Socialna zbornica Slovenije je na 5.
redni seji Skupščine Socialne zbornice Slovenije za mandatno obdobje 2010–2014
dne 20. 5. 2014 sprejela na podlagi prve alineje tretjega odstavka 77.
člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 23/07 –
popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 57/12) in prve alineje
tretjega odstavka 14. člena Statuta Socialne zbornice Slovenije (Uradni list
RS, št. 59/02 in 108/07)
KODEKS
etičnih načel v socialnem varstvu
1.
Veljavnost kodeksa
Delavci na področju socialnega varstva
spoštujejo ta kodeks etičnih načel in tudi kodekse posameznih poklicev ali
kodekse izvajalcev storitev, ki so jih le-ti v okviru svoje dejavnosti sprejeli
in ki se nanašajo na ravnanje z uporabniki socialnega varstva.
Med delavce sodijo vsi zaposleni na
področju socialnega varstva in vsi drugi, ki sodelujejo pri opravljanju nalog
na področju socialnega varstva.
V Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu
je uporabljena moška slovnična oblika, in sicer kot nevtralna oblika za osebe
moškega in ženskega spola.
2.
Etičnost – osnova ravnanja
Pri svojem delu se delavci socialnega
varstva ravnajo po načelih etičnosti in občega dobrega, da bi tako uporabnike
in sebe zavarovali pred neustrezno uporabo strokovnega dela in družbene moči.
Svoje delo morajo razmejiti od ideoloških,
osebnih in institucionalnih vplivov ter interesov, ki bi utegnili ovirati njihovo
strokovno presojo o tem, ali s svojim delom dejansko pomagajo posamezniku ali
pa zgolj zastopajo interese, ki niso v skladu z načeli strokovne pomoči.
3.
Namen kodeksa
Kodeks etičnih načel je namenjen varstvu
pravic uporabnikov socialnovarstvenih storitev in varovanju strokovne
integritete delavcev socialnovarstvene dejavnosti.
Presojo etičnosti ravnanja opravlja Častno
razsodišče Socialne zbornice Slovenije.
Častno razsodišče pri presoji upošteva
Pravilnik o delovanju Častnega razsodišča.
Častno razsodišče se pri svojem delu lahko
opre na različne vire in pri presoji upošteva ravnanje delavca v socialnem
varstvu ter druga pomembna dejstva.
4.
Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin
Delavci na področju socialnega varstva
spoštujejo vse z Ustavo in zakoni Republike Slovenije zajamčene pravice ter vse
mednarodne dokumente s področja človekovih pravic, ki jih je sprejela ali
ratificirala Republika Slovenija.
5.
Spoštovanje in sprejemanje različnosti
Posameznik, družina in skupina imajo
pravico do pomoči ne glede na biološke, osebnostne, statusne, etnične, verske,
ideološke in politične razlike ali druge okoliščine.
Vse osebe, potrebne socialne ali materialne
pomoči, delavci sprejemajo takšne, kot so, pri delu z njimi pa upoštevajo
pozitivne dejavnike njihove življenjske situacije.
6.
Spoštovanje poklicne avtonomije
Delavci, ki poklicno ali prostovoljno
opravljajo socialnovarstvene storitve in dejavnosti, so dolžni upoštevati
poklicno identiteto in strokovno avtonomijo pripadnikov različnih strok na
področju socialnega varstva.
Pri svojem delu v celoti ohranjajo
specifično strokovno odgovornost, kot jo opredeljujejo posamezni kodeksi
poklicne etike, ob upoštevanju Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu.
7.
Enakopravnost prostovoljskega dela
Prostovoljski sodelavci prevzemajo
konkretne delovne naloge na osnovi usposobljenosti in izkušenj ter tega Kodeksa
etičnih načel v socialnem varstvu.
Prostovoljsko delo poteka v okviru
sprejetega dogovora med izvajalci in uporabniki pomoči ter odgovornim organizatorjem
prostovoljskega dela.
Prostovoljskim sodelavcem je treba
omogočiti usposabljanje.
8.
Pomoč za samostojnost in samopomoč
Dobri, korektni in iskreni medčloveški
odnosi so temelj strokovnega dela ter sodelovanja med izvajalci in uporabniki.
Vsi delavci v socialnem varstvu pri svojem
delu strokovno in čustveno kontrolirano vežejo uporabnike nase le v tolikšni
meri, kolikor je to koristno za ohranjanje življenjskih sposobnosti
posameznika. V primeru nejasnosti je vsak delavec na področju socialnega
varstva dolžan zaprositi zunanjega strokovnjaka, ki mu zaupa, za supervizijsko
podporo.
9.
Nezdružljivost vlog
Svetovalno in terapevtsko delo je
združljivo z izvajanjem posegov v medsebojna pravna razmerja samo v primeru
zagotavljanja koristi otrok ali obravnav žrtev nasilja in v drugih primerih,
kjer se tako zagotovi najvišja korist za uporabnika.
V primerih medsebojne nezdružljivosti vlog
strokovni delavec prevzame polno odgovornost za svojo odločitev ter predhodno
seznani uporabnika z vsemi načrtovanimi ukrepi in posledicami.
10.
Spoštovanje odločitev posameznikov
Delavci v socialnem varstvu uporabnikom
pomagajo, da z lastnimi močmi ter s pomočjo drugih ljudi in institucij spoznajo
svojo situacijo in iščejo rešitve iz težav.
Uporabnik sam odloča o neposredni pomoči, o
svojem življenjskem vsakdanu in o svoji prihodnosti.
Pravica do lastne odločitve se v primeru,
ko bi uporabnik ogrožal sebe ali druge osebe, izjemoma lahko omeji.
11.
Možnost izbire pomoči
Uporabniku pomoči morajo biti ob začetku
dela in v vseh kasnejših fazah na razpolago ustrezne informacije in izbira o
tem, kakšna pomoč mu je na voljo in kje jo lahko poišče.
V procesu prejemanja pomoči mora biti
uporabnik seznanjen z možnostmi in omejitvami pričakovane pomoči, soglašati pa
mora tudi z vsemi postopki in metodami dela.
Uporabniku morajo biti omogočene izbira
storitve oziroma razpoložljive strokovne pomoči, možnost premestitve (na lastno
željo) ter možnost ugovora v zvezi s potekom in z učinkovitostjo pomoči.
12.
Dolžnost pomoči
Delavec v socialnem varstvu ne more
odkloniti nudenja iskane pomoči. V primeru, ko nadaljnje sodelovanje uporabniku
ne bi več koristilo, ga lahko napoti k drugemu ustreznemu delavcu, vendar šele
po tem, ko je poskrbel za nujno pomoč.
Delavci socialnega varstva so dolžni
pomagati ali poiskati ustrezno pomoč vsem uporabnikom tudi v primerih, ko je
treba nuditi pomoč s strani več izvajalcev.
13.
Spoštovanje človekove individualnosti, potreb in dostojanstva
V procesu nudenja pomoči in podpore
uporabnikom delavci socialnega varstva varujejo dostojanstvo, zasebnost,
avtonomijo in individualnost posameznika, upoštevajo njegove potrebe, jezik,
kulturo in vrednote ter si prizadevajo uporabljati njim razumljiv jezik in
komunikacijo.
Delavci v socialnem varstvu razpolagajo z
osebnimi podatki o ljudeh in sodelujejo pri reševanju osebnih težav. Pri tem so
dolžni varovati vse osebne podatke kot poklicno skrivnost. Spoštovanje
celovitosti osebnosti in dostojanstva posameznika v vseh postopkih izražajo
tudi na naslednje načine:
-
uporabnik ima možnost dobiti na vpogled dokumentacijo o sebi ali o
svojcih, za katere je odgovoren, kot jo predpisuje Zakon o varovanju osebnih
podatkov in ki je usklajena s področnimi zakonskimi predpisi,
-
uporabnike naslavljajo dostojno in spoštljivo,
-
v posvetih s sodelavci, na strokovnih timih, v drugih strokovnih stikih
ter v odnosih z javnostjo govorijo dostojno tudi o odsotnih uporabnikih,
-
varujejo človekove potrebe po zasebnosti in upoštevajo občutek le-te v
domačem in institucionalnem okolju,
-
pri vključevanju v analizo primera – za strokovne, študijske in
raziskovalne namene – dosledno varujejo identiteto posameznika.
14.
Kriteriji komuniciranja z javnostmi
Delavci v socialnem varstvu varujejo
posameznike in družine pred neustreznim obravnavanjem, razgaljanjem in možnimi
zlorabami v medijih in javnosti. Informacije morajo ščititi zasebnost in
koristi uporabnikov ter omogočiti nemoten potek pomoči.
Njihova dolžnost je tudi vpletene
uporabnike opozoriti na možne posledice posredovanja informacij o sebi in
drugih tretjim osebam ter medijem.
15.
Preprečevanje osebnega nadlegovanja in nasilja
Delavci socialnega varstva v vseh postopkih
in odnosih varujejo spolno, psihofizično in duhovno integriteto uporabnikov.
Delavci socialnega varstva si prizadevajo,
da bi odkrili in preprečili zlorabe uporabnikov s strani osebja, drugih
uporabnikov in ljudi iz neposrednega lokalnega ali domačega okolja.
16.
Uveljavljanje in varovanje zasebnosti v domačem okolju ali socialnih
ustanovah
Delavci socialnega varstva podpirajo
uporabnike svojih storitev v njihovi želji, da bi ostali samostojni v domačem
življenjskem okolju, pri tem pa jim nudijo pomoč in spremljanje na domu ter
podpirajo in razvijajo socialne mreže medsebojne pomoči.
Kadar pride do vključitve v institucionalno
varstvo, naj ustanove, v katerih uporabniki prebivajo, nadomeščajo domače
življenjsko okolje in zagotavljajo človečnost, zasebnost, toplino, varnost ter
domačnost.
Delavci skrbijo za to, da uporabniki v
ustanovah lahko odločajo o svojem vsakdanjem življenju in počutju.
17.
Odprtost organizacij socialnega varstva in izvajalcev
Organizacije socialnega varstva in
izvajalci na področju socialnega varstva se s svojimi programi in dejavnostjo
odpirajo okolju; svojcem, študentom in strokovnjakom za potrebe izobraževanja,
usposabljanja in raziskovanja, pa tudi prostovoljcem, različnim organizacijam
in javnosti.
Pri tem je treba zagotavljati varovanje
osebnih podatkov, zasebnost uporabnikov in svobodno voljo njihovega
vključevanja v raziskovalne in druge omenjene aktivnosti.
18.
Zaupanje in varstvo osebnih podatkov
Uporabnikove osebne podatke in njegovo
zaupanje delavci varujejo kot poklicno zaupnost in jih ne smejo zlorabiti.
Za kakovostno storitev je potrebno zaupanje
med izvajalcem in uporabnikom.
V situaciji, ko delavec ve, da zaupanih
podatkov ne bo mogel obdržati le zase, je dolžan uporabnika takoj in povsem
nedvoumno na to opozoriti.
19.
Dolžnost izobraževanja in usposabljanja
Delavci si prizadevajo za celovitost in
strokovnost obravnave, razvoj teorije in praktičnih izkušenj. Pri tem krepijo
nova znanja ter metode in tehnike dela.
Za svoj osebni in poklicni razvoj morajo
biti pripravljeni vlagati v stalno izobraževanje in usposabljanje v okviru
dela, ki ga opravljajo.
20.
Sodelovanje in medsebojna pomoč med delavci socialnega varstva pri delu
z uporabniki
Delavci v socialnem varstvu izpopolnjujejo
svoje strokovno znanje ter razvijajo svojo osebnost in čut za sočloveka v
stiski. Pri tem se vključujejo v supervizijo in v druge oblike strokovne
pomoči, ki jim pomagajo krepiti strokovni in človeški pristop do uporabnikov.
Delavci različnih strok se medsebojno
spoštujejo, si pomagajo ter v dobrobit uporabnikov usklajujejo svoje delo,
znanje in izkušnje.
21.
Odgovornost do družbe
Delavci delujejo proti nepravičnosti in
družbenim neenakostim ter še posebej v korist najranljivejših posameznikov
oziroma skupin.
Delavci si prizadevajo za zagotavljanje dostopa
do informacij o pravicah, možnostih, storitvah in virih za enake možnosti in
vključenost uporabnikov.
Po pooblastilu
Mateja De Reya l.r.
Podpredsednica
Socialne zbornice Slovenije