-
obstaja možnost za motenje dela upravljavca s strani tretje osebe,
-
delo zahteva umikanje pogleda od brezpilotnega zrakoplova,
-
je delo prezahtevno za upravljavca.
SNU k točki a) drugega odstavka
Operater, ki izvaja letalsko dejavnost, lahko zaprosi za odobritev
nočnega letenja v tem členu. Zaprosi se na standardni vlogi, kjer operater
izjavi, da bo upošteval standardna pravila iz priloge 2.
Za modelarje in izjemoma operaterje, ki ne bodo mogli
izpolniti standardnih pravil, ostaja individualno reševanje v sklopu letalskih
prireditev ali v sklopu posameznih vlog, kjer se lahko določi drugačna pravila.
SNU k točki b) drugega odstavka
Pravilno delovanje sistema je brezhibno delovanje
brezpilotnega sistema, vseh za let potrebnih podsistemov (npr. magnetometer, padalo
...) in radijskih povezav, skladno z navodili proizvajalca ali podobno.
SNU k točki c) drugega odstavka
Pridobivanje potrebnih informacij za načrtovani let je:
-
preverjanje meteoroloških pogojev kot npr. GAFOR, samodejne vremenske
postaje ipd.,
-
preverjanje kategorije zračnega prostora, v katerem se bo let vršil npr.
v AIP ali na aktualni VFR karti Slovenije,
-
preverjanje NOTAM sporočil,
-
ugotavljanje operativne vzletne mase in pozicije masnega središča, če za
to obstajajo omejitve s strani proizvajalca brezpilotnega zrakoplova,
-
preverjanje ovir na območju letenja.
SNU k točki f) drugega odstavka
Definirane razdalje se razumejo kot horizontalne razdalje.
NA k točki i) drugega odstavka
ARP točke najdemo v aeronavtičnih publikacijah AIP ali eAIP:
AIP – Aerodromes (AD) ter na VFR karti. Vsebine so objavljene na spletnih
straneh Kontrole zračnega prometa Slovenije.
V skladu z Operativno tehnično zahtevo o določitvi območij
obvezne uporabe odzivnika (TMZ) (Uradni list RS, št. 53/16) ne velja za sisteme
brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov od
površine zemlje do višine 164 čevljev (50 m) nad zemljo. Z drugimi besedami,
nad 50 m nad površino zemlje se v območjih obvezne uporabe odzivnika zahteva
njegova uporaba tudi za brezpilotne zrakoplove.
SNU k točki j) drugega odstavka
Interaktivni grafični prikaz prepovedi/omejitev območij
letenja za brezpilotne zrakoplove se nahajajo na spletni strani agencije.
Grafični prikaz je informativne narave in ne odvezuje upravljavca preverjanja
uradnih podatkov, objavljenih v AIP ali na aktualni VFR karti Slovenije.
SNU k točki l) drugega odstavka
Izvajanje državnih aktivnosti pomeni izvajanje zakonskih
pooblastil, ki jih izvajajo službe iz 1. člena uredbe in SNU k 1. členu.
SNU k točki m) drugega odstavka
Zrakoplovi s posadko imajo absolutno prednost pred
brezpilotnimi zrakoplovi. V vsakem primeru srečanja, križanja ali čelnega
približevanja, se pričakuje, da bo brezpilotni zrakoplov primarno izvajal
vertikalno ločevanje od drugega zrakoplova, kar pomeni takojšnje znižanje
višine letenja na varno vertikalno razdaljo. Horizontalno ločevanje se
uporablja, če vertikalno ločevanje ni možno oziroma ni zadostno.
SNU k četrtemu odstavku
Izurjenost upravljavca je zmožnost ročnega upravljanja
brezpilotnega zrakoplova predvsem za primer odpovedi avtomatskih funkcij in
delovanja ter zaradi zmožnost prekinitve programiranega ali avtonomnega leta v
vsakem trenutku. Manevri in tolerance le-teh, ki dokazujejo zadovoljivo
izurjenost, za katero mora poskrbeti vsak upravljavec, so objavljene na spletni
strani agencije.
Operater poskrbi, da je upravljavec pred nalogo na izbranem
sistemu brezpilotnega zrakoplova zadostno izurjen.
Operater določi pogoj za najnovejše izkušnje, kot npr. da ima
v zadnjih 90 dneh vsaj 3 operativne lete na izbranem brezpilotnem zrakoplovu.
Če teh nima, operater zagotovi, da upravljavec opravi celotni nabor manevrov iz
seznama manevrov, ki so objavljeni na spletni strani agencije.
Če ima operater več različnih vrst ali tipov brezpilotnih
zrakoplovov, na katerih upravljavec ni zadostno izurjen, na njih pa uporablja
drugačno opremo, ki pomeni drugačen način rokovanja z sistemom brezpilotnega
zrakoplova, potem upravljavec za vsako tako konfiguracijo, pred delom, opravi
let z izvajanjem manevrov, ki so objavljeni na spletni strani agencije.
Operater naj o izurjenosti upravljavca vodi zapise.
SNU k petemu odstavku
Operater, ki izvaja letalsko dejavnost, lahko zaprosi za
odobritev zmanjšanih oddaljenosti navedenih v tem členu. Zaprosi se na
standardni vlogi, kjer operater izjavi, da bo upošteval standardna pravila iz
priloge 3 in/ali 4.
Za modelarje in izjemoma operaterje, ki ne bodo mogli
izpolniti standardnih pravil, ostaja individualno reševanje v sklopu letalskih
prireditev ali v sklopu posameznih vlog, kjer se lahko določi drugačna pravila,
ali se predlagana pravila zavrnejo.
K 15. členu (naloge operaterja)
SNU k drugemu odstavku
(2) Operater mora pred izvajanjem letalske dejavnosti o
nameravanem letu obvestiti agencijo, in sicer tako, da izpolni obrazec »Najava
letalske dejavnosti«, ki je objavljen na spletni strani agencije. Obvestilo se
pošlje na elektronski naslov uav@caa.si
vsaj 12 ur pred nameravanim letom, v primeru nujnih operativnih potreb pa
izjemoma lahko kasneje, pri čemer je operater v najavi leta dolžan to
obrazložiti. Dokazila, na katere se nanaša obrazložitev (npr. pozno naročilo),
je operater dolžan hraniti z zapisi o letu.
NA k tretjemu odstavku
(3) V skladu s tretjim odstavkom 15. člena je operater
dolžan vzpostaviti sistem poročanja o dogodkih v civilnem letalstvu, in sicer v
skladu z Uredbo (EU) št. 376/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne
3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem
letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta
ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb
Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007, in Uredbo o izvajanju Uredbe
(EU) o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (Uradni
list RS, št. 37/16).
Slednja namreč določa uporabo tudi za dogodke in druge
informacije v zvezi z varnostjo, ki vključujejo civilne zrakoplove iz priloge
II Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in
ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive
Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L št.
79 z dne 19. 3. 2008, str. 1), kamor sodijo tudi zrakoplovi brez posadke z
operativno maso do 150 kg.
Poročevalci so dolžni poročati Agenciji za civilno letalstvo
preko spletnega portala, Evropske komisije najkasneje 72 ur od dogodka.
Obrazci za poročanje o dogodkih so poročevalcem dostopni na povezavi:
http://www.aviationreporting.eu/index.php?id=190.
Povezava do obrazcev je objavljena tudi na spletni strani
Agencije za civilno letalstvo:
http://www.caa.si/index.php?id=463.
Poročila se oddajajo preko spleta, izjemoma pa se
lahko poročilo pošlje:
-
po pošti na naslov: Agencija za civilno letalstvo RS, Kotnikova ulica
19/a, 1000 Ljubljana,
-
po faksu na številko: 01/244-66-99 ali
-
se skenirano pošlje na elektronski naslov: or@caa.si.
Poročevalci so agencijo, na predpisanih obrazcih, dolžni
zagotoviti vse minimalne informacije, kot so določeno v Prilogi I Uredbe (EU)
št. 376/2014 – Seznam zahtev, ki se uporabljajo za sistema obveznega in
prostovoljnega poročanja o dogodkih.
NA k šestemu, sedmemu in osmemu odstavku
Primer izvedbe ocene tveganja in ukrep za zmanjšanje tveganja
so objavljeni na spletni strani agencije.
K 16. členu (operativni priročnik)
SNU k prvemu odstavku
Operativni priročnik je obvezni element za izvajanje letalske
dejavnosti kategorije C in D, katerega izdela operater. Operativni priročnik
naj bo sestavljen iz najmanj naslednjih elementov in vsebin:
a) vsebina: vsebinsko kazalo vseh poglavij in podpoglavij
operativnega priročnika. Poglavja so označena z velikimi črkami (A, B, C),
podpoglavja in podrobneje pa s številkami, npr. A.1.1.
b) številka spremembe operativnega priročnika in seznam
veljavnih strani: operativni priročnik se spremeni vsakokrat, ko se spreminja
vsebina. Spremembe morajo biti jasno označene npr. z vertikalno črto ob
spremenjeni vsebini. Sprememba je lahko tudi posledica spremembe katerega koli
dokumenta, na katerem temelji operativni priročnik, ali pa se spreminja z novo konfiguracijo
opreme ali sistema brezpilotnega zrakoplova.
Vsaka stran je označena s številko spremembe, seznam vseh
strani in njihovih sprememb pa povzamemo v seznamu veljavnih strani.
c) naloge osebja, vključenega v aktivnosti operaterja:
definira se naloge, ki jih opravlja operater, upravljavec in pridruženi
opazovalec, skladno z uredbo in zahtevami operaterja samega.
č) standardni operativni postopki: so standardizirani
postopki, ki jih operater določi za določen proces ali postopek, in sicer kot
na primer:
Načrtovanje leta
-
Ocena lokacije
-
Ocena vzletne površine
-
Obvezna dokumentacija
Priprava na let
-
Meteorološka priprava
-
Tehnična priprava
Izvedba leta
-
Raba kontrolnih list
-
Predpoletni pregled
-
Faza vzleta
-
Faza križarjenja
-
Izogibanje prometu v zraku
-
Opozorila med letom
-
Faza pristanka
Postopek se določi korak za korakom, to pa omogoča stalnost v
izvajanju postopka in s tem povečano varnost pri aktivnostih s sistemi
brezpilotnih zrakoplovov.
Osebje operaterja se mora standardnih operativnih postopkov
držati, zato naj bodo sestavljeni smiselno in življenjsko.
d) vzdrževanje sistema brezpilotnega zrakoplova: mora
potekati skladno z navodili proizvajalca in dodatnimi zahtevami v Programu
vzdrževanja brezpilotnega sistema, ki je objavljen na spletni strani agencije.
O vzdrževanju se vodi zapise.
e) postopke v sili: se pripravi glede na navodila
proizvajalca. Če teh ni, se postopke pripravi na način, ki opredeljuje postopek
za primer odpovedi katerega koli sistema na sistemu brezpilotnega zrakoplova.
Definira se simptome odpovedi, posledico in postopek, ki bo zmanjšal tveganje,
ki je nastalo ob odpovedi.
f) postopke v primeru nesreč ali resnih incidentov: pripravi
se postopek v primeru nesreče ali resnega incidenta pri čemer na postopek
vsebuje konkretna določila o tem, kdo koga obvešča in katere informacije se
sporoča.
V okviru te točke operater lahko opredeli tudi sistem
poročanja o dogodkih, kot je zahtevano v tretjem odstavku 15. člena uredbe, ki
je ločen sistem in se izvede po obveščanju npr. policije.
g) kontrolne liste za kritične faze leta: standardni
operativni postopki definirajo potek dela korak za korakom, kontrolne liste pa
služijo kot opomnik pri izvajanju teh postopkov. Namen kontrolnih list je, da
se sledi točno določenim korakom v pravilnem vrstnem redu s čimer se zmanjša
ali izniči napake pri izvrševanju postopka. Če operater predvideva sodelovanje
pridruženega opazovalca, mora definirati tudi postopke za to osebo.
Priporočljivo je, da ena oseba bere kontrolno listo, druga pa dela skladno z
njo, s čimer se izognemo napakam v izvajanju.
h) omejitve izvajanja letalskih dejavnosti: operater je glede
na razred sistema brezpilotnega zrakoplova in razreda področja letenja
razvrščen v kategorije izvajanja letalskih dejavnosti (A, B, C, D). Skladno s
tem mora ustrezati operativno-tehničnim zahtevam navedenim v Uredbi (priloga
4). Določi se, do katerega področja lahko operater deluje skladno z zgoraj
naštetimi parametri. Določi se tudi omejitve glede na meteorološke pogoje in
druge tehnične omejitve brezpilotnega zrakoplova ali opreme.
i) obveščanje: operater vzpostavi sistem obveščanja agencije
o aktivnostih npr. najava leta, sprememba dejavnosti ter obveščanje oseb, ki so
povezane v aktivnosti operaterja npr. ob spremembi operativnega priročnika.
j) upravljanje tveganj: operater vzpostavi sistem upravljanja
tveganj skladno z uredbo.
k) usposobljenost izvajalca: operater usposablja in vodi
zapise usposabljanj skladno s SNU k drugemu in tretjemu odstavku 20. člena.
Operater vzpostavi sistem zapisov, ki zagotavlja izurjenost upravljavcev
skladno s SNU k četrtemu odstavku 11. člena
l) vrste in roke za hranjenje zapisov: skladno z uredbo,
operater poskrbi za urejen seznam zapisov in določi roke hrambe v skladu z
uredbo.
NA k j točki prvega odstavka
Primer upravljanja tveganj in ukrepov za zmanjšanje tveganja
je objavljen na spletni strani agencije.
K 17. členu (analiza okvar in njihov vpliv)
SNU k tretjemu odstavku
Operater preveri delovanje sistema brezpilotnega zrakoplova
ter s tem ugotovi delovanje ob posamični kritični odpovedi. O tem vodi zapise,
priporočljiv je video material iz katerega je razvidno kdo in kdaj opravlja
testiranje, identifikacija brezpilotnega zrakoplova, ter nedvoumne posledice
kritičnih odpovedi.
K 18. členu (izjava operaterja)
SNU k drugemu odstavku
S predložitvijo podpisane izjave agenciji operater prevzame
odgovornost za izvajanje letalskih dejavnosti skladno z uredbo. To pomeni, da
mora operater v vsakem trenutku (npr. v času izvajanja nadzora ali pred izdajo
dovoljenja) agenciji izkazati, da izpolnjuje vse zahteve, predpisane v uredbi.
Operater pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da
so navedene izjave točne in resnične ter sprejema vse morebitne posledice, ki
bi nastale s podanimi neresničnimi izjavami.
K 19. členu (dovoljenje agencije)
NA k petemu odstavku
Za vse informacije, ki se nanašajo na oceno učinkov v zvezi z
varstvom osebnih podatkov, se lahko obrnete na gp.ip@ip-rs.si.
K 20. členu (obvezna dokumentacija pri izvajanju letalskih
dejavnosti)
NA k drugemu odstavku
Agencija izda potrdilo o opravljenem izpitu iz poznavanja
pravil letenja. Prijava na izpit za pridobitev potrdila o poznavanju pravil
letenja se nahaja na spletni strani agencije.
SNU k drugemu in tretjemu odstavku
Operater mora za vsakega novega upravljavca brezpilotnega
zrakoplova zagotoviti preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja, in sicer
na naslednji način:
1.
Teoretično preverjanje
-
brezpilotni zrakoplov, komponente, funkcije, načini krmiljenja ipd.
skladno z navodili proizvajalca če ta obstajajo,
-
raba frekvenc pri delovanju brezpilotnega sistema,
-
vzdrževanje brezpilotnega zrakoplova,
in
-
vsebina operativnega priročnika (le za delovanje v kategoriji C in D),
-
veljavni predpisi,
-
izdelava ocene tveganja (le za delovanje v kategoriji C in D).
2.
Praktično preverjanje
-
izbira načinov delovanja (če obstaja več načinov delovanja),
-
vzlet v različnih načinih delovanja (če sistem to omogoča),
-
raba kontrolnih seznamov in preverjanja skladno z njimi,
in
-
izvedba vaj skladno s Prilogo 1 k SNU (Manevri in tolerance zadovoljive
izurjenosti), ki je sestavni del teh sprejemljivih načinov usklajevanja in
navodil.
Če se je osebje usposabljalo pri proizvajalcu brezpilotnega
sistema in so bile pokrite prve tri alinee teoretičnega in praktičnega
usposabljanja, ter ima o tem izdano potrdilo, se to šteje zadostno znanje. Za
preostale alinee izvede usposabljanje operater.
Operater lahko za izvajanje letalskih dejavnosti določi le
tiste upravljavce sistema brezpilotnega zrakoplova, ki so uspešno opravili
teoretično in praktično preverjanje ter imajo izpolnjene kriterije najnovejših
izkušenj v skladu s SNU k četrtemu odstavku 11. člena.
Operater mora hraniti zapise o usposabljanju upravljavcev,
vključno z usposabljanjem za uveljavljanje izjem od pravil letenja v 11. členu
vsaj tri mesece po prenehanju dejavnosti.
K 21. členu (nadzor)
NA k prvemu odstavku
Agencija izvaja nadzor v skladu s pooblastili Zakona o
letalstvu in Zakona o inšpekcijskem nadzoru.
Hkrati agencija izvaja nadzore v okviru pooblastil, ki jih uredba
daje agenciji v okviru tretjega odstavka 19. člena, in sicer v postopku izdaje
dovoljenj, v okviru katerih zahteva tudi izvajanje demonstracijskih letov.
V okviru svojih pooblastil bo nadzor izvajala tudi policija.
Policija bo pristojna v primerih, ko bo zaradi konkretnega ogrožanja varnosti
ljudi in premoženja obstajal razlog za sum, da je bilo z uporabo brezpilotnega
zrakoplova storjeno kaznivo dejanje (kot na primer kaznivo dejanje povzročitve
splošne nevarnosti) kot tudi v drugih primerih, ko bi se z uporabo
brezpilotnega zrakoplova posegalo v opravljanje posameznih policijskih nalog
(varovanje oseb in objektov, varovanje javnih zbiranj ipd.), ki so določene v
Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.
SNU k prilogi 4 (tehnične zahteve za izvajanje letalskih
dejavnosti)
Navedene tehnične zahteve se razumejo kot nameščene in
delujoče komponente oziroma funkcije sistema brezpilotnega zrakoplova. V
kolikor posamezna komponenta ali funkcija je nameščena na brezpilotni
zrakoplov, ni pa delujoča, se smatra, da ne ustreza tehničnim zahtevam. Npr.
prikaz telemetrijskih parametrov v kategoriji dejavnosti B: nedelujoč prikaz
napajalne napetosti pomeni, da brezpilotni zrakoplov ne izpolnjuje tehničnih
zahtev za izvajanje letalskih dejavnosti.
Padalo mora biti pritrjeno na strukturo brezpilotnega
zrakoplova skladno s proizvajalčevimi navodili in mora omogočati naslednje
funkcije:
-
zaznavo težave npr. fail-safe, nenadni padec brezpilotnega zrakoplova,
izguba napajanja, zaznana odstopanja senzorjev,
-
avtomatska aktivacija glede na zaznano težavo,
-
avtomatska zaustavitev vseh motorjev, kar prepreči vpliv vrtenja
propelerjev na varno delovanje padala.
Operater mora zagotoviti, da se let odvija na takšni višini,
ki omogoča varno aktivacijo padala in zmanjšanje hitrosti padanja na raven
kinetične energije opredeljeno v tehničnih zahtevah uredbe – priloga 4.
Ljubljana, marec 2017
Rok Marolt l.r.
direktor
Javne agencije za civilno letalstvo
Republike Slovenije
Priloga 1: Manevri
in tolerance zadovoljive izurjenosti
Priloga 2: Izdaja
dovoljenja za nočno letenje brezpilotnih zrakoplovov (UAV) pri izvajanju
letalske dejavnosti v skladu z dovoljenjem CAA iz 11 (2)(a) Uredbe
Priloga 3: Izdaja
dovoljenja za odstopanje od minimalnih oddaljenosti 150 m od skupine ljudi v
skladu z 11(2)(f) Uredbe pri izvajanju letalske dejavnosti v pogojih dnevnega
letenja z brezpilotnimi zrakoplovi (UAV)
Priloga 4: Izdaja
dovoljenja za odstopanje od minimalnih oddaljenosti 30 m od ovir določenih v
11(2)(e) Uredbe pri izvajanju letalske dejavnosti v pogojih dnevnega letenja z
brezpilotnimi zrakoplovi (UAV)