Na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o državni
statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) in drugega od- stavka 5. člena
Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06) po predhodnem mnenju ministrstev,
pristojnih za visoko šolstvo, šolstvo in nacionalne poklicne kvalifikacije,
določa generalna direktorica
METODOLOŠKA POJASNILA
klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja (z oznako MP-KLASIUS-1.0)
1. UVODNO POJASNILO
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja (v
nadaljevanju KLASIUS) je sprejet z uredbo vlade RS, ki je ob-javljena v Uradnem
listu RS, št. 46/06 (v nadaljevanju uredba). Predlog uredbe je skupaj z
osnutkom metodoloških pojasnil, ki niso sestavni del uredbe, predložil Vladi RS
SURS. Gradivo (vključno z Metodološkimi pojasnili Klasifikacijskega sistema
izobraževanja in usposabljanja, označenimi z MP-KLASIUS-1.0) je pripravila
delovna skupina za pripravo predloga uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije
izobraževanja, ki je bila imenovana julija 2005, sestavljali pa so jo
predstavniki Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva
za šolstvo in šport ter Statističnega urada RS.
KLASIUS temelji na osnutku klasifikacijskega sistema
izobraževanja1, ki ga je pripravila predhodna delovna skupina,
imenovana decembra 2002, sestavljena iz predstavnikov tedanjega Ministrstva za
šolstvo, znanost in šport ter Statističnega urada RS.
Potrebo po pripravi ustreznih novih klasifikacij na področju
izobraževanja in usposabljanja je povzročila zastarelost, nepovezljivost in
konceptualna neskladnost obstoječih šifrantov in klasifikacij z veljavnimi
oziroma s predvidenimi zakonskimi ureditvami sistema izobraževanja v Sloveniji
kot tudi s koncepti in standardi, ki jih uporablja in razvija mednarodna
skupnost (predvsem Evropska unija).
Cilj priprave uredbe oziroma novega klasifikacijskega sistema
izobraževanja je bila nadomestitev zastarelih šifrantov in klasifikacij ter
priprava podlag, ki bodo omogočale večjo enotnost in povezljivost
administrativnih in drugih evidenc. To je še posebej pomembno pri registrsko
usmerjeni državni statistiki, ki si prizadeva za zajemanje podatkov iz evidenc
in zbirk državnih organov in drugih subjektov.
KLASIUS je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri
evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju
statističnoanalitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na
socialnoekonomskem in demografskem področju v Republiki Sloveniji. Namenjen je
zagotavljanju konsistentnih podatkov za statistično, analitično in raziskovalno
spremljanje vključenosti prebivalstva v aktivnosti izobraževanja in
usposabljanja kot tudi za spremljanje izobrazbene oziroma kvalifikacijske strukture
prebivalstva. KLASIUS se uporablja v uradnih oziroma administrativnih zbirkah
podatkov (evidence, zbirke podatkov, registri) ter v statističnih raziskovanjih
in v statističnih registrih.
Za uporabo statističnoanalitičnih klasifikacij za nestatistične
namene veljajo mednarodno dogovorjena pravila, po katerih obvezna, z ustrezno
zakonodajo podprta uporaba statističnoanalitične klasifikacije za nestatistične
namene zahteva jasno razmejitev odgovornosti med skrbnikom klasifikacije in
subjektom, odgovornim za nestatistično rabo klasifikacije. Za spoštovanje
oziroma izvajanje zakonskega določila, povezanega z uporabo statistične
klasifikacije, ni odgovoren skrbnik klasifikacije, pač pa zakonodajalec oziroma
pripravljalec tega besedila2.
Skladno z izhodišči oziroma cilji priprave izhaja KLASIUS iz
obstoječe nacionalne prakse, sledi novejšim mednarodnim usmeritvam in je odprt
za nadaljnje dograjevanje.
Težnja, da se pripravi enotno orodje, ki bo omogočalo
zajemanje in izkazovanje podatkov, vezanih na javnoveljavne izobraževalne
programe ter z njimi pridobljeno javnoveljavno izobrazbo kot tudi podatkov,
vezanih na določene, oprijemljivejše druge aktivnosti in izide iz
vseživljenjskega učenja, tako na primer na nacionalne poklicne kvalifikacije iz
certifikatnega sistema, je terjala združitev dveh konceptov, s tem pa tudi
določene poenostavitve pri oblikovanju klasifikacijske sheme, pri
opredeljevanju enot oziroma ključnih pojmov ter načel za uporabo in razvrščanje
s KLASIUS-om.
KLASIUS obsega v svoji sedanji obliki dva podsistema. Prvi
podsistem razvršča aktivnosti in izide glede na segment, raven (oz. podraven)
in nekatere druge značilnosti, specifične za posamezen segment in raven (oz.
podraven). Sestavlja ga Klasifikacija vrst aktivnosti/izidov
izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju KLASIUS-SRV). Drugi podsistem
razvršča aktivnosti in izide glede na njihovo predmetnospecifično značilnost
oziroma vsebino. Sestavlja ga Klasifikacija področij aktivnosti/izidov
izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju KLASIUS-P).
Klasifikacija področij aktivnosti/izidov izobraževanja in
usposabljanja temelji na mednarodni klasifikaciji izobraževanja ISCED-19973,
in sicer v delu, ki se nanaša na področja izobraževanja oziroma na iz
ISCED-1997 izvedeni Eurostatovi Klasifikaciji področij izobraževanja in
usposabljanja4. Kategorije KLASIUS-P so s tega vidika neposredno
mednarodno primerljive do vključno tretje klasifikacijske ravni.
KLASIUS-SRV temelji na združitvi dveh konceptov, in sicer:
koncepta, ki ga za spremljanje izobraževalne dejavnosti in dosežene izobrazbene
strukture uporablja ISCED-1997 (koncept izobraževalnih aktivnosti – input
koncept), ter koncepta novejših ogrodij kvalifikacij5 (koncept učnih
izidov – outcome koncept), pri čemer so bili upoštevani tudi obstoječa
nacionalna praksa ter novejše usmeritve nacionalnih politik.
Kategorije KLASIUS-SRV niso neposredno primerljive s kategorijami in
podkategorijami ravni ISCED-1997, za dosego primerljivosti podatkov je treba
uporabljati prevajalnik.
KLASIUS-SRV ne pomeni slovenskega ogrodja kvalifikacij6,
konceptualna sorodnost pa bo omogočala primerljivost kategorij KLASIUS-SRV s
kategorijami slovenskega ogrodja kvalifikacij in kategorijami tako imenovanega
evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, ki je v fazi
nastajanja pod okriljem Evropske komisije.
KLASIUS-SRV ima značaj jedrne – referenčne nacionalne
statističnoanalitične klasifikacije, »celotni pojav izobraževanja in
usposabljanja« grobo razčlenjuje le do kategorij, ki jih predstavljajo skupine
aktivnosti in izidov. KLASIUS v sedanji obliki ne vsebuje podrobnejših kodirnih
seznamov in/ali razčlenitve do npr. konkretnih posamičnih izobraževalnih
programov (študijskih programov, programov usposabljanja, programov
izpopolnjevanja), pušča pa odprte možnosti za nadgradnjo. KLASIUS temelji na
uporabi več klasifikacijskih spremenljivk oziroma meril za razvrščanje enot, ki
pa jih je treba uporabljati z določeno mero prilagodljivosti. Da bi zmanjšali
pretirano arbitrarno in pristransko uporabo KLASIUS-a, je predvideno aktivnosti
in izide izobraževanja in usposabljanja opredeljevati – kodirati neposredno
oziroma čim bližje viru njihovega nastanka. V povezavi z javnoveljavnimi
izobraževalnimi programi to konkretno pomeni, da bi bili le-ti s kodami opredeljeni
že v formalnih obrazcih za sprejemanje na ustreznih svetih Republike Slovenije
za izobraževanje in tudi vneseni v administrativne evidence (registre),
dostopne tudi javnosti.
Predvideno nadgrajevanje KLASIUS-a bo postopno, povezano s
posodobitvami, dodelavami ter povezavami obstoječih informacijskih sistemov. V
tem dinamičnem času je praktično nemogoče, da bi take klasifikacijske sisteme
lahko sproti vzdrževali brez ustrezne informacijsko-tehnološke podpore izvorne
uradne oz.administrativne in druge zbirke podatkov.
Uporaba klasifikacij na splošno ni preprosta; pogosto je
vprašanje enotnega razumevanja klasifikacijskih kategorij in konkretnega
razvrščanja enot. Zaradi tega klasifikacije oziroma njihovo uvedbo in uporabo
praviloma podpirajo dodatni elementi, kot so: priročniki za uporabo oziroma
metodološka pojasnila z opisi klasifikacijskih kategorij, kodirni seznami
(coding index), računalniško podprti sistemi za kodiranje ter formalni skrbniki
klasifikacij, ki so zadolženi za tolmačenje, vzdrževanje in nadaljnji razvoj
klasifikacije.
Za uradnega skrbnika KLASIUS-a je skladno z uredbo določen
medresorno sestavljen Skrbniški odbor KLASIUS. Med njegove naloge spada
spremljanje ustreznosti klasifikacij oziroma klasifikacijskih spremenljivk
glede na splošne državne in mednarodne potrebe in predlaganje ustreznih
sprememb, spremljanje ustreznosti metodoloških pojasnil, pripravljanje sprememb
in njihovih dopolnitev, dajanje pojasnil v zvezi z uporabo KLASIUS-a ipd.
Za dodatno podporo enotnega razumevanja in uporabe KLASIUS-a
so pripravljena Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja
in usposabljanja (v nadaljevanju Metodološka pojasnila). Metodološka pojasnila
niso sestavni del uredbe. Metodološka pojasnila, kakor tudi morebitne dopolnitve
in njihove spremembe, sprejme Statistični urad Republike Slovenije po
predhodnem mnenju ministrstev, pristojnih za šolstvo, visoko šolstvo in
nacionalne poklicne kvalifikacije.
Metodološka pojasnila opredeljujejo predvsem
koncept in temeljne pojme klasifikacij, klasifikacijske spremenljivke, merila
in načela razvrščanja, vsebujejo tudi prikaz strukture ter opise kategorij
klasifikacij KLASIUS-a.
2. OPREDELITEV KLJUČNIH
POJMOV
Ena od (tudi mednarodno) zaznanih težav v povezavi s
spremljanjem in izkazovanjem vseživljenjskega učenja in izobraževanja je
terminološka neusklajenost pojmov. Pojmi, kot so vseživljenjsko učenje;
formalno in neformalno izobraževanje, redno izobraževanje, začetno in
nadaljevalno izobraževanje, izobrazba, izobraževalna kvalifikacija, poklicna
kvalifikacija, kvalifikacija itd., imajo v različnih državah (celo znotraj iste
države) in v okviru različnih institucij različne pomene.
Pri opredelitvi in uporabi pojmov oziroma njihovem
poimenovanju KLASIUS upošteva predvsem opredelitve (definicije) osrednje
mednarodne klasifikacije izobraževanja ISCED-1997, mednarodne klasifikacije
učnih aktivnosti – CLA ter koncepte in opredelitve, razvidne v nekaterih drugih
dokumentih mednarodnih institucij7. Zaradi posebnosti nacionalnega
sistema izobraževanja in usposabljanja, predvsem pa zaradi
želje, da se z enotnim standardnim orodjem zajemajo in izkazujejo različne
pojavne oblike izobraževalne dejavnosti oziroma učnih/izobraževalnih aktivnosti
prebivalstva in njegova izobrazbena/kvalifikacijska struktura, je bilo treba za
KLASIUS navedene opredelitve nekoliko prilagoditi. Točka a) vsebuje opredelitve
nekaterih ključnih pojmov, povzetih iz mednarodnih virov, ki jih obravnava
KLASIUS, točka b) pa vsebuje opredelitve ključnih pojmov, ki so prilagojeni in
uporabljeni v KLASIUS-u.
a) Opredelitev nekaterih
ključnih pojmov, povzetih iz mednarodnih virov, ki jih obravnava KLASIUS:
Učenje8 je kumulativen proces, kjer
posamezniki postopoma sprejemajo vedno bolj zapletene abstraktne/pojmovne enote
(pojme/predstave, kategorije in vedenjske vzorce ali modele) in/ali pridobivajo
spretnosti in splošne zmožnosti. Učne aktivnosti potekajo informalno, na primer
prek aktivnosti v prostem času, in v formalnih učnih okoljih, ki vključujejo
delovno mesto.
Učne aktivnosti9 so aktivnosti,
organizirane zaradi izboljšanja znanja, spretnosti in zmožnosti. Pomembni
merili, ki razlikujeta učno aktivnost od aktivnosti, ki to ni, sta: aktivnost
mora biti namenska (v nasprotju s slučajnostnim učenjem), dejanje mora imeti
predhodno opredeljen namen; aktivnost mora biti na neki način organizirana,
vključno s tem, da jo organizira neposredno učenec, značilno vključuje prenos
»informacij« v širšem smislu (sporočila, ideje, znanje, strategije). Učne
aktivnosti sestavlja ena posamična učna aktivnost ali več. Posamično učno
aktivnost opredeljuje enotnost metode in predmeta učenja/poučevanja.
Učni izidi10 so določeni nabori znanja,
spretnosti in zmožnosti za življenje in delo, ki jih posameznik pridobi v
procesu učenja in/ali dokaže, da jih obvlada. Učni izidi so izjave o tem, kar
se od učenca pričakuje, da zna, razume in/ali je sposoben storiti na koncu
učnega obdobja. Učni izidi so lahko izoblikovani za različne namene, in sicer:
v povezavi s tečaji, programskimi enotami, moduli, programi; pristojni
nacionalni organi jih lahko uporabljajo za opredeljevanje (celotne/polne)
kvalifikacije; lahko so strukturirani v ogrodja kvalifikacij ali pa so z njimi
povezani; mednarodna telesa jih lahko uporabljajo za namene, kot so:
preglednost, primerljivost, prenos kreditov in priznavanje. Učni izidi po
vnaprej določenih standardih znanja, spretnostih in zmožnostih se povezujejo v
kvalifikacijo.
Kvalifikacija11/12 pomeni javno priznanje
vrednosti na trgu dela (poklicna kvalifikacija)13 in v nadaljnjem
izobraževanju (izobraževalna kvalifikacija), lahko pa tudi z zakonom določeno
licenco za delo. Posameznik doseže neko
kvalifikacijo, ko pristojni organ ugotovi, da je njegovo učenje doseglo določen
standard znanja, spretnosti in splošnih zmožnosti. Standard učnih izidov se
potrjuje s postopkom ocenjevanja ali uspešnim dokončanjem izobraževalnega
programa. Učenje in ocena za kvalifikacijo lahko potekata prek programa
izobraževanja in/ali izkušenj na delovnem mestu.
Kompetenca (v nadaljevanju zmožnost kot poslovenjen
izraz)je zmožnost posameznika, da aktivira, uporabi in poveže pridobljeno
znanje v kompleksnih, raznovrstnih in nepredvidljivih situacijah.
Ogrodje kvalifikacij14 je orodje za razvoj
in razvrščanje kvalifikacij po sklopu meril za dosežene ravni učenja. Ta sklop
meril je lahko vsebovan v samih opisnikih kvalifikacij ali pa je določen v
obliki sklopa opisnikov ravni. Obseg ogrodij je lahko kroven za celoten učni
izid in poti ali pa je omejen na določen sektor, na primer na začetno
izobraževanje in usposabljanje, izobraževanje in usposabljanje odraslih, ali na
neko poklicno področje. V primerjavi z drugimi področji imajo lahko nekatera
več elementov zasnove in čvrstejšo strukturo; nekatera imajo lahko pravno
osnovo, medtem ko druga predstavljajo konsenz stališč socialnih partnerjev. Vsa
ogrodja kvalifikacij pa predstavljajo osnovo za izboljšanje kakovosti,
dostopnosti, povezav in javnega priznavanja kvalifikacij ali priznavanja
kvalifikacij na trgu dela v državi ali mednarodno.
Raven15 – kot strukturni element ogrodij
kvalifikacij je treba ravni razumeti kot niz zaporednih korakov (razvojno
kontinuiteto), ki so izraženi kot območja generičnih izidov, po katerih je
mogoče razvrščati tipične kvalifikacije. Ravni so pragmatična umetna tvorba,
razvijajo se v daljšem obdobju. Različne države uporabljajo razne pristope pri
določitvi števila ravni in načina opisa ravni16 ter pri določitvi
območja izidov, ki jih ravni pokrivajo (določitev vertikalne in horizontalne
razsežnosti ravni).
Podraven17 se kot strukturni element
ogrodij kvalifikacij pojavlja znotraj ravni in se lahko izraža na dva načina: v
hierarhičnem smislu lahko označuje napredovanje znotraj ravni, lahko pa kot
razločevanje različnih poti pridobivanja kvalifikacij znotraj ravni. Uporaba
podravni v nacionalnih ogrodjih omogoča prikaz nacionalnih značilnosti,
tradicije ali posebnosti na posamezni ravni, ne nujno na vsaki.
Izobraževanje18 pomeni organizirano in
trajno komunikacijo v procesu učenja. Komunikacija zahteva odnos med
dvema osebama ali več pri prenosu informacij (sporočil, idej, znanja,
strategij, spretnosti ...). Organizirana komunikacija pomeni
komunikacijo, načrtovano po modelu ali v zaporedju ob postavljenih ciljih ali
učnih načrtih. Vključuje izobraževalno ustanovo (osebo, organ ...), ki organizira
učno okolje in metodo poučevanja (bodisi neposredno (npr. z učiteljem) bodisi
posredno (npr. prek računalnika)), s katero je organizirana komunikacija.
Trajna komunikacija pomeni, da ima učna aktivnost elemente trajanja oziroma
nadaljevanja.
Raven izobraževanja19 pomeni stopnjevanje
učnega izkustva in zmožnosti, ki si jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin
pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi lahko uspešno končali kakršenkoli
program. Na splošno je raven izobraževanja povezana z zahtevnostjo vsebine
programa. Splošna predpostavka je, da lahko izobraževalne programe združujemo v
skupine – tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni – te pa v urejeno
vrsto kategorij (imenovanih raven). Takšne kategorije v grobem ustrezajo celoti
znanja, spretnosti in zmožnosti, ki si jih morajo udeleženci pridobiti, če naj
uspešno končajo programe v njih.
b) Opredelitev ključnih
pojmov, uporabljenih v KLASIUS-u:
Izobraževanje in usposabljanjeje aktivnost, ki se
nanaša na spoznavanje, sprejemanje, podajanje in/ali ustvarjanje znanja;
razvijanje spretnosti; razvijanje osebnih in poklicnih zmožnosti ter vrednot.
Aktivnosti izobraževanja in usposabljanja (v
nadaljevanju aktivnosti) so načrtovane in organizirane aktivnosti, namenjene
izboljšanju znanja, spretnosti in zmožnosti za življenje in delo. Temeljijo na
ciljih (smotrih) izobraževanja in usposabljanja, na standardih znanj, poklicnih
standardih oziroma na predhodno opredeljenih učnih izidih. Najpogostejša
organizacijska oblika izobraževalnih aktivnosti so programi.
Izobraževalni program20 je organizacijska
oblika, v kateri so učne aktivnosti organizirane kot zaporedje, pri čemer se z
različnimi metodami učenja/poučevanja učijo/poučujejo različni predmeti.
Izobraževalni program21 je opredeljen na podlagi svoje izobraževalne
vsebine kot niz aktivnosti, ki so organizirane zato, da bi dosegli vnaprej
določen smoter oziroma specificiran niz izobraževalnih nalog.
Izidi izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju
izidi) so izkazi o tem, da so posamezniki dosegli določene nize znanj,
spretnosti in zmožnosti za življenje in/ali za delo. Izidi obsegajo
javnoveljavno izobrazbo, nacionalne poklicne kvalifikacije ter druge izide, ki
so merljivi oziroma izkazljivi z javnimi listinami.
Izobrazba je v najširšem pomenu22, kar
izhaja iz izobraževanja. V kontekstu KLASIUS-a je izobrazba določen izid, ki
ima javno veljavnost v nadaljnjem izobraževanju in/ali na trgu dela.
Segment aktivnosti in izidov izobraževanja in
usposabljanja (v nadaljevanju segment) je sistemski del pojava
izobraževanja in usposabljanja, ki ima podobne organizacijske, strukturne,
institucionalne in druge formalne značilnosti. Segmenti so: temeljno stopenjsko
izobraževanje, certifikatni sistem NPK in dopolnilno izobraževanje. Segment je
klasifikacijska spremenljivka, po kateri se razvrščajo aktivnosti in izidi v
skupine na najvišji klasifikacijski ravni.
Raven aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja
(v nadaljevanju raven) je klasifikacijska spremenljivka, ki razvršča aktivnosti
in izide glede na zahtevnost in zapletenost njihove vsebine. Raven je
statistično-analitična kategorija (umetna tvorba), ki omogoča enotno
evidentiranje, analiziranje in izkazovanje podatkov o vključenosti prebivalstva
v aktivnosti izobraževanja in usposabljanja, o izobrazbeni oziroma
kvalifikacijski strukturi prebivalstva oziroma o izidih, doseženih v različnih
časovnih in zakonskih okvirih. Ravni predstavljajo glavne korake pri
napredovanju od manj zapletenih k bolj zapletenim učnim izkušnjam in
zmožnostim.
Podraven je dopolnilna razsežnost klasifikacijske
spremenljivke raven, ki predvsem v segmentu temeljno stopenjsko izobraževanje
omogoča razločevanje vmesnih, končnih izobraževalnih aktivnosti/izidov, ki
navadno pomenijo polno usposobljenost za zaposlitev in omogočajo nadaljevanje
izobraževanja v višjih letnikih različnih izobraževalnih programov na isti
ravni.
Vrsta aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja
(v nadaljevanju vrsta) je odvisna klasifikacijska spremenljivka, ki podrobneje
razvršča aktivnosti in izide znotraj segmenta in ravni, in sicer s pomočjo
dodatnih meril, značilnih za posamezen segment oziroma raven.
Področje aktivnosti in izidov izobraževanja in
usposabljanja (v nadaljevanju področje) je klasifikacijska spremenljivka,
ki razvršča aktivnosti in izide glede na njihovo predmetnospecifično vsebino.
3. NAMEN IN UPORABA
KLASIUS-a
Klasifikacije so orodje za organizirano in sistematično
obravnavo podatkov. Uporabljajo se predvsem v statistične namene, vendar je
ravno zaradi razvoja v zadnjem desetletju opazna druga, nestatistična
razsežnost uporabe, to je kot definicijski instrument kompleksnih pojavov, s
katerim naj se objektivizira izmenjava informacij med različnimi družbenimi
subjekti. Ta vidik je zaradi vse večje odprtosti in procesov globalizacije,
procesov dematerializacije poslovanja in zaradi vse večjega pomena storitev, ki
jih je zdaj s sodobno tehnologijo mogoče menjavati v mednarodnih okvirih, vse
pomembnejši23.
Na splošno so klasifikacije poenostavljene, bolj ali manj
grobe sheme razvrščanja enot, ki sestavljajo proučevani pojav. S statističnega
vidika so skupine oziroma kategorije, ki sestavljajo klasifikacije, obravnavane
kot vrednosti izbrane spremenljivke, po kateri opazujemo enote opazovanega
pojava. Osnovni namen razvrščanja enot v skupine je v tem, da omogoča
ugotavljanje razlik oziroma podobnosti med enotami, te informacije pa so osnova
za najrazličnejše odločitve, v zasebnem in v družbenem delovanju24.
Predmet KLASIUS-a je izobraževanje in usposabljanje, in sicer
z vidika aktivnosti in izidov (glej opredelitve pod točko 2). Vsebinski okvir
KLASIUS-a predstavlja relevantna in merljiva vsebina izobraževanja in
usposabljanja, izobrazbe oziroma kvalifikacij.
Primarne enote KLASIUS-a – enote, katerim se primarno
določajo vrednosti klasifikacijskih spremenljivk, so aktivnosti in izidi.
Sekundarne enote – enote, katerim se določajo vrednosti klasifikacijskih
spremenljivk posredno (odvisno od njihove povezave s primarnimi enotami), so
npr. osebe. Osebe se s KLASIUS-om razvrščajo posredno glede na njihove povezave
z aktivnostmi in izidi, kot npr. vpisani/udeleženi v izobraževalnih
aktivnostih, določenih vrst, diplomirani – dosegli določen izobraževalni izid z
uspešnim končanjem izobraževalnih aktivnosti določene vrste, s postopki preverjanja
in potrjevanja dokazali in pridobili določeno nacionalno poklicno kvalifikacijo
itd.
KLASIUS je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri
evidentiranju zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju
statističnoanalitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na
socialnoekonomskem in demografskem področju v Republiki Sloveniji. Namenjen je
zagotavljanju konsistentnih podatkov za statistično, analitično in raziskovalno
spremljanje vključenosti prebivalstva v aktivnosti izobraževanja in
usposabljanja kot tudi za spremljanje izobrazbene oziroma kvalifikacijske
strukture prebivalstva.
KLASIUS se uporablja v uradnih oziroma administrativnih
zbirkah podatkov (evidence, zbirke podatkov, registri) in v statističnih raziskovanjih,
in sicer za statističnoanalitično razvrščanje:
-
izobraževalnih programov in drugih aktivnosti,
-
dosežene javnoveljavne izobrazbe, nacionalnih poklicnih kvalifikacij,
pridobljenih v certifikatnem sistemu, ter drugih izidov, ki so merljivi oziroma
izkazljivi z listinami,
-
udeležencev izobraževanja, izvajalcev izobraževanja, učiteljev in drugih
vidikov (sekundarne enote razvrščanja) v povezavi z aktivnostmi in izidi.
4. KONCEPTUALNI OKVIR
IN ZGRADBA – SESTAVA KLASIUS-a
Idealna klasifikacija izobraževanja in usposabljanja oziroma
izobrazbene/kvalifikacijske strukture prebivalstva bi morala temeljiti samo na
vsebini izobraževanja in usposabljanja, izobrazbe oziroma kvalifikacij.
Da bi se lahko ocenjevala in primerjala vsebina aktivnosti in
izidov, so v KLASIUS-u uporabljene spremenljivke (v nadaljevanju
klasifikacijske spremenljivke) oziroma merila, ki omogočajo ugotavljanje razlik
oziroma podobnosti med vsebinami aktivnosti in izidov izobraževanja in
usposabljanja.
KLASIUS sestavljajo podsistemi z nizom klasifikacijskih
spremenljivk oziroma meril za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in
usposabljanja.
5. PRVI PODSISTEM –
KLASIFIKACIJA VRST IZOBRAŽEVALNIH AKTIVNOSTI/IZIDOV (KLASIUS-SRV)
Prvi podsistem razvršča aktivnosti in izide glede na segment,
raven (oz. podraven) ter nekatere druge značilnosti, specifične za posamezen
segment in raven (oz. podraven) izobraževanja in usposabljanja. Sestavljajo ga:
klasifikacijska spremenljivka segment, klasifikacijska spremenljivka raven ter
dodatna posredna merila, relevantna za razčlembo skupin znotraj posameznih
segmentov in ravni (oz. podravni), skupaj združena v odvisni klasifikacijski
spremenljivki – vrsti. Vrednosti teh izbranih klasifikacijskih spremenljivk
predstavljajo skupine oziroma kategorije Klasifikacije vrst izobraževalnih
aktivnosti/izidov z oznako KLASIUS-SRV.
Konceptualni okvir, ki opredeljuje obliko in zgradbo
KLASIUS-SRV
Konceptualni okvir, ki opredeljuje obliko in zgradbo
KLASIUS-SRV, predstavlja združitev dveh konceptov, koncepta, ki ga za
spremljanje izobraževalne dejavnosti in dosežene izobrazbene strukture
uporablja ISCED-1997 (koncept izobraževalnih aktivnosti – input koncept), ter
koncepta, na katerem nastajajo nova ogrodja kvalifikacij (koncept učnih izidov
– outcome koncept), upoštevani so obstoječa nacionalna praksa ter novejše
usmeritve nacionalnih politik.
Koncept, na katerem temelji ISCED-1997 (koncept
izobraževalnih aktivnosti – input koncept)
ISCED-1997 je ena od osrednjih mednarodnih statističnih
klasifikacij, opredeljena je kot orodje25 za zbiranje in izkazovanje
statistike s področja izobraževanja v posameznih državah in za mednarodne
potrebe.
V ISCED-1997 je temeljna klasifikacijska enota izobraževalni
program. Izobraževalni programi so opredeljeni po izobraževalnih vsebinah, te
pa so niz oziroma zaporedje izobraževalnih aktivnosti, organiziranih zato, da
bi dosegli vnaprej določen smoter oziroma izpeljali podrobno načrtovane skupine
nalog. ISCED-1997 določa vrsto izpopolnjenih meril za razvrščanje posameznih
programov v ravni izobraževanja. Pojem raven izobraževanja na splošno pomeni
stopnjevanje učnega izkustva in učnih zmožnosti, ki si jih morajo s
sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi lahko
uspešno končali kakršenkoli program. Na splošno je raven izobraževanja povezana
z zahtevnostjo vsebine programa. Splošna domneva je, da lahko izobraževalne
programe združujemo v skupine – tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni
– te pa v urejeno vrsto kategorij (imenovanih raven). Takšne kategorije v
grobem ustrezajo celoti znanja, spretnosti in zmožnosti, ki si jih morajo
udeleženci pridobiti, če želijo uspešno zaključiti programe v njih.
Koncept ISCED-a temelji na oceni, da ni mogoče dovolj
dosledno neposredno ocenjevati in primerjati vsebin izobraževalnih programov po
državah, večkrat niti v eni sami državi. Izhaja iz stališča, da je velikokrat
težko nedvoumno določiti, ali je vsebina nekega izobraževalnega programa na
isti ravni ali se po ravni razlikuje od drugega in da ni mednarodnih kurikularnih
in vsebinskih standardov, ki bi jih potrebovali za takšno presojanje. Ta
problem ISCED-1997 rešuje tako, da vpeljuje posredna merila, s katerimi je
mogoče določiti raven izobraževanja kateremukoli izobraževalnemu programu.
V ISCED-1997 je uveljavljenih kar nekaj glavnih in
dopolnilnih meril, ki nadomeščajo vsebinske standarde (in sicer značilna
oziroma minimalna kvalifikacija, ki se zahteva za vstop v program, najnižja
starost, pri kateri se je mogoče vpisati v program, kvalifikacije učnega osebja,
prehodnost, ki jo omogoča program oziroma končni cilj; naravnanost oz.
orientiranost programa, skupno teoretično trajanje programa, nacionalna
struktura visokošolske izobrazbe in kvalifikacij)26.
Pod poglavjem Koncept izobraževalnega programa in ISCED je v
ISCED-199727 navedeno, da ima ISCED-1997 sam po sebi naravne
omejitve za neposredno razvrščanje, ocenjevanje in primerjanje zmožnosti in
kvalifikacij udeležencev v izobraževalnih aktivnostih, kajti ni univerzalne
(close and universal) povezave med programom, v katerega je udeleženec vpisan,
in njegovim dejanskim izobraževalnim dosežkom. Izobraževalni programi, ki se
jih osebe udeležujejo in/ali uspešno končajo, so najboljši in prvi približek
spretnosti in zmožnosti, ki jih le-ti dejansko pridobijo. Navedeno je tudi, da
je za taksonomijo, ki temelji na programih, zelo težko zajemati izobraževalne
aktivnosti, ki niso organizirane kot izobraževalni programi rednega
izobraževanja.
Koncept, na katerem nastajajo nova ogrodja kvalifikacij
(koncept učnih izidov – outcome koncept)
Ogrodja kvalifikacij so ne glede na njihove namene v svojem
tehnično-metodološkem bistvu klasifikacije (glej opombo št. 4), ki presegajo
klasične statističnoanalitične namene, značilne za npr. ISCED-1997. Ogrodja
kvalifikacij so orodja za razvoj in ne le za razvrščanje kvalifikacij (lahko
tudi delnih, posebnih, manjših). Temeljna enota razvrščanja v ogrodjih je
praviloma kvalifikacija. Kvalifikacije se razvrščajo v ravni. Ravni so ključni
strukturni element ogrodij, predstavljajo niz zaporednih korakov (razvojno
kontinuiteto), ki so izraženi kot območja generičnih izidov, po katerih je
mogoče razmeščati tipične kvalifikacije. Ravni so pragmatična umetna tvorba,
razvijejo se v daljšem obdobju. Predvideno evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko
učenje naj bi imelo 8 referenčnih ravni (6., 7. in 8. za visokošolske
kvalifikacije), opredeljenih z opisniki generičnih učnih izidov.
Posameznik doseže neko kvalifikacijo, ko pristojni organ
ugotovi, da je njegovo učenje doseglo določen standard znanja, spretnosti in
splošnih zmožnosti. Standard učnih izidov se potrjuje s postopkom ocenjevanja
ali uspešnim dokončanjem izobraževalnega programa. Učni izid je niz znanja,
spretnosti in zmožnosti, ki jih je posameznik pridobil in/ali jih je posameznik
sposoben dokazati po dokončanem učnem procesu. Učenje in ocenjevanje za
pridobitev kvalifikacije lahko poteka s programom izobraževanja in/ali izkušenj
na delovnem mestu. Kvalifikacija pomeni javno priznanje vrednosti na trgu dela
in v nadaljnjem izobraževanju, lahko pa tudi z zakonom določeno licenco za
opravljanje dejavnosti. Kvalifikacije se razvrščajo glede na niz meril za
doseženo raven učenja. Ta niz meril je lahko vsebovan v samih opisnikih
kvalifikacij ali pa je določen v obliki sklopa opisnikov ravni. Ta merila
oziroma opisnike praviloma sestavljajo značilnosti oziroma atributi: znanje,
spretnosti ter osebne in poklicne zmožnosti z vidika komunikacijskih in
socialnih spretnosti, zmožnosti »učiti se učiti«, vodenja ljudi in projektov28.
Nacionalna praksa
V slovenskem nacionalnem okolju je v uporabi več šifrantov in
lestvic izobraževalnih/študijskih programov, šol, izobrazbe in usposobljenosti
(so nepovezljive in zastarele). V povezavi z oblikovanjem konceptualnega okvira
KLASIUS-a je treba poudariti predvsem lestvico stopenj strokovne izobrazbe, ki
je povzeta iz predpisa nekdanje Jugoslavije, tako imenovanega Družbenega
dogovora o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in izobrazbe29
(v nadaljevanju Družbeni dogovor). Čeprav lestvica ni bila prevzeta v slovenski
pravni red, je razvrstitev izobrazbe po različici te lestvice še zdaj vsebovana
v nekaterih kolektivnih pogodbah, kadrovskih predpisih in kadrovskih
informacijskih sistemih delodajalcev. Po njem naj bi bili poklici in izobrazba
razvrščeni po zahtevnosti dela in izobraževalnega programa določene
zahtevnostne ravni od I do VIII (s še dvema podkategorijama VI/2 in VII/2).
Posamične kategorije zahtevnosti dela so bile opisane z atributi:
kompleksnost – sestavljenost nalog in postopkov, ponavljanje oziroma
raznovrstnost, predvidljivost in določenost nalog in postopkov, odgovornost,
vodenje ipd. Ti atributi so bili hkrati del meril za razvrščanje poklica –
dela, ki ga je opravljal posameznik, v stopenjske kategorije zahtevnosti dela.
Drugi sklop meril je sestavljal opis potrebnega znanja (splošno – teoretično
znanje, strokovno znanje), spretnosti, sposobnosti za opravljanje dela v
posamični zahtevnostni kategoriji dela. Ti opisi so sestavljali tako imenovane značilnosti
smotrov in vsebine izobraževanja, ki so bili hkrati tudi atributi/merila za
razvrščanje strokovne izobrazbe v posamične kategorije stopenj strokovne izobrazbe.
To orodje je bilo med drugim namenjeno pripravi in razvoju izobraževalnih
programov. Pod pojmom strokovna izobrazba so bile razumljene splošno in
strokovno znanje ter spretnosti, ki so nujne za opravljanje določenih del in
nalog ter za uspešno »samoupravljanje«.
Koncept KLASIUS-SRV (koncept smiselne povezave vhodnih in
izhodnih značilnosti – input in outcome koncept)
V KLASIUS-u enota razvrščanja ni »enovita«, enote razvrščanja
so tako aktivnosti kot izidi izobraževanja in usposabljanja (glej točko 2.
Opredelitev ključnih pojmov).
Za osrednji konstrukcijski element klasifikacije KLASIUS-SRV
so postavljene ravni. Ravni so statističnoanalitična kategorija (umetna
tvorba), ki jih je treba razumeti kot zaporedje korakov (stopnjevanje učnega
izkustva in učnih zmožnosti):
-
bodisi z vidika urejenega niza kategorij (ki jih predstavljajo skupine
aktivnosti, npr. programov), izraženih z značilnostmi – atributi (kot so
minimalna/tipična kvalifikacija, ki se zahteva za vstop v program, tipično
oziroma tipično skupno teoretično trajanje programa, tipična prehodnost v
nadaljnje izobraževanje), ki so hkrati splošna posredna merila za vsebino aktivnosti
in izidov in s tem za njihovo razvrščanje,
-
bodisi z vidika urejenega niza kategorij (ki jih predstavljajo skupine
izidov, npr. javnoveljavna izobrazba ali nacionalne poklicne kvalifikacije,
pridobljene v certifikatnem sistemu), izraženih z intervali – območji
generičnih učnih izidov (tj. določenih naborov znanja, spretnosti in zmožnosti)
kot bolj neposrednih meril za vsebino aktivnosti in izidov in s tem za njihovo
razvrščanje.
Tak pristop omogoča, da se na iste ravni (oz. podravni),
sicer z oznako segmenta, po načelu največje skladnosti (glej točko 7. Načela
uporabe in razvrščanja s KLASIUS-om) lahko razvrščajo tako javnoveljavni
izobraževalni programi in z njimi dosežena javnoveljavna izobrazba kot tudi
nacionalne poklicne kvalifikacije, pridobljene v certifikatnem sistemu, po
potrebi pa tudi druge aktivnosti in izidi, pridobljeni zunaj formalnega oziroma
rednega šolskega stopenjskega izobraževanja.
Oblika in zgradba KLASIUS-SRV
KLASIUS-SRV je hierarhična kombinirana klasifikacija. S
statističnega vidika so skupine oziroma kategorije, ki sestavljajo
klasifikacije, obravnavane kot vrednosti izbrane spremenljivke, po kateri
opazujemo enote. Kategorije KLASIUS-SRV so hkrati opredeljene po več
značilnostih – klasifikacijskih spremenljivkah. V posamično kategorijo določene
hierarhične ravni te klasifikacije spadajo enote – aktivnosti in/ali izidi, ki
ustrezajo oziroma zadoščajo določeni kombinaciji opazovanih značilnosti vsebin
aktivnosti ali izidov (enote so homogene glede na določen niz značilnosti). Te
značilnosti so izražene z glavnima večrazsežnostnima klasifikacijskima
spremenljivkama, to je s segmentom in z ravnjo ter z odvisno
spremenljivko vrsta,ki podrobneje razvršča aktivnosti in izide znotraj segmenta
in ravni (oz. podravni), in sicer s pomočjo dodatnih meril, značilnih za
posamezen segment oziroma posamezno raven.
Klasifikacijska spremenljivka segment
Segment pomeni del kompleksnega sistema vzgoje,
izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja, učenja, ki ima podobne
značilnosti iz najširšega vidika ciljev, organiziranosti in veljavnosti.
Segment je klasifikacijska spremenljivka, ki razvršča aktivnosti in izide glede
na značilnosti izobraževanja in usposabljanja iz najširšega vidika ciljev,
organiziranosti in veljavnosti.
V tem kontekstu KLASIUS-SRV razločuje naslednje vrednosti
klasifikacijske spremenljivke segment:
-
temeljno stopenjsko izobraževanje,
-
certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij,
-
dopolnilno izobraževanje.
Temeljno stopenjsko izobraževanje kot sistematično,
vnaprej načrtovano in organizirano dejavnost vzgoje, izobraževanja in
usposabljanja, kjer se običajno ves čas trajanja preverjajo doseženo znanje,
spretnosti in zmožnosti. Posamezna »stopnja«30 izobraževanja se
konča s pridobitvijo spričevala, diplome ali drugih dokazil, s katerimi
posamezniki dokazujejo javnoveljavno izobrazbo. Zaključek izobraževanja na
določeni stopnji posamezniku omogoča nadaljevanje izobraževanja na naslednji,
praviloma višji stopnji.
Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij
(v nadaljevanju certifikatni sistem NPK) kot sistem, ki omogoča pridobivanje
delovne poklicne oziroma strokovne usposobljenosti za opravljanje poklica ali
posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti.
Pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija se izkazuje z javno listino.
Dopolnilno izobraževanje kot izobraževanje in
usposabljanje, ki dopolnjuje, poglablja in širi znanje, spretnosti in zmožnosti
posameznika za življenje in delo. Po končanem izobraževanju udeleženec praviloma
dobi potrdilo, ki je lahko pogoj za zaposlitev ali nadaljnje opravljanje dela,
ne predstavlja pa kvalifikacije za vstop v izobraževanje na višji ravni, ki je
namenjeno pridobitvi javnoveljavne izobrazbe na višji ravni.
Klasifikacijska spremenljivka raven
Raven je klasifikacijska spremenljivka, ki razvršča
aktivnosti in izide glede na zahtevnost in zapletenost njihove vsebine. Podraven
je dopolnilna razsežnost klasifikacijske spremenljivke raven, ki predvsem v
segmentu temeljno stopenjsko izobraževanje omogoča razločevanje vmesnih,
končnih aktivnosti in izidov, ki navadno pomenijo polno usposobljenost za
zaposlitev in omogočajo nadaljevanje izobraževanja v višjih letnikih različnih
izobraževalnih programov na isti ravni.
V KLASIUS-SRV je raven statističnoanalitična kategorija,
torej umetna tvorba, ki omogoča enotno evidentiranje, analiziranje in
izkazovanje izobraževanja oziroma izobrazbe, nacionalnih poklicnih kvalifikacij
(aktivnosti in izidov), ki jih je prebivalstvo doseglo v različnih časovnih in
zakonskih okvirih. Ravni nimajo posebnih lastnih poimenovanj (le npr.: »tretja
raven«), saj širitev klasifikacijskega sistema na druge segmente izobraževanja
in usposabljanja (certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij;
dopolnilno izobraževanje) presega možnost poimenovanj z izrazi, ki izhajajo
zgolj iz temeljnega stopenjskega izobraževanja, kakršna je bila običajna
dosedanja praksa. To omogoča večjo stabilnost klasifikacijskega sistema, saj je
manj odvisen od sprememb in novih poimenovanj »stopenj in vrst«
izobraževanja/izobrazbe, navedenih v zakonskih predpisih.
Ravni predstavljajo glavne korake pri napredovanju od manj
zapletenih k bolj zapletenim učnim izkušnjam in učnim zmožnostim.
Ravni so izražene:
-
z značilnostmi – atributi (kot so: minimalna/tipična kvalifikacija, ki
se zahteva za vstop v program, tipično oziroma tipično skupno teoretično
trajanje programa, tipična prehodnost v nadaljnje izobraževanje), ki so hkrati
splošna posredna merila za vsebino aktivnosti in izidov in s tem za njihovo
razvrščanje,
-
z intervali – območji generičnih učnih izidov (tj. določenih naborov
znanja, spretnosti in zmožnosti) kot bolj neposrednih meril za vsebino
aktivnosti in izidov in za njihovo razvrščanje.
KLASIUS-SRV vsebuje 8-ravensko lestvico, z opisniki oziroma s
splošnimi posrednimi merili, ki opredeljujejo posamezno raven. Struktura ravni,
vključno s številom ravni, izhaja iz nacionalne prakse, nadgrajena je z
novejšimi nacionalnimi usmeritvami oziroma politikami, vezanimi na prenovo
visokega šolstva v skladu z Bolonjsko deklaracijo ter na prenovo poklicnega in
strokovnega (nižjega, srednjega, višjega) šolstva oziroma izobraževanja in
usposabljanja v skladu s Kopenhagensko deklaracijo. Struktura ravni upošteva
tradicionalne nacionalne tranzicijske točke – tj. točke prehodov od osnovnega
prek raznovrstnega srednjega, višjega in/ali raznovrstnega visokega
izobraževanja do doktorata znanosti. Opisniki ravni (vidik učnih izidov –
naborov znanj, spretnosti, zmožnosti) se delno zgledujejo po opisnikih, ki jih
vsebuje predlog EU-ja31 za model evropskega ogrodja kvalifikacij za
vseživljenjsko učenje, predvsem pa temeljijo na razpoložljivih nacionalnih
dokumentih in gradivih, ki vsebujejo formalne smernice, temeljne cilje,
izhodišča za pripravo izobraževalnih in študijskih programov oziroma podlag za
javnoveljavno preverjanje in potrjevanje znanj in spretnosti.
V sedanjem kontekstu KLASIUS-SRV razločuje naslednje
vrednosti klasifikacijskespremenljivke raven:
-
prva raven (raven 1),
-
druga raven (raven 2),
-
tretja raven (raven 3),
-
četrta raven (raven 4),
-
peta raven (raven 5),
-
šesta raven (raven 6),
-
sedma raven (raven 7),
-
osma raven (raven 8).
Zaradi državnih in mednarodnih statističnoanalitičnih potreb
sta dodani še dve vrednosti – kategoriji ravni s poimenovanji: »pred prvo
ravnjo« (s kodno oznako 0) in »drugje nerazporejeno« (s kodno oznako 9), dve
ravni pa sestavljata podravni, in sicer:
-
šesto raven podraven 6/1 in podraven 6/2,
-
osmo raven podraven 8/1 in podraven 8/2.
Pri razvrščanju posamičnih izobraževalnih aktivnosti in
izidov oziroma njihovih skupin na ravni (oz. podravni) se uporablja načelo največje
skladnosti (glej točko 7. Načela uporabe in razvrščanja s KLASIUS-om).
Uporaba načela največje skladnosti pri razvrščanju
posamičnih aktivnosti in izidov oziroma njihovih skupin na ravni (oz. podravni)
pomeni, da se umestitev določenih aktivnosti in izidov oziroma njihovih skupin
na točno določeno raven (oz. podraven) opravi glede na to, s katerimi splošnimi
posrednimi merili oziroma opisnikom se značilnosti teh določenih aktivnosti in
izidov oziroma njihove skupine najbolj ujemajo, pri čemer pa ni nujno, da se
ujemajo z vsemi elementi opisnika, oziroma da sploh obsegajo vse elemente –
značilnosti, ki jih vključujejo opisniki oziroma splošna posredna merila.
Ravni in podravni so razvidne iz Preglednice 1: Ravni in
podravni aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja (Opisniki oziroma
splošna posredna merila za opredeljevanje ravni in podravni).
Preglednica 1: RAVNI IN
PODRAVNI AKTIVNOSTI IN IZIDOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA (Opisniki
oziroma splošna posredna merila za opredeljevanje ravni in podravni)
|
Raven/podraven
|
|
-
|
0
|
-
|
Znanje: najosnovnejše
splošno znanje, ki omogoča nadaljnje učenje.
Spretnosti: izkazovanje
praktičnih spretnosti za opravljanje enostavnih, ponavljajočih se opravil ali
kratkega niza enostavnih opravil v kontroliranem okolju.
Zmožnosti: usposobljenost
za delovanje v podrobno opredeljenem in zelo strukturiranem okolju.
Usposobljenost učenja podatkov in osnovnih ponavljajočih se spretnosti v
dobro strukturiranem in nadzorovanem okolju.
|
1
|
Vstopni pogoj: starost
6 let v 9-letno OŠ oziroma 7 let v 8-letno OŠ.
Trajanje: 6 let v
9-letni OŠ (1.–6. razred) oziroma 4 leta v 8-letni OŠ (1.–4. razred).
|
Znanje: splošno in
uporabno znanje, ki ni usmerjeno k specifičnemu poklicnemu področju, temveč
predstavlja podlago za nadaljnje sistematično učenje.
Spretnosti: izkazovanje
praktičnih spretnosti, vključno z uporabo ustreznih orodij. Spretnosti za
izvajanje enostavnih, ponavljajočih se opravil, sestavljenih iz manjšega
števila operacij, na podlagi ustnih ali pisnih navodil po predpisanem
postopku.
Zmožnosti: usposobljenost
za delovanje v predvidljivem in strukturiranem kontekstu, v zmernem obsegu
funkcij in po navodilih. Osnovna bralna in matematična pismenost ter
usposobljenost za pridobivanje novih znanj in spretnosti v strukturiranem in
nadzorovanem okolju.
|
2
|
Vstopni pogoj: (jih
ni, ker izobraževanje poteka kontinuirano v enoviti obvezni OŠ).
Trajanje: 3 leta v
9-letni OŠ (7.–9. razred) oziroma 4 leta v 8-letni OŠ (5.–8. razred).
|
Znanje: pretežno
praktično, življenjsko in poklicno uporabno znanje z nekaj teoretične
podlage, pridobljeno predvsem na podlagi proučevanja primerov ter posnemanja
in urjenja.
Spretnosti: izkazovanje
praktičnih in miselnih spretnosti omejenega obsega, vključno z uporabo
ustreznih orodij. Uporabljanje znanih rešitev pri reševanju predvidljivih
problemov v omejenem obsegu. Spretnosti za izvajanje relativno preglednih,
standardiziranih delovnih opravil.
Zmožnosti: usposobljenost
za delovanje v omejenem kontekstu, po navodilih, z omejeno samostojnostjo in
znotraj znanih homogenih skupin. Funkcionalna bralna in matematična pismenost
ter usposobljenost za pridobivanje novih znanj in spretnosti ob ustreznem
vodenju.
|
3
|
Vstopni pogoj (tipično):lahko
tudi nedokončano osnovnošolsko izobraževanje.
Trajanje (tipično):2,5
leta.
|
Znanje: pretežno
praktično uporabno znanje, dopolnjeno s poznavanjem teoretičnih načel, zlasti
tistih iz stroke, s tem da ima prednost proučevanje primerov pred načeli
znanstvene sistematičnosti. Pri izobraževanju in usposabljanju poklicnih
spretnosti ima izobraževanje, ki temelji na analitičnem mišljenju,
enakovreden pomen kot posnemanje. Delež splošnega znanja omogoča nadaljnje
učenje.
Spretnosti: izkazovanje
spretnosti, ki so glede na območje delovanja široke in specializirane,
vključno z uporabo ustreznih orodij. Uporabljanje znanih rešitev pri
reševanju različnih predvidljivih problemov, lahko tudi v netipičnih
situacijah. Spretnosti za izvajanje relativno preglednih, manj
standardiziranih delovnih opravil, s poudarkom na obvladovanju različnih
tehnik dela in različnih tehnoloških postopkov, povezanih z delovnimi
opravili.
Zmožnosti: usposobljenost
za delovanje v znanem in manj znanem okolju z večjo stopnjo odgovornosti in
samostojnosti. Prevzemanje odgovornosti za lastnosti in kakovost
proizvodov/storitev, povezanih z delovnimi opravili oz. delovnim procesom.
Prevzemanje odgovornosti za lastno učenje. Pridobivanje novega znanja in
spretnosti v nadzorovanem okolju.
|
4
|
Vstopni pogoj (tipično):
končana osnovna šola.
Trajanje (tipično): 3
leta.
|
Znanje: teoretično
in praktično znanje, pridobljeno s spoznavanjem različnih znanstvenih
področij in/ali teoretičnih načel, ki je podlaga za razumevanje stroke, in
predstavlja skupni temelj za nadaljnje učenje. Spoznavanje teoretičnih načel
temelji na načelih sistematičnosti, znanstvene utemeljenosti in
eksemplaričnosti. Znanje je lahko na nekaterih področjih nekoliko
poglobljeno.
Spretnosti: izkazovanje
spretnosti, ki so glede na območje delovanja široke, in so lahko tudi
specializirane, vključno z uporabo ustreznih orodij.
Ovrednotenje in uporaba
informacij za oblikovanje odločitev in rešitev različnih problemov oziroma
netipičnih situacij. Oblikovanje rešitev v povezavi z dobro opredeljenimi
abstraktnimi problemi. Spretnosti za izvajanje manj standardiziranih,
predvsem pa nestandardiziranih delovnih opravil (povezanih s tehnologijo
dela, s pripravo in kontrolo dela, posebej z vidika kakovosti dela).
Zmožnosti: usposobljenost
za delovanje v različnih in specifičnih okoljih za prevzemanje odgovornosti
za lastnosti in kakovost proizvodov/storitev, povezanih z delovnimi opravili
oz. delovnim procesom. Izkazovanje nekaj pobude in neodvisnosti pri izvajanju
opredeljenih aktivnosti. Delovanje v številnih, kompleksnih in heterogenih
skupinah. Prevzemanje odgovornosti za lastno učenje. Pridobivanje novega
znanja in spretnosti ob ustreznem vodenju.
|
5
|
Vstopni pogoj (tipično):
končana osnovna šola.
Trajanje (tipično): 4–5
let.
|
Znanje: strokovno in
teoretično znanje na določenem področju ter praktično znanje za samostojno
reševanje konkretne strokovne problematike. Znanje vključuje nekaj
teoretičnih konceptov in abstraktno mišljenje, ki je značilno poglobljeno na
nekaterih področjih. Poglobljeno sistematično strokovno znanje omogoča
razvijanje sposobnosti za reševanje zahtevnejših problemov v delovnih
procesih.
Spretnosti: izkazovanje
spretnosti, ki so glede na območje delovanja obsežne, praviloma
specializirane, vključno z uporabo ustreznih orodij, povezanih s področjem
izobraževanja in usposabljanja. Spretnosti za izvajanje zahtevnejših
operativno-strokovnih opravil, povezanih z deli v pripravi in kontroli
delovnih procesov, posebej pa še z deli v organizaciji in vodenju delovnega
procesa.
Zmožnosti: usposobljenost
za delovanje v različnih in specifičnih okoljih, z elementi nerutinske in
ustvarjalne aktivnosti. Uporaba teoretičnih konceptov in/ali strokovnih znanj
in spretnosti za reševanje posameznih delovnih problemov s strokovnega
področja. Osebno samostojno delovanje, pogosto prevzemanje odgovornosti za
delo drugih in/ali zaorganizacijo in alokacijo virov. Delovanje v številnih,
kompleksnih in heterogenih skupinah. Zmožnost prepoznavanja lastnih
izobraževalnih potreb in vrednotenja rezultatov lastnega učenja v okviru
strukturiranega učnega okolja, pomoč drugim pri odkrivanju učnih potreb.
|
6/1
|
Vstopni pogoj (tipično):
spričevalo o uspešnem končanju srednjega strokovnega ali splošnega
izobraževanja, druge enakovredne listine.
Trajanje (tipično): 2–2,5
leta.
Prehodnost (tipično):
nadaljevanje izobraževanja na ravni
|
Znanje: poglobljeno
strokovno in teoretično znanje na določenem področju, podprto s širšo
teoretično in metodološko osnovo.
Spretnosti: izkazovanje
in uporaba strokovnih tehničnih, ustvarjalnih, konceptualnih spretnosti in
orodij, povezanih s področjem izobraževanja in usposabljanja.
Delovanje na podlagi
oblikovanja ustreznih strokovnih mnenj v planskih, tehničnih, proizvodnih,
ipd. in/ali nadzornih funkcijah v povezavi s proizvodi, storitvami,
operacijami in procesi. Spretnosti za obvladovanje zahtevnih, kompleksnih
delovnih procesov, sposobnost za samostojno uporabo znanja v novih,
netipičnih delovnih situacijah.
Zmožnosti: usposobljenost
za delovanje v številnih različnih okoljih in v različnih funkcijah, v
katerih so potrebne spretnosti diagnosticiranja in ustvarjalnega reševanja
problemov. Sprejemanje odgovornosti za določanje in doseganje lastnih
rezultatov dela in/ali rezultatov dela skupine. Prevzemanje nadzorne
odgovornosti za delo drugih na opredeljenih področjih dela. Usposobljenost za
argumentirano razpravo in reševanje problemov v stroki. Zmožnost prevzemanja
pobude za lastno učenje, usposobljenost za prepoznavanje lastnih potreb po
učenju in za interaktivno učenje v skupini.
|
6/2
|
Vstopni pogoj (tipično):
spričevalo o uspešnem končanju srednjega strokovnega ali splošnega
izobraževanja ali diploma o končanem višješolskem izobraževanju.
Trajanje (tipično): 3–4
leta.
Prehodnost (tipično):
nadaljevanje izobraževanja na ravni 7.
|
Znanje: poglobljeno
teoretično, metodološko in analitično znanje z osnovami raziskovalnega dela,
ki je osnova za zelo zahtevno strokovno delo.
Spretnosti: izkazovanje
obvladovanja spretnosti in orodij kompleksnih specializiranih področij,
praviloma na ekspertni ravni. Spretnosti za obvladovanje zelo zahtevnih,
kompleksnih delovnih procesov, sposobnost za stalno samostojno uporabo
znanja, predvsem v novih, nepredvidljivih delovnih situacijah, obvladovanje
načrtovanja in vodenja delovnega procesa.
Zmožnosti: usposobljenost
za uporabo znanja in razumevanja ter zmožnost reševanja problemov v novih ali
neobičajnih razmerah v širših ali večdisciplinarnih kontekstih, povezanih s
področjem študija (stroke).
Sprejemanje odgovornosti za
vse glede na odločitve, povezane aktivnosti oz. procese. Vodenje številnih,
raznovrstnih, kompleksnih, heterogenih skupin.
Usposobljenost za
neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja v različnih,
manj običajnih kontekstih.
|
7
|
Vstopni pogoj (tipično):
diploma, ki izkazuje uspešno končanje visokošolskega izobraževanja na
podravni 6/2, oziroma spričevalo o uspešnem končanju splošnega, pod dodatnimi
pogoji tudi srednjega strokovnega izobraževanja (velja za enovite študijske
programe prve in druge bolonjske stopnje in visokošolske univerzitetne
(prejšnje) študijske programe).
Trajanje (tipično oz. tipično
skupno teoretično): 4 do 6 let od začetka ravni 6, in sicer: 1–2 leti po
končanem izobraževanju na podravni 6/2 oziroma 4 do 6 let po končanem
splošnem ali srednjem strokovnem izobraževanju na ravni 5.
Prehodnost (tipično):
nadaljevanje izobraževanja na podravni 8/1 in/ali podravni 8/2.
|
Znanje: poglobljeno
znanje za izvirno raziskovalno in znanstveno delo, ki ustvarja novo znanje in
izpolnjuje merila za znanstveno objavljanje.
Spretnosti: izkazovanje
spretnosti za izvajanje najzahtevnejših del, vključno z udeležbo pri
znanstvenoraziskovalnih projektih ter reševanje teoretičnih in praktičnih
problemov v posebnih delovnih situacijah.
Zmožnosti: usposobljenost
za uporabo znanja pri reševanju kompleksnih problemov tudi v nepredvidljivih
in slabo opredeljenih kontekstih v okviru stroke. Usposobljenost za bazično
in/ali uporabno znanstvenoraziskovalno delo. Sposobnost samoocenjevanja in
avtonomno usmerjanje lastnega strokovnega razvoja.
|
8/1
|
Vstopni pogoj (tipično):
diploma, ki dokazuje uspešno končanje visokošolskega izobraževanja na ravni
7.
Trajanje (tipično): 2
leti.
Prehodnost (tipično):
nadaljevanje izobraževanja na podravni 8/2.
|
Znanje: poglobljeno
znanje za samostojno izvirno raziskovalno in znanstveno delo, ki ustvarja
novo znanje, ki je v vrhu določene vede ali stroke in izpolnjuje merila za
znanstveno objavljanje v mednarodnem prostoru.
Spretnosti: izkazovanje
spretnosti za izvajanje najzahtevnejših del, vključno z načrtovanjem in
usklajevanjem znanstvenoraziskovalnih projektov ter reševanjem
najzapletenejših teoretičnih in praktičnih problemov in oblikovanjem modelov
za prenos raziskovalnih dosežkov.
Zmožnosti: usposobljenost
za ustvarjanje in interpretacijo novega znanja ter iskanje odgovorov na
abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v profesionalnem in sorodnih
kontekstih. Usposobljenost za sodelovanje v kritičnem dialogu ter zmožnost
odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih.
|
8/2
|
Vstopni pogoj (tipično):
diploma, ki dokazuje uspešno končanje visokošolskega izobraževanja na ravni
7.
Trajanje (tipično):
3–4 leta.
Vstopni pogoj (tipično): diploma,
ki dokazuje uspešno končanje znanstvenega magisterija ali specializacije po
uspešno končanem visokošolskem izobraževanju na ravni 7.
Trajanje (tipično):
2 leti.
|
Klasifikacijska
spremenljivka vrsta in dodatna merila za določanje vrst aktivnosti in
izidov
Vrsta je odvisna klasifikacijska spremenljivka, ki podrobneje razvršča
aktivnosti in izide znotraj segmenta in ravni, in sicer s pomočjo dodatnih
meril, značilnih za posamezen segment oziroma raven.
Dodatna merila za določanje
vrst aktivnosti izidov znotraj segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje so:
o o prevladujoča vsebina/temeljni cilji; naravnanost (splošnejše in
bolj teoretično ali bolj poklicno in strokovno naravnano
izobraževanje/izobrazba; izobraževanje za nadaljnje izobraževanje in/ali za
delo);
o o vstopni pogoji oziroma predhodno izobraževanje/izobrazba, ki
omogoča pridobitev te izobrazbe (minimalni vstopni pogoji oziroma tipične
vstopne kvalifikacije);
o o trajanje oziroma skupno teoretično trajanje izobraževanja (tipičnih
programov); kreditno ovrednotenje, če obstaja;
o o prehodnost (tipična) v nadaljnje izobraževanje;
o o organizacijski okvir (npr. izobraževalni program); institucionalno
okolje (šolsko izvajanje programa, izvajanje programa pri delodajalcu …),
način izvajanja oziroma prilagoditve izobraževanja;
o o končanje izobraževanja: na primer zaključni izpit;
o o listine, ki dokazujejo uspešen zaključek izobraževanja oziroma
pridobitev izobrazbe (spričevala in diplome z nazivom poklicne oziroma
strokovne izobrazbe ter strokovnega oziroma znanstvenega naslova; certifikati);
o o podobnost z aktivnostmi in izidi (izobraževalnimi programi in
izobrazbami), ki jih je bilo mogoče pridobiti v prejšnjih izobraževalnih
sistemih.
S pomočjo dodatnih meril so bolj detajlno
opredeljene oziroma razdelane podrobne skupine vrst aktivnosti in izidov le v
segmentu temeljno stopenjsko izobraževanje, v segmentih certifikatni sistem NPK
in dopolnilno izobraževanje32, ima vsaka raven (oz. podraven) le po eno skupno – enotno podrobno
skupino vrst aktivnosti in izidov.
Preglednica
2: Shema strukture KLASIUS-SRV
Klasifikacijska
raven
|
Ime
klasifikacijske ravni
|
Vzorec
klasifikacijske ravni (kode)
|
Spremenljivke
|
Prva
|
Široka
skupina vrst
|
1
|
Segment
|
Druga
|
Ožja
skupina vrst
|
12
|
Raven
|
Tretja
|
Ožja
podskupina vrst
|
123
|
Podraven
|
Četrta
|
Podrobna
skupina vrst
|
12344
|
Odvisna
spremenljivka vrsta oz. več dodatnih meril: prevladujoča vsebina/temeljni
cilj – naravnanost (splošno/poklicno), trajanje, prehodnost itd.
|
6.
DRUGI PODSISTEM – KLASIFIKACIJA PODROČIJ IZOBRAŽEVALNIH AKTIVNOSTI/IZIDOV
(KLASIUS-P)
Drugi podsistem razvršča aktivnosti in izide
glede na njihovo predmetnospecifično značilnost oziroma vsebino. Sestavlja ga
neodvisna klasifikacijska spremenljivka področje. Vrednosti te izbrane
spremenljivke predstavljajo skupine oziroma kategorije Klasifikacije področij
izobraževalnih aktivnosti/izidov (z oznako KLASIUS-P).
KLASIUS-P temelji na mednarodni klasifikaciji
izobraževanja ISCED-199733, in sicer v delu, ki se nanaša na področja izobraževanja oziroma na
iz ISCED-1997 izvedeni Eurostatovi Klasifikaciji področij izobraževanja in
usposabljanja34.
Kategorije KLASIUS-P so s tega vidika neposredno mednarodno primerljive do
vključno tretje klasifikacijske ravni.
KLASIUS-P je hierarhična klasifikacija in ima
štiri klasifikacijske ravni. Pri mednarodnem zbiranju podatkov uporabljamo v
glavnem prvi dve klasifikacijski ravni oziroma 1. in 2. kodno mesto. Z uporabo
tretjega in četrtega kodnega mesta postane sistem bolj prožen in namenjen
zbiranju podatkov za posebne namene.
Preglednica 3: Shema
strukture KLASIUS-P
Klasifikacijska raven
|
Ime
klasifikacijske ravni
|
Vzorec
klasifikacijske ravni (kode)
|
Prva
|
Široka
področja
|
1
|
Druga
|
Ožja
področja
|
12
|
Tretja
|
Podrobna
področja
|
123
|
Četrta
|
Nacionalnospecifična
področja
|
1234
|
7. NAČELA UPORABE IN
RAZVRŠČANJA S KLASIUS-om
Posamični deli in kombinacije delov KLASIUS-SRV in KLASIUS-P
se skladno z Metodološkimi pojasnili klasifikacijskega sistema izobraževanja in
usposabljanja, metodologijami posameznega statističnega raziskovanja in
predpisi, ki urejajo vodenje posameznih uradnih oziroma administrativnih
evidenc, lahko uporabljajo tudi kot samostojne klasifikacije.
Čeprav je načelo enakovrednosti oziroma čim večje
podobnosti vsebin aktivnosti in izidov osrednje načelo, na katerem temelji
KLASIUS, oziroma osrednje načelo pri razvrščanju enot s KLASIUS-om, je treba
vsebovane klasifikacije, klasifikacijske spremenljivke oziroma merila
uporabljati z določeno mero prilagodljivosti. Pri praktični uporabi je
treba temu osrednjemu teoretičnemu načelu pridružiti še načelo največje
skladnosti in/ali načelo dominantnosti.
Načelo največje skladnosti
Uporaba načela največje skladnosti pri razvrščanju
aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja oziroma njihovih skupin na
ravni (oz. podravni) pomeni, da se razvrstitev določenih aktivnosti in izidov
oziroma njihovih skupin na točno določeno raven (oz. podraven) opravi glede na
to, s katerimi splošnimi posrednimi merili oziroma opisnikom ravni (oz.
podravni) se značilnosti teh določenih aktivnosti in izidov oziroma njihove
skupine najbolj ujemajo, pri čemer pa ni nujno, da se ujemajo z
vsemi elementi opisnika, oziroma da sploh obsegajo vse elemente – značilnosti,
ki jih vključujejo opisniki oziroma splošna posredna merila.
Na uvedbo in uporabo načela največje skladnosti vpliva
kar nekaj dejstev.
Proces pridobivanja znanja, spretnosti in zmožnosti za
življenje in delo se zaradi zahtev razvoja sodobne družbe (uspešnega,
konkurenčnega, na znanju temelječega gospodarstva) in politik, ki ta razvoj še
dodatno podpirajo in pospešujejo, močno spreminja. Zaradi tehnološkega napredka
so na voljo vedno prožnejše oblike aktivnosti (moduli, naborni sistem kreditnih
točk, e-učenje itd.), središčna točka procesa se pomika od institucij k
posamezniku, od poučevati/izobraževati k učiti se. Posledično se premika tudi
osredotočenost iz organizacijskih okvirov (praviloma programa) in izvedb
izobraževanja (to je iz vhodnih (input) značilnosti – atributov
institucionaliziranega izobraževanja) k izidom – opredelitvam/navedbam, kaj se
od učenca pričakuje, da zna, razume in/ali je sposoben storiti na koncu učnega
obdobja (to je k izhodnim (outcome) značilnostim – atributom vseživljenjskega
učenja).
Prenova nacionalnega sistema izobraževanja in usposabljanja
bo sledila oziroma sledi tem razvojnim trendom, med drugim tudi z izdelavo jasneje
in podrobneje opredeljenih standardov znanj, poklicnih standardov, ciljev
izobraževanja in drugih oblik učnih izidov (navedb, kaj se od učenca pričakuje,
da zna, razume in/ali je sposoben storiti na koncu učnega obdobja), in sicer
kot podlag za oblikovanje organizacijskih okvirov izobraževanja (programov),
kot tudi podlag za preverjanje in potrjevanje znanj, spretnosti in zmožnosti,
pridobljenih po drugih poteh (npr. katalogi za NPK). Skladno s tem se bosta
povečevali razpoložljivost in kakovost podatkov o tovrstnih (izhodnih –
outcome) značilnostih – atributih programov, izobrazbe/kvalifikacij, ki
postajajo ne le enakovredna, temveč tudi vse bolj ključna merila za primerjanje
oziroma razvrščanje tudi v KLASIUS-u.
Ne glede na te usmeritve pa je dejstvo, da za vse dosedanje
posamične aktivnosti in izide ali njihove skupine vseh podatkov, ki bi jih
potrebovali za dosledno (togo) primerjanje z merili oziroma opisniki ravni, ki
temeljijo na navedbah/izjavah o znanju, spretnostih, zmožnostih, ni in jih tudi
ne bo na voljo.
Težave, povezane z navedenimi dejstvi oziroma obstoječo
stvarnostjo, razrešuje hkratna uporaba splošnih posrednih meril za
opredeljevanje ravni, kot so: minimalni vstopni pogoji oziroma tipična
vstopna kvalifikacija ter tipično oziroma tipično skupno teoretično trajanje izobraževanja (programa), tipična prehodnost v nadaljnje izobraževanje, še zlasti v povezavi z aktivnostmi
in izidi temeljnega stopenjskega izobraževanja.
Določena mera prilagodljivosti in načelo največje
skladnosti sta bila v KLASIUS-SRV uporabljena pri oblikovanju in umeščanju
obstoječih podrobnih skupin vrst aktivnosti in izidov iz segmenta temeljno
stopenjsko izobraževanje na ravni (oz. podravni). To načelo je treba smiselno
upoštevati tudi pri konkretnem nadaljnjem razvrščanju skupin ali posamičnih
aktivnosti in izidov iz segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje.
Viri – podatkovne podlage, ki so bili uporabljeni za
oblikovanje podrobnih skupin vrst aktivnosti in izidov oziroma se lahko
uporabijo pri konkretnem nadaljnjem razvrščanju skupin ali posamičnih
aktivnosti in izidov iz segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje, pa so:
izhodišča za pripravo izobraževalnih programov, tipični cilji, opredeljeni v
sprejetih javnoveljavnih študijskih programih, priloge k diplomam in
spričevalom, učni načrti, izpitni katalogi, informacije o možnosti prehodov in
napredovanj, »de facto« in/ali »de jure« historične ekvivalence.
Aktivnosti oziroma izidi niso enaki po obsegu vsebine,
nekatere/nekateri so široko zasnovani oziroma izpolnjujejo širši obseg namenov
oziroma imajo več končnih ciljev, nekatere/nekateri so ožji ali specializirani.
To pomeni, da določene aktivnosti in izidi ali njihove skupine dejansko sploh
ne morejo imeti vseh atributov (značilnosti – podatkov), ki jih vključujejo
merila oziroma opisniki ravni (oz. podravni).
Precej aktivnosti in izidov oziroma njihovih skupin iz
segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje daje možnost tako neposrednega
vstopa v zaposlitev (poklicna kvalifikacija) kot tudi v izobraževanje na nadaljnji
– višji ravni (izobraževalna kvalifikacija). Njihove vsebine so glede na to
široke, saj razvijajo in vključujejo znanje, spretnosti in zmožnosti.
Take aktivnosti in izidi teoretično vsebujejo (glej prejšnji odstavek) vse
atribute (značilnosti – podatke), ki jih vsebujejo tudi merila oziroma opisniki
ravni (oz. podravni). Ožje po obsegu vsebine, namenih oziroma končnih ciljih pa
so na primer nacionalne poklicne kvalifikacije, pridobljene v certifikatnem
sistemu NPK-ja, ki so skladno z zakonom, ki jih je uvedel, opredeljene le kot
»delovno-poklicna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali
posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti«.
Po obsegu vsebine so praviloma ožje tudi aktivnosti oziroma izidi dopolnilnega
izobraževanja.
Glede na to je bilo načelo največje skladnosti uporabljeno
tudi pri oblikovanju in umeščanju skupin nacionalnih poklicnih kvalifikacij na
ravni (oz. podravni). To načelo je treba smiselno upoštevati tudi pri
konkretnem nadaljnjem razvrščanju skupin ali posamičnih nacionalnih poklicnih
kvalifikacij na ravni (oz. podravni).
Vir – podatkovne podlage, ki so bile uporabljene za
razvrstitev oziroma se lahko uporabijo pri konkretnem nadaljnjem razvrščanju
skupin nacionalnih poklicnih kvalifikacij ali posamičnih nacionalnih poklicnih
kvalifikacij, so predvsem katalogi standardov strokovnih znanj in spretnosti za
pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Načelo največje skladnosti se uporablja tudi
pri neposrednem primerjanju in razvrščanju izobraževalnih vsebin (znanj,
spretnosti, zmožnosti), pridobljenih v segmentu dopolnilnega izobraževanja. Pri
konkretnem razvrščanju aktivnosti oziroma izidov, pridobljenih s končanjem
programov (tečajev ipd.) iz segmenta dopolnilno izobraževanje, se upoštevajo
morebitni vstopni pogoji v te programe oziroma navedbe, katero, predhodno
pridobljeno izobrazbo – kvalifikacijo to izobraževanje in usposabljanje
dopolnjuje ali izpopolnjuje. Viri – podatkovne podlage so lahko tudi navodila
za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja znanj, spretnosti in
zmožnosti, zahteve za pridobitev licenc za opravljanje dejavnosti oziroma
poklica ipd.
Načelo dominantnosti
Z uporabo načela dominantnosti pa je mogoče razvrstiti
aktivnosti in izide na področja aktivnosti in izidov izobraževanja in
usposabljanja. Aktivnosti in izidi se razvrščajo v skupine širokih, ožjih in
podrobnih področij glede na njihovo predmetnospecifično vsebino. Zahteva po
določeni meri prilagodljivosti in uporabi načela dominantnosti
izhaja iz dejstva, da aktivnosti oziroma izide tvorijo vsebine, ki so
večpredmetne, velikokrat tudi interdisciplinarne.
Uporaba načela dominantnosti pomeni, da ima pri
umestitvi določene aktivnosti in izida v točno določeno področje (bodisi
široko, ožje, podrobno) odločilen pomen predmet, ki je prevladujoč –
dominanten. Ta dominantnost običajno sovpada z največjo količino časa,
namenjenega temu predmetu (npr. število ur v predmetniku).
8. STRUKTURA IN OPISI
KATEGORIJ KLASIUS-SRV
8.1 STRUKTURA
KLASIUS-SRV
1
Temeljno stopenjsko izobraževanje
10 Pred prvo ravnjo: Predšolska vzgoja
100 Predšolska
vzgoja
10000 Predšolska vzgoja
11 Prva raven: Osnovnošolsko izobraževanje nižje
stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba
110
Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nepopolna osnovnošolska izobrazba
11001 Osnovnošolsko
izobraževanje nižje stopnje/nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
11002 Osnovnošolsko
izobraževanje nižje stopnje/popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
11003 Izpolnjena
osnovnošolska obveznost/nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
11999 Osnovnošolsko
izobraževanje nižje stopnje/nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje
nerazporejeno
12 Druga raven: Osnovnošolsko izobraževanje višje
stopnje/osnovnošolska izobrazba
120 Osnovnošolsko
izobraževanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba
12001 Osnovnošolsko
izobraževanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba
12999 Osnovnošolsko izobraževanje višje
stopnje/osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
13 Tretja raven: Nižje poklicno in podobno
izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba
130 Nižje
poklicno in podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba
13001
Nižje poklicno izobraževanje/nižja poklicna izobrazba
13999
Nižje poklicno in podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba,
drugje nerazporejeno
14 Četrta raven: Srednje poklicno in podobno
izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba
140 Srednje
poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba
14001
Srednje poklicno izobraževanje/srednja poklicna izobrazba
14999 Srednje poklicno in podobno
izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
15 Peta raven: Srednje tehniško in drugo strokovno ter
splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba
150 Srednje
tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in
splošna izobrazba
15001 Srednje tehniško in drugo strokovno
izobraževanje/srednja strokovna izobrazba
15002 Srednje splošno izobraževanje/srednja
splošna izobrazba
15999 Srednje
tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in
splošna izobrazba, drugje nerazporejeno
16 Šesta raven: Visokošolsko
izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve
stopnje in podobna izobrazba
161 Podraven 6/1: Višješolsko in višje
strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba
16101 Višje strokovno izobraževanje/višja
strokovna izobrazba
16102 Višješolsko izobraževanje
(prejšnje)/višješolska izobrazba (prejšnja)
16199
Višješolsko, višje strokovno in podobno izobraževanje/višješolska, višja
strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
162 Podraven
6/2: Visokošolsko izobraževanje prve stopnje, visokošolsko strokovno
izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve
stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba
16201 Specialistično izobraževanje po
višješolski izobrazbi (prejšnje)/specializacija po višješolski izobrazbi
(prejšnja)
16202 Visokošolsko strokovno
izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja)
16203 Visokošolsko strokovno
izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva
bolonjska stopnja)
16204 Visokošolsko univerzitetno
izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba
(prva bolonjska stopnja)
16299
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje, visokošolsko strokovno izobraževanje
(prejšnje) in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje,
visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje
nerazporejeno
17 Sedma raven: Visokošolsko
izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba
druge stopnje in podobna izobrazba
170 Visokošolsko izobraževanje druge stopnje
in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna
izobrazba
17001 Specialistično izobraževanje po
visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski
strokovni izobrazbi (prejšnja)
17002 Visokošolsko univerzitetno
izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)
17003 Magistrsko izobraževanje (druga
bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
17999
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska
izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno
18 Osma raven: Visokošolsko
izobraževanje tretje stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba
tretje stopnje in podobna izobrazba
181 Podraven 8/1: Magistrsko (prejšnje)
izobraževanje in podobno izobraževanje/magisterij znanosti in podobna izobrazba
18101 Specialistično izobraževanje po
univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po univerzitetni izobrazbi
(prejšnja)
18102
Magistrsko izobraževanje (prejšnje)/magisterij znanosti (prejšnji)
18199
Magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magistrska
(prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
182 Podraven 8/2: Doktorsko in podobno
izobraževanje/doktorat znanosti in podobna izobrazba
18201
Doktorsko izobraževanje (prejšnje)/doktorat znanosti (prejšnji)
18202 Doktorsko izobraževanje(tretja
bolonjska stopnja)/doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja)
18299 Doktorsko in podobno
izobraževanje/doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
19 Temeljno stopenjsko izobraževanje/izobrazba, drugje
nerazporejeno
199 Temeljno
stopenjsko izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno
19999 Temeljno stopenjsko
izobraževanje/izobrazba, druge nerazporejeno
2 Certifikatni sistem
nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK)
22 Druga raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
220 Druga raven:
Izidi, certifikatni sistem NPK
22000 Druga raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
23 Tretja raven: Izidi, certifikatni sistem NPK
230 Tretja
raven: Izidi, certifikatni sistem NPK
23000 Tretja raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
24 Četrta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
240 Četrta
raven: izidi, certifikatni sistem NPK
24000 Četrta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
25 Peta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
250 Peta raven:
Izidi, certifikatni sistem NPK
25000 Peta raven: Izidi, certifikatni sistem
NPK
26 Šesta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
261 Podraven
6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK
26100 Podraven 6/1: Izidi, certifikatni
sistem NPK
262 Podraven
6/2: Izidi, certifikatni sistem NPK
26200 Podraven 6/2: Izidi, certifikatni
sistem NPK
27 Sedma raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
270 Sedma raven:
Izidi, certifikatni sistem NPK
27000 Sedma raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
28 Osma raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
281 Podraven
8/1: Izidi, certifikatni sistem NPK
28100 Podraven 8/1: Izidi, certifikatni
sistem NPK
282 Podraven
8/2: Izidi, certifikatni sistem NPK
28200 Podraven 8/2: Izidi, certifikatni
sistem NPK
29 Certifikatni sistem nacionalnih
poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno
299 Certifikatni
sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno
29999 Izidi, certifikatni sistem NPK, drugje
nerazporejeno
3 Dopolnilno
izobraževanje
30 Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
300 Pred prvo
ravnjo: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
30000 Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
31 Prva raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
310 Prva raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
31000 Prva raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
32 Druga raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
320 Druga raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
32000 Druga raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
33 Tretja raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
330 Tretja
raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
33000 Tretja raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
34 Četrta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
340 Četrta
raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
34000 Četrta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
35 Peta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
350 Peta raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
35000 Peta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
36 Šesta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
361 Podraven
6/1: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
36100 Podraven 6/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
362 Podraven
6/2: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
36200 Podraven 6/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
37 Sedma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
370 Sedma raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
37000 Sedma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
38 Osma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
381 Podraven
8/1: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
38100 Podraven 8/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
382 Podraven
8/2: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
38200 Podraven 8/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
39 Dopolnilno izobraževanje, drugje
nerazporejeno
399 Dopolnilno
izobraževanje, drugje nerazporejeno
39999 Aktivnosti/izidi, dopolnilno
izobraževanje, drugje nerazporejeno
8.2
OPISI KATEGORIJ KLASIUS-SRV
ŠIROKA SKUPINA VRST 1
1
TEMELJNO STOPENJSKO IZOBRAŽEVANJE
Široka skupina vrst 1 Temeljno stopenjsko izobraževanje obsega aktivnosti in izide, ki so del
segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje.
Temeljno stopenjsko izobraževanje je sistematična, vnaprej načrtovana in
organizirana dejavnost vzgoje, izobraževanja in usposabljanja, kjer se običajno
ves čas trajanja preverjajo doseženo znanje, spretnosti in zmožnosti. Posamezna
»stopnja35« izobraževanja se zaključi s pridobitvijo
spričevala, diplome ali drugih dokazil, s katerimi posamezniki dokazujejo
javnoveljavno izobrazbo. Zaključek izobraževanja na določeni »stopnji«
posamezniku omogoča nadaljevanje izobraževanja na naslednji, praviloma višji »stopnji«.
Aktivnosti
V segmentu temeljno stopenjsko izobraževanje so aktivnosti
najpogosteje organizirane kot izobraževalni oziroma študijski programi z jasno
opredeljenimi cilji, z njimi povezan izid izobraževanja in usposabljanja je
javnoveljavna izobrazba. Za aktivnosti temeljnega stopenjskega izobraževanja je
značilno, da imajo jasno opredeljene vstopne pogoje in formalni vpisni postopek
ter praviloma določeno trajanje (izraženo v letih oziroma po novem tudi v
kreditnih točkah). Tradicionalno jih izvajajo vrtci, šole, fakultete in drugi
vzgojno-izobraževalni zavodi. Aktivnosti temeljnega stopenjskega izobraževanja
oziroma programi lahko obsegajo tudi praktično usposabljanje z delom, praktični
pouk, samostojno delo, razvojne projekte, pripravo na disertacijo ipd.
Izidi
V segmentu temeljno stopenjsko izobraževanje udeleženci
dosegajo vnaprej določene posamične izide v aktivnostih, praviloma
organiziranih kot javnoveljavni izobraževalni/študijski programi. Z uspešnim
zaključkom izobraževalnega programa (ali drugače organizirane aktivnosti, npr.
preverjanje in potrjevanje le z izpitom) udeleženec doseže/pridobi določeno
javnoveljavno izobrazbo (izidi). Izidi izobraževanja in usposabljanja v
segmentu temeljnega stopenjskega izobraževanja so izkazljivi z listinami –
diplomami in spričevali.
Ožje skupine in podskupine vrst
10 Pred prvo
ravnjo: Predšolska vzgoja
100 Pred prvo ravnjo: Predšolska
vzgoja
11 Prva raven: Osnovnošolsko izobraževanje nižje
stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba
110 Prva raven: Osnovnošolsko izobraževanje nižje
stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba
12 Druga raven: Osnovnošolsko izobraževanje višje
stopnje/osnovnošolska izobrazba
120
Druga raven: Osnovnošolsko izobraževanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba
13 Tretja raven: Nižje poklicno in podobno
izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba
130
Tretja raven: Nižje poklicno in podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna
izobrazba
14 Četrta raven: Srednje poklicno in
podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba
140 Četrta raven: Srednje poklicno
in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba
15 Peta raven: Srednje tehniško in
drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna
izobrazba
150 Peta raven: Srednje tehniško in
drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna
izobrazba
16 Šesta raven: Visokošolsko
izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve
stopnje in podobna izobrazba
161 Podraven 6/1: Višješolsko in
višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba
162 Podraven 6/2: Visokošolsko
izobraževanje prve stopnje, visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje) in
podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska
strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba
17 Sedma raven:
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska
izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba
170 Sedma raven: Visokošolsko
izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba
druge stopnje in podobna izobrazba
18 Osma raven:
Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska
izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba
181 Podraven 8/1: Magistrsko
(prejšnje) izobraževanje in podobno izobraževanje/magisterij znanosti
(prejšnji)
182 Podraven 8/2: Doktorsko in
podobno izobraževanje/doktorat znanosti in podobna izobrazba
19 Temeljno stopenjsko
izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno
199 Temeljno
stopenjsko izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno
Ožja skupina vrst
10
10 Pred prvo
ravnjo: Predšolska vzgoja
Ožja podskupina vrst 100
100 Pred prvo ravnjo: Predšolska vzgoja
V ožjo podskupino vrst 100 Pred prvo ravnjo: Predšolska
vzgoja se razvrščajo
aktivnosti in izidi, vezani na začetno – predšolsko obdobje organiziranega
poučevanja. Aktivnosti so organizirane kot programi. V programih tako
imenovanega »predprimarnega« izobraževanja se z ustreznimi pedagoškimi metodami
razvijajo motorične, kognitivne in socialne sposobnosti otrok. Po končanih
programih se otroci praviloma vključijo v aktivnosti prve ravni (program
osnovne šole).
Ta kategorija ustreza kategoriji raven 0 – Predprimarna vzgoja
in izobraževanje po ISCED-1997 (Level 0 – Pre-primary education ISCED-1997).
Podrobna skupina
vrst
10000
Predšolska vzgoja
Podrobna skupina vrst 10000
10000 Predšolska vzgoja
V podrobno skupino vrst 10000
Predšolska vzgoja se razvrščajo aktivnosti in izidi, vezani na začetno –
predšolsko obdobje organiziranega poučevanja ter imajo enake oziroma zelo
podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Razvijanje motorične, kognitivne in socialne
sposobnosti otrok z ustreznimi pedagoškimi metodami. Vzgoja in učenje se
prepletata z igro in dnevno rutino. Zastopana so vsa področja dejavnosti:
gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika.
|
Sem spada:
-
drugo obdobje predšolske vzgoje.
Naravnanost:
|
Nadaljevanje izobraževanja.
|
Trajanje:
|
/
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
/
|
Prehodnost:
|
/
|
Izidi:
|
/
|
Sem spada tudi:
-
priprava na šolo (t. i. mala šola v obsegu 130 do 350 ur), ko je
bila še obvezna.
Ožja skupina vrst 11
11 Prva
raven: Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba
Ožja podskupina vrst 110
110 Prva raven: Osnovnošolsko
izobraževanje nižje stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba
V ožjo podskupino vrst 110 Prva raven:
Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja
in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma
splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo prvo raven.
Podrobne skupine vrst
11001
Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nepopolna nižja stopnja osnovnošolske
izobrazbe
11002
Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/popolna nižja stopnja osnovnošolske
izobrazbe
11003
Izpolnjeno osnovnošolsko izobraževanje/nepopolna višja stopnja osnovnošolske
izobrazbe
11999
Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nepopolna osnovnošolska izobrazba,
drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 11001
11001 Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nepopolna
nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
V podrobno skupino vrst 11001
Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nepopolna nižja stopnja osnovnošolske
izobrazbe36 se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
temeljnega stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela največje
skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo prvo raven ter imajo enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Nižja
stopnja osnovnega izobraževanja je namenjena predvsem sistematičnemu razvoju
pismenosti in numeričnih sposobnosti. Ustrezno so zastopana tudi druga
področja, ki so pomembna za skladen razvoj otroka. Poleg področij
družboslovja ter naravoslovja in tehnike, ki v začetku še nista
diferencirani, sta zastopani tudi področji umetnosti (likovne in glasbene) in
športno področje. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletnega
osnovnega izobraževanja se pridruži še prvi tuji jezik. Značilnost te stopnje
je razredni pouk, kar pomeni, da poučuje vse predmete en učitelj.
|
Sem spada:
-
razredna stopnja (1.–4. razreda) osemletnega osnovnega izobraževanja,
-
prvo in drugo triletno vzgojno-izobraževalno obdobje (1.–6.
razreda) devetletnega osnovnega izobraževanja.
Naravnanost:
|
Nadaljevanje izobraževanja.
|
Trajanje:
|
– 6 let v devetletnem osnovnem izobraževanju,
– 4 leta v osemletnem osnovnem izobraževanju.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Naravnanost:
|
Nadaljevanje izobraževanja.
|
Vstopni pogoji:
|
V devetletnem osnovnem izobraževanju starost 6 let, v
osemletnem osnovnem izobraževanju starost 7 let.
|
Prehodnost:
|
Napredovanje v naslednji razred.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna izobrazba: končanih nekaj začetnih
razredov osnovnošolskega izobraževanja, in sicer:
− 1 do 3 razrede v osemletni osnovni šoli oziroma
− 1 do 5 razredov v devetletni osnovni šoli.
Listine, ki dokazujejo izobraževalne izide:
Spričevalo o končanem razredu osnovne šole.
|
Podrobna skupina vrst 11002
11002 Osnovnošolsko izobraževanje nižje
stopnje/popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
V podrobno skupino vrst 11002
Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/popolna nižja stopnja osnovnošolske
izobrazbe se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega
stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo prvo
raven ter imajo enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni cilj/vsebina:
|
Nižja stopnja osnovnega izobraževanja je namenjena
predvsem sistematičnemu razvoju pismenosti in numeričnih sposobnosti.
Ustrezno zastopana tudi druga področja, ki so pomembna za skladen razvoj
otroka. Poleg področij družboslovja ter naravoslovja in tehnike, ki v začetku
še nista diferencirani, sta zastopani tudi področji umetnosti (likovne in
glasbene) in športno področje. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju
devetletnega osnovnega izobraževanja se pridruži še prvi tuji jezik.
Značilnost te stopnje je razredni pouk, kar pomeni, da poučuje vse predmete
en učitelj.
|
Sem spada:
-
razredna stopnja (1.–4. razreda) osemletnega osnovnega
izobraževanja,
-
prvo in drugo triletno vzgojno-izobraževalno obdobje (1.–6.
razreda) devetletnega osnovnega izobraževanja.
Naravnanost:
|
Nadaljevanje
izobraževanja.
|
Trajanje:
|
–
6 let v devetletnem osnovnem izobraževanju,
–
4 leta v osemletnem osnovnem izobraževanju.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
V
devetletnem osnovnem izobraževanju starost 6 let, v osemletnem osnovnem
izobraževanju starost 7 let.
|
Prehodnost:
|
Napredovanje
v naslednji razred.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: končanih nekaj začetnih razredov osnovnošolskega izobraževanja, in
sicer:
−
končan 4. razred v osemletni osnovni šoli oziroma
−
končan 6. razred v devetletni osnovni šoli.
Listine,
ki dokazujejo izobraževalne izide:
Spričevalo
o končanem razredu osnovne šole.
|
Sem spada tudi:
-
4-letna osnovna narodna šola (po zakonu iz leta 1929).
Podrobna skupina vrst 11003
11003 Izpolnjena osnovnošolska
obveznost/nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
V podrobno skupino vrst 11003
Izpolnjena osnovnošolska obveznost/nepopolna višja stopnja osnovnošolske
izobrazbe37 se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
temeljnega stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela največje
skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo prvo raven ter imajo enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Nižja
stopnja osnovnega izobraževanja je namenjena predvsem sistematičnemu razvoju
pismenosti in numeričnih sposobnosti. Ustrezno so zastopana tudi druga
področja, ki so pomembna za skladen razvoj otroka. Poleg področij
družboslovja ter naravoslovja in tehnike, ki v začetku še nista diferencirani,
sta zastopani tudi področji umetnosti (likovne in glasbene) in športno
področje. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletnega osnovnega
izobraževanja se pridruži še prvi tuji jezik. Značilnost te stopnje je
razredni pouk, kar pomeni, da poučuje vse predmete en učitelj.
Višja
stopnja osnovnega izobraževanja je prav tako splošno-izobraževalno naravnana,
vsebina je notranje bolj diferencirana kot na nižji stopnji. Poleg maternega
jezika, tujega jezika in matematike je v predmetniku več ožje specializiranih
predmetov kot na nižji stopnji osnovnega izobraževanja (naravoslovnih,
družboslovnih in drugih). Ostajajo tudi predmeti s področja umetnosti in
športna vzgoja. Značilnost te stopnje je predmetni pouk, kar pomeni, da
poučujejo predmetni učitelji, ki so praviloma specialisti za dva predmeta.
|
Sem spada:
-
9 let obiskovanja devetletne osnovne šole oziroma 8 let
obiskovanja osemletne osnovne šole ali izpolnjena osnovnošolska obveznost brez
uspešnega dokončanja osemletne oziroma devetletne osnovne šole.
Naravnanost:
|
Nadaljevanje
izobraževanja.
|
Trajanje:
|
9
let oziroma 8 let.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
Jih
ni, ker izobraževanje poteka kontinuirano v enoviti obvezni OŠ.
|
Prehodnost:
|
Uspešno
končanje najmanj 6. razreda v osemletni osnovni šoli ali najmanj 7. razreda v
devetletni osnovni šoli omogoča vpis v nižje poklicno izobraževanje.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: izpolnjena osnovnošolska obveznost z navedbo zadnjega končanega
razreda, in sicer: 4 do 7 razredov v osemletni osnovni šoli oziroma 6 do
8
razredov v devetletni osnovni šoli.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Spričevalo
o končanem razredu osnovne šole (dokazilo o izobrazbi, ki omogoča
napredovanje v naslednji razred osnovnošolskega izobraževanja);
Potrdilo
o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti z navedenim zadnjim končanim razredom.
|
Podrobna skupina vrst 11999
11999 Osnovnošolsko izobraževanje nižje
stopnje/nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
V podrobno
skupino vrst 11999 Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nepopolna
osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno, se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
merilom, ki opredeljujejo prvo raven in niso navedeni v drugih podrobnih
skupinah vrst aktivnosti in izidov.
Ožja skupina vrst 12
12 Druga raven: Osnovnošolsko
izobraževanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba
Ožja podskupina vrst 120
120 Druga raven: Osnovnošolsko izobraževanje
višje stopnje/osnovnošolska izobrazba
V ožjo
podskupino vrst 120 Druga raven: Osnovnošolsko izobraževanje višje
stopnje/osnovnošolska izobrazba se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so
del temeljnega stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela največje
skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo drugo raven.
Podrobne skupine vrst
12001 Osnovnošolsko izobraževanje višje stopnje/osnovnošolska
izobrazba
12999 Osnovnošolsko izobraževanje višje
stopnje/osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 12001
12001 Osnovnošolsko izobraževanje višje
stopnje/osnovnošolska izobrazba
V podrobno skupino vrst 12001
Osnovnošolsko izobraževanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo drugo raven ter imajo
enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Višja
stopnja osnovnega izobraževanja je prav tako kot nižja stopnja
osnovnošolskega izobraževanja splošnoizobraževalno naravnana, vsebina je
notranje bolj diferencirana kot na nižji stopnji. Poleg maternega jezika,
tujega jezika in matematike je v predmetniku več ožje specializiranih
predmetov kot na nižji stopnji osnovnega izobraževanja (naravoslovnih,
družboslovnih in drugih). Ostajajo tudi predmeti s področja umetnosti in
športna vzgoja. Značilnost te stopnje je predmetni pouk, kar pomeni, da
poučujejo predmetni učitelji, ki so praviloma specialisti za dva predmeta.
|
Sem spada:
-
predmetna stopnja (5.–8. razreda) osemletnega osnovnega
izobraževanja,
-
tretje triletno vzgojno-izobraževalno obdobje (7.–9. razreda) in
10. (neobvezni) razred devetletnega osnovnega izobraževanja.
Naravnanost:
|
Nadaljevanje
izobraževanja.
|
Trajanje:
|
Zadnja
4 leta v osemletni osnovni šoli, zadnja 3 leta v devetletni osnovni šoli.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
/
|
Prehodnost:
|
Nižje
poklicno izobraževanje; srednje poklicno izobraževanje; srednje splošno,
tehniško in drugo strokovno izobraževanje.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: osnovnošolska izobrazba.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Spričevalo
o končani osnovni šoli (v osemletni osnovni šoli se spričevalo izda po
uspešno zaključenem 8. razredu, v devetletni osnovni šoli pa po uspešno
zaključenem 9. razredu).
|
Sem spada tudi:
-
4-letna osnovna narodna šola in 4-letna višja narodna šola,
-
izobraževanje, ki je skupaj obsegalo 4-razredno osnovno šolo in
nižjo gimnazijo oziroma meščansko ali podobno šolo (na primer 4 razredi realne
gimnazije ali 4 razredi 8-letne klasične gimnazije,
-
končana 7-letna osnovna šola, ko je bila opredeljena kot obvezna.
Podrobna skupina vrst 12999
12999 Osnovnošolsko izobraževanje višje
stopnje/osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno
V podrobno skupino vrst 12999 Osnovnošolsko
izobraževanje višje stopnje/ osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno,
se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo drugo raven in niso
navedeni v drugih podrobnih skupinah vrst aktivnosti in izidov.
Ožja skupina vrst 13
13 Tretja raven: Nižje poklicno in
podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba
Ožja podskupina vrst 130
130 Tretja raven: Nižje poklicno in
podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba
V ožjo podskupino vrst 130 Tretja raven: Nižje poklicno in
podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo tretjo raven.
Podrobne skupine vrst
13001
Nižje poklicno izobraževanje/nižja poklicna izobrazba
13999
Nižje poklicno in podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba,
drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 13001
13001 Nižje poklicno izobraževanje/nižja
poklicna izobrazba
V podrobno skupino vrst 13001
Nižje poklicno izobraževanje/nižja poklicna izobrazba se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo tretjo raven ter imajo enake oziroma zelo
podobne značilnosti.
Temeljni cilj/vsebina:
|
Temeljni cilj je usposobitev za opravljanje enega
sorodnega poklica ali več oziroma priprava na delo. Udeleženci se
usposabljajo za samostojno opravljanje enostavnejšega dela, ki je vnaprej
tehnološko pripravljeno, delovni postopki so relativno pregledni,
standardizirani in natančno opredeljeni z navodili, ali pa za pomoč pri
opravljanju zahtevnejših opravil. Izobraževanje omogoča utrditev in
dopolnitev splošne izobrazbe na področjih, pomembnih za življenjsko in
poklicno uspešnost. Splošno znanje se povezuje s strokovnim znanjem in s
praktičnim delom.
|
Sem spada:
-
programi nižjega poklicnega izobraževanja po Zakonu o poklicnem
in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za delo.
|
Trajanje
|
2–3
leta (možno po zakonu; tipično trajanje je 2,5 leta).
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
Končana
osnovna šola po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ali
izpolnjena osnovnošolska obveznost in uspešno končanih vsaj 6 razredov
osemletne osnovne šole oziroma 7 razredov devetletne osnovne šole.
|
Prehodnost:
|
Omogoča
vpis v srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: nižja poklicna izobrazba.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Spričevalo
o zaključnem izpitu ali druga listina, v kateri je naveden pridobljeni naziv
poklicne izobrazbe.
|
Sem spada tudi:
-
programi za usposabljanje (USO-II) po Zakonu o usmerjenem
izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
-
1,5- do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja po
Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in
35/89),
-
1,5- do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile po Zakonu
o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št.
26/70),
-
drugo podobno izobraževanje.
Podrobna skupina vrst 13999
13999 Nižje poklicno in podobno
izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V podrobno skupino vrst 13999 Nižje
poklicno in podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba, drugje
nerazporejeno, se razvrščajo aktivnosti/izidi, ki so del segmenta
temeljno stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo tretjo
raven in niso navedeni v drugih podrobnih skupinah vrst aktivnosti in izidov.
Ožja skupina vrst 14
14 Četrta raven: Srednje poklicno in
podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba
Ožja podskupina vrst 140
140 Četrta raven: Srednje poklicno in
podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba
V ožjo podskupino vrst 140 Četrta raven: Srednje poklicno
in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja
in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma
splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo četrto raven.
Podrobne skupine vrst
14001 Srednje poklicno izobraževanje/srednja
poklicna izobrazba
14999 Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja
poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 14001
14001 Srednje poklicno
izobraževanje/srednja poklicna izobrazba
V podrobno skupino vrst 14001
Srednje poklicno izobraževanje/srednja poklicna izobrazba se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljnega stopenjskega izobraževanja
in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma
splošnim merilom, ki opredeljujejo četrto raven ter imajo enake oziroma podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je usposobitev za opravljanje enega sorodnega poklica ali več oziroma
priprava na delo. Izobraževanje je usmerjeno v pridobivanje praktičnega
znanja, oprtega na poznavanje teorije, ter v razvijanje sposobnosti in
spretnosti, potrebnih za uspešno in samostojno opravljanje relativno
kompleksnih delovnih opravil, prepoznavanje tehnoloških problemov in njihovo
reševanje v delovnem procesu.
|
Sem spada:
-
programi srednjega poklicnega izobraževanja po Zakonu o poklicnem
in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za delo.
|
Trajanje:
|
3-4
leta (možno po zakonu; v praksi trajanje 3 leta).
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
Končana
osnovna šola ali
končan
program nižjega poklicnega izobraževanja.
|
Prehodnost:
|
Končani
programi srednjega poklicnega izobraževanja omogočajo
−
vpis v dveletne programe poklicno-tehniškega izobraževanja,
−
vpis v enoletni program maturitetnega tečaja,
−
po 3 letih delovnih izkušenj opravljanje mojstrskega, delovodskega ali
poslovodskega izpita.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: srednja poklicna izobrazba.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Spričevalo
o zaključnem izpitu oziroma druga enakovredna listina.
|
Sem spada tudi:
-
programi za III. in IV. stopnjo poklicne izobrazbe po Zakonu o
usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
-
programi 2- ali 3-letnega izobraževanja za široke poklicne
profile po Zakonu o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72,
18/74),
-
programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV delavce.
Podrobna skupina vrst 14999
14999 Srednje poklicno in podobno
izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V podrobno
skupino vrst 14999 Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja
poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno, se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo četrto raven, ter niso navedeni v drugih
podrobnih skupinah vrst aktivnosti in izidov.
Ožja skupina vrst 15
15 Peta raven: Srednje tehniško in
drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna
izobrazba
Ožja podskupina vrst 150
150 Peta raven: Srednje tehniško in
drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna
izobrazba
V ožjo podskupino vrst 150 Peta raven: Srednje tehniško in
drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna
izobrazba se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega
stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto
raven.
Podrobne skupine vrst
15001 Srednje tehniško in drugo strokovno
izobraževanje/srednja strokovna izobrazba
15002 Srednje splošno izobraževanje/srednja splošna
izobrazba
15999 Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno
izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 15001
15001 Srednje tehniško in drugo
strokovno izobraževanje/srednja strokovna izobrazba
V podrobno skupino vrst 15001
Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje/srednja strokovna izobrazba
se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma
splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto raven ter imajo enake oziroma
zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je usposobitev za opravljanje enega sorodnega poklica ali več oziroma
priprava na delo. Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje razvija
strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje zahtevnejših,
nestandardiziranih, kompleksnih opravil, za prenašanje poklicnega znanja v
netipične situacije, za pripravo in nadzor delovnih postopkov ter za samostojno
reševanje tehnoloških in delovnih problemov. Teoretični pouk je namenjen
spoznavanju načel, ki omogočajo razumevanje in obvladovanje izbranega
strokovnega področja. Pridobivanje splošne izobrazbe je hkrati namenjeno
pripravi udeležencev za nadaljnji študij v programih višjega strokovnega in
visokošolskega strokovnega izobraževanja.
|
Sem spada:
-
programi srednjega tehniškega in drugega strokovnega
izobraževanja po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list
RS, št. 12/96, 44/00) – programi srednjega strokovnega izobraževanja, programi
poklicno-tehniškega izobraževanja, programi poklicnega tečaja.
Naravnanost:
|
Izobraževanje za delo in nadaljevanje izobraževanja.
|
Trajanje:
|
Skupno teoretično trajanje 4 do 5 let.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
Končana osnovna šola ali končan program nižjega
poklicnega izobraževanja za vpis v srednje strokovno izobraževanje.
Končan določen program srednjega poklicnega
izobraževanja za vpis v program poklicno-tehniškega izobraževanja.
Končan 4. letnik gimnazije za vpis v program poklicnega
tečaja.
|
Prehodnost:
|
Končano srednje tehniško in drugo strokovno
izobraževanje omogoča:
vpis v enoletni program maturitetnega tečaja,
vpis v višje strokovno izobraževanje,
vpis v visoko strokovno izobraževanje,
skupaj z dodatnim izpitom iz predmeta splošne mature
vpis v nekatere programe univerzitetnega izobraževanja.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna izobrazba: srednja strokovna izobrazba.
Listine, ki dokazujejo izide:
Spričevalo o poklicni maturi ali druga ustrezna listina;
Potrdilo o izpitu iz določenega predmeta splošne mature.
|
Sem spada tudi:
-
4–5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne
izobrazbe po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80,
6/83, 25/89 in 35/89),
-
nadaljevalni programi srednjega izobraževanja po Zakonu o
usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
-
programi izobraževanja po modelu 3 + 2 in diferencialni programi
po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in
35/89),
-
4–5-letni programi izobraževanja za naziv tehnika po Zakonu o
srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72, 18/74),
-
programi izobraževanja in izpit v šolah za VKV delavce,
-
drugo podobno izobraževanje.
Podrobna skupina vrst 15002
15002 Srednje splošno
izobraževanje/srednja splošna izobrazba
V podrobno skupino vrst 15002
Srednje splošno izobraževanje/srednja splošna izobrazba se razvrščajo
izobraževalne aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje, ki z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto raven ter imajo enake
oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj srednjega splošnega izobraževanja je priprava na nadaljevanje
izobraževanja v visokošolskem izobraževanju. Pretežna vsebina izobraževanja
je teoretični pouk, ki zagotavlja široko splošno izobrazbo kot skupni temelj
za vsa področja študija.
Izobraževanje
se deli v dve osnovni skupini: gimnazijske programe splošnega tipa, kamor
spada tudi klasična gimnazija, in programe strokovne gimnazije, kamor spadajo
tehniška gimnazija, ekonomska gimnazija in umetniška gimnazija. Programi
strokovne gimnazije imajo poleg splošnoizobraževalnih še od 16 do 32 %
strokovno-teoretičnih vsebin in praktičnih vaj z določenega strokovnega
področja (elektrotehnika, računalništvo, strojništvo, kmetijstvo,
gradbeništvo, lesarstvo, ekonomija, glasbena, plesna, likovna,
dramsko-gledališka umetnost).
|
Sem spada:
-
programi srednjega splošnega izobraževanja po Zakonu o gimnazijah
(Uradni list RS, št. 12/96, 59/01) – gimnazijski programi, maturitetni tečaj.
Naravnanost:
|
Nadaljevanje
izobraževanja.
|
Trajanje:
|
Program
gimnazija, 4 leta; maturitetni tečaj, 1 leto.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
Za
vpis v program gimnazija: končana osnovna šola.
Za
vpis v program maturitetnega tečaja je vpisni pogoj končano srednje
poklicno izobraževanje ali srednje strokovno izobraževanje ali 3. letnik
gimnazijskega programa, če je bilo izobraževanje prekinjeno za najmanj eno
leto, ali končano osnovno izobraževanje, če kandidat opravi preizkus znanja
na ravni tretjega letnika gimnazije.
|
Prehodnost:
|
Končano
srednje splošno izobraževanje omogoča vpis v:
−
visokošolsko univerzitetno izobraževanje,
−
visokošolsko strokovno izobraževanje,
−
višješolsko strokovno izobraževanje,
−
programe poklicnega tečaja.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: srednja (splošna) izobrazba.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Maturitetno
spričevalo ali ustrezna druga listina.
|
Sem spada tudi:
-
programi po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS,
št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89) Pedagoški s smermi A – predšolska vzgoja, B –
družboslovno-jezikovna in C – naravoslovno-matematična, Družboslovni in
kulturni s smerema A – klasično-humanistična in B – splošna,
Naravoslovno-matematična dejavnost s smerema A – naravoslovno-matematični
tehnik in B – splošnoizobraževalna,
-
4-letni gimnazijski program po Zakonu o srednjem šolstvu (Uradni
list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72, 18/74).
Podrobna skupina vrst 15999
15999 Srednje tehniško in drugo
strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba,
drugje nerazporejeno
V podrobno
skupino vrst 15999 Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno
izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno, se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto raven in niso
navedeni v drugih podrobnih skupinah vrst aktivnosti in izidov.
Ožja skupina vrst 16
16 Raven 6: Visokošolsko izobraževanje
prve stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje in
podobna izobrazba
Ožja podskupina vrst 161
161 Podraven 6/1: Višješolsko in višje
strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba
V ožjo podskupino vrst 161 Podraven 6/1: Višješolsko in
višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba
se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo podraven 6/1.
Podrobne skupine vrst
16101 Višje
strokovno izobraževanje/višja strokovna izobrazba
16102
Višješolsko izobraževanje (prejšnje)/višješolska izobrazba (prejšnja)
16199 Višješolsko, višje strokovno in podobno
izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje
nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 16101
16101 Višje strokovno
izobraževanje/višja strokovna izobrazba
V podrobno skupino vrst 16101
Višje strokovno izobraževanje/višja strokovna izobrazba se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/1 ter imajo enake oziroma zelo
podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Pridobitev
poklicnih zmožnosti v skladu s poklicnim standardom, razvijanje samostojne
kritične presoje in odgovornega ravnanja ter sposobnosti za opravljanje nalog
vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih. Značilna je tesna
povezanost izobraževanja in dela, precejšnji del izobraževanja poteka v
podjetjih. Višješolski strokovni programi so sestavljeni iz strokovnega
izobraževanja in usposabljanja: 60 % strokovno-teoretičnih predmetov in 40 %
praktičnega izobraževanja v podjetjih.
|
Sem spada:
-
programi višjega strokovnega izobraževanja po Zakonu o višjem
strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za delo.
|
Trajanje:
|
2
leti.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
–
Matura ali poklicna matura (prej zaključni izpit) po gimnazijskem ali
ustreznem srednješolskem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
–
mojstrski ali delovodski ali poslovodski izpit in preizkus znanja iz
splošnoizobraževalnih predmetov na ravni poklicne mature in tri leta delovnih
izkušenj.
|
Prehodnost:
|
Nadaljevanje študija v drugem letniku visokošolskega
strokovnega študija, če visokošolski zavod, ki tak študij izvaja, to omogoči.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: višja strokovna izobrazba.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo naziva strokovne izobrazbe.
Na
primer:
−
inženir strojništva,
−
organizator poslovanja v turizmu,
−
poslovni sekretar,
−
komercialist.
|
Podrobna skupina vrst 16102
16102 Višješolsko izobraževanje
(prejšnje)/višješolska izobrazba (prejšnja)
V podrobno skupino vrst 16102
Višješolsko izobraževanje (prejšnje)/višješolska izobrazba (prejšnja) se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljnega stopenjskega
izobraževanja in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/1 ter imajo
enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je pridobitev strokovno-teoretičnega znanja v stroki, ki je potrebna za
organizacijsko-operativno in strokovno vodenje delovnih procesov, njihovo
kontrolo oziroma vodenje delovnih enot z manj obsežnimi delovnimi procesi.
Usposobljenost za reševanje posameznih delovnih problemov s strokovnega
področja.
|
Sem spada:
-
višješolski študijski programi, sprejeti pred 1. 1. 1994 po
Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in
35/89). V to višješolsko izobraževanje po letu 1995/96 ni bilo več vpisa;
zadnji diplomanti so bili v letu 2002.
Naravnanost:
|
Izobraževanje za nadaljnji študij in za delo.
|
Trajanje:
|
2–2,5 leta.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
– Zaključni izpit po gimnazijskem ali ustreznem
srednješolskem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
– zaključni izpit po ustreznem triletnem programu za
pridobitev srednje poklicne izobrazbe ali mojstrski ali delovodski ali
poslovodski izpit ter preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov na
ravni srednje strokovne izobrazbe in ustrezne delovne izkušnje.
|
Prehodnost:
|
Končano višješolsko izobraževanje omogoča nadaljevanje
izobraževanja v višjih letnikih visokošolskega strokovnega ali
univerzitetnega izobraževanja praviloma v isti stroki, lahko pa tudi v drugih
strokah študija.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna izobrazba: višješolska izobrazba
(prejšnja).
Listine, ki dokazujejo izide:
Diploma z navedbo strokovnega naslova, objavljenega v Uradnih listih RS,
št. 22/99, 58/99, 10/00 in 36/05.
Na primer:
− predmetni učitelj …,
− ekonomist,
− kemijski inženir,
− inženir strojništva,
− višja medicinska sestra,
− višji rentgenski tehnik/inženir radiologije,
− glasbenik kitarist,
− socialni delavec.
|
Sem spada tudi:
-
programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe po Zakonu o
usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
-
visokošolski študij, ki daje višjo izobrazbo po Zakonu o visokem
šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75),
-
pouk na višji šoli (tudi na fakulteti, umetniški akademiji ali
visoki šoli), ki daje višjo izobrazbo po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list
SRS, št. 9/69),
-
pouk na višji šoli in na prvi stopnji fakultete, visoke šole
oziroma umetniške akademije po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št.
14/65),
-
pouk na višji šoli ali prvi stopnji fakultete, visoke šole
oziroma umetniške akademije, ki daje izobrazbo višje stopnje po Zakonu o
visokem šolstvu v LRS (Uradni list LRS, št. 39/60).
Podrobna skupina vrst 16199
16199 Višješolsko, višje strokovno in
podobno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje
nerazporejeno
V podrobno skupino vrst 16199 Višješolsko, višje strokovno in
podobno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje
nerazporejeno, se razvrščajo aktivnosti/izidi, ki so del segmenta temeljno
stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/1 in niso
navedeni v drugih podrobnih skupinah vrst aktivnosti/izidov izobraževanja in
usposabljanja.
Ožja podskupina vrst 162
162 Podraven 6/2: Visokošolsko
izobraževanje prve stopnje, visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje) in
podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska
strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba
V ožjo podskupino vrst 162 Visokošolsko izobraževanje prve
stopnje, visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje) in podobno
izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna
izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega
stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku in splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven
6/2.
Podrobne skupine vrst
16201
Specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje)/specializacija
po višješolski izobrazbi (prejšnja)
16202
Visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna
izobrazba (prejšnja)
16203
Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska
strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
16204
Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska
univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja)
16299
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska
izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 16201
16201 Specialistično izobraževanje po
višješolski izobrazbi (prejšnje)/specializacija po višješolski izobrazbi
(prejšnja)
V podrobno skupino vrst 16201
Specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje)/specializacija
po višješolski izobrazbi (prejšnja) se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta temeljnega stopenjskega izobraževanja in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/2 ter imajo enake oziroma zelo
podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je pridobitev strokovno-teoretičnega znanja v stroki, ki je potrebno za
organizacijsko-operativno pripravo in strokovno vodenje delovnih procesov,
njihovo kontrolo oziroma vodenje delovnih enot s specifičnimi zahtevnimi
delovnimi procesi. Usposobljenost za reševanje specifičnih delovnih problemov
s strokovnega področja.
|
Sem spada:
-
programi za pridobitev specializacije po pridobljeni višji
strokovni izobrazbi, sprejeti po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list
RS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za delo.
|
Trajanje:
|
Najmanj
1 leto.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
Končano
višješolsko izobraževanje.
|
Prehodnost:
|
/
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja).
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnega
naslova, objavljenega v Uradnih listih RS, št. 22/99, 58/99, 10/00 in 36/05.
Na
primer:
−
socialni delavec, specialist za delo s starejšimi občani,
−
socialni delavec, specialist za delo z družino,
−
inženir strojništva, specialist za energetiko in procesno tehniko,
−
inženir strojništva, specialist za proizvodno strojništvo.
|
Podrobna skupina vrst 16202
16202 Visokošolsko strokovno
izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja)
V podrobno skupino vrst 16202
Visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna
izobrazba (prejšnja) se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta
temeljno stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo
podraven 6/2 ter imajo enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Pridobitev
strokovnega znanja in usposobljenosti za uporabo znanstvenih metod pri
reševanju zahtevnih in strokovnih delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za
sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovna kritičnost in odgovornost,
spodbuda pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih
programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju.
|
Sem spada:
-
študijski programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
sprejeti od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list
RS, št. 67/93, 99/99, 64/01, 100/03).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za nadaljnji študij in za delo.
|
Trajanje:
|
3
do 4 leta (tipično trajanje je 3 leta, izjemoma 4 leta), 1 leto
absolventskega staža.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni
pogoji:
|
–
Matura,
–
poklicna matura,
–
zaključni izpit po štiriletnem ali enakovrednem srednješolskem programu.
|
Prehodnost:
|
Končano
visokošolsko strokovno izobraževanje omogoča nadaljevanje izobraževanja v
programih na ravni 7.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja).
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnih naslovov, navedenih v Uradnih listih RS, št. 22/99,
33/99, 57/99, 10/00, 12/01, 47/02 in 50/05.
Na
primer:
−
diplomirani vzgojitelj,
−
diplomirani ekonomist,
−
diplomirani kemijski inženir,
−
diplomirani inženir strojništva,
−
diplomirana medicinska sestra,
−
diplomirani inženir radiologije,
−
diplomirani operni pevec,
−
diplomirani socialni delavec.
|
Podrobna skupina vrst 16203
16203 Visokošolsko strokovno
izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva
bolonjska stopnja)
V 16203 Visokošolsko
strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna
izobrazba (prva bolonjska stopnja) se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so
del segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo podraven 6/2 ter imajo enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Pridobitev
strokovnega znanja in usposobljenosti za uporabo znanstvenih metod pri
reševanju zahtevnih in strokovnih delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za
sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovna kritičnost in odgovornost,
spodbuda pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih
programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju.
|
Sem spada:
-
visokošolski strokovni študijski programi (prva bolonjska
stopnja), sprejeti po 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS,
št. 100/04 – prečiščeno besedilo).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za nadaljnji študij in za delo.
|
Trajanje:
|
3
do 4 leta.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
Od
180 do 240 kreditnih točk.
|
Vstopni pogoji:
|
–
Matura,
–
poklicna matura,
–
zaključni izpit po štiriletnem ali enakovrednem srednješolskem programu.
|
Prehodnost:
|
Končano
visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) omogoča
nadaljevanje izobraževanja v programih na ravni 7.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja).
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnega naslova v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih
naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).
Na
primer:
−
diplomirani ekonomist (VS),
−
diplomirani inženir kemijske tehnologije (VS),
−
diplomirani inženir strojništva (VS),
−
diplomirana medicinska sestra (VS),
−
diplomirani inženir radiologije (VS),
−
diplomirani socialni delavec (VS).
|
Podrobna skupina vrst 16204
16204 Visokošolsko univerzitetno
izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna
izobrazba (prva bolonjska stopnja)
V podrobno skupino vrst 16204
Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska
univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) se razvrščajo aktivnosti
in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/2 ter imajo enake oziroma zelo
podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških
konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso
in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov
znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v
stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in
samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela. Sestavni del
teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali
sodelovanje pri raziskovalnem delu.
|
Sem spada:
-
visokošolski univerzitetni študijski programi (prva bolonjska
stopnja), sprejeti po 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS,
št. 100/04 – prečiščeno besedilo).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za nadaljnji študij in za delo.
|
Trajanje:
|
3
do 4 leta.
|
Kreditno
ovrednotenje:
|
Od
180 do 240 kreditnih točk.
|
Vstopni pogoji:
|
–
Matura,
–
poklicna matura z dodatnim izpitom iz maturitetnega predmeta,
–
zaključni izpit po štiriletnem ali enakovrednem srednješolskem programu,
opravljen pred 1. 6. 1995.
|
Prehodnost:
|
Končano
visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) omogoča
nadaljevanje izobraževanja v programih na ravni 7.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja).
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnega naslova v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih
naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).
Na
primer:
−
profesor … (UN),
−
diplomirani ekonomist (UN),
−
diplomirani inženir kemijske tehnologije (UN),
−
diplomirani inženir strojništva (UN).
|
Podrobna skupina vrst 16299
16299 Visokošolsko izobraževanje prve
stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna
izobrazba, drugje nerazporejeno
V podrobno
skupino vrst 16299 Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno
izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje
nerazporejeno, se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta
temeljno stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo
podraven 6/2, in niso navedeni v drugih podrobnih skupinah vrst
aktivnosti/izidov izobraževanja in usposabljanja.
Ožja skupina vrst 17
17 Sedma raven: Visokošolsko
izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba
druge stopnje in podobna izobrazba
Ožja podskupina vrst 170
170 Sedma raven: Visokošolsko
izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba
druge stopnje in podobna izobrazba
V ožjo podskupino vrst 170 Visokošolsko izobraževanje
druge stopnje in podobno izobraževanje/ visokošolska izobrazba druge stopnje in
podobna izobrazba se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega
stopenjskega izobraževanja in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo sedmo
raven.
Podrobne skupine vrst
17001
Specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija
po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja)
17002
Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna
izobrazba (prejšnja)
17003
Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska
stopnja)
17999
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska
izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 17001
17001 Specialistično izobraževanje po
visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski
strokovni izobrazbi (prejšnja)
V podrobno skupino vrst 17001
Specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo sedmo raven ter imajo
enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni cilji/vsebina:
|
Temeljni cilj izobraževanja je poglabljanje ali
razširjanje in pridobivanje specifičnega praktičnega znanja oziroma
pridobitev sposobnosti za razumevanje in uporabo znanstvenih spoznanj za
specifično delo na ožjem strokovnem področju.
|
Sem spada:
-
študijski programi za pridobitev specializacije, sprejeti med 1.
1. 1994 in 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93,
99/99, 64/01, 100/03).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za delo.
|
Trajanje:
|
1
do 2 leti, s statutom visokošolskega zavoda se lahko določi tudi absolventski
staž.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
Diploma o končanem visokošolskem strokovnem programu
ter izpolnjevanje drugih pogojev, določenih s študijskim programom.
|
Prehodnost:
|
Nadaljevanje
študija v podiplomskih magistrskih študijskih programih.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja).
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnega
naslova, navedenega v Uradnih listih RS, št. 22/99, 33/99, 57/99, 10/00,
12/01, 47/02 in 50/05.
Na
primer:
−
diplomirani ekonomist, specialist za poslovanje malih podjetij,
−
diplomirani inženir strojništva, specialist za energetsko in procesno
tehniko,
−
diplomirani inženir strojništva, specialist za proizvodno strojništvo,
−
diplomirani ekonomist, specialist za investicijska dela v tujini,
−
diplomirana medicinska sestra, specialistka klinične dietetike,
−
diplomirani varstvoslovec, specialist kriminalističnega preiskovanja.
|
Podrobna skupina vrst 17002
17002 Visokošolsko univerzitetno
izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)
V 17002 Visokošolsko
univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno
stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo sedmo raven ter
imajo enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je pridobivanje zaokroženega znanja, razvijanje sposobnosti in
spretnosti za razumevanje in uporabo znanstvenih spoznanj ter
strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja v praksi ter razvijanje
sposobnosti za raziskovalno ali umetniško delo. Pripravljenost za prevzemanje
odgovornosti pri vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov, zmožnost
reševanja problemov v novih ali neobičajnih razmerah, v širših ali več
disciplinarnih kontekstih. Zmožnost za razvijanje kritične refleksije,
oblikovanje in ustrezni prenos informacij pri vodenju skupinskega dela.
|
Sem spada:
-
študijski programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
sprejeti med 1. 1. 1994 in 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list
RS, št. 67/93, 99/99, 64/01, 100/03).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za nadaljnje izobraževanje in za delo.
|
Trajanje:
|
4
do 6 let, 1 leto absolventskega staža.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
–
Matura,
–
poklicna matura in dodatni maturitetni predmet,
–
zaključni izpit po štiriletnem ali enakovrednem srednješolskem programu pred
1. 6. 1995.
|
Prehodnost:
|
Nadaljevanje
študija v programih za pridobitev specializacije, magisterija znanosti ali
doktorskih študijskih programih.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja).
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnega
naslova, navedenega v Uradnih listih RS, št. 22/99, 58/99, 10/00 in 36/05
oziroma 22/99, 33/99, 57/99, 10/00, 12/01, 47/02 in 50/05.
Na
primer:
−
univerzitetni diplomirani inženir strojništva,
−
profesor zgodovine,
−
univerzitetni diplomirani ekonomist,
−
akademski glasbenik.
|
Sem spada tudi:
-
programi za pridobitev visoke izobrazbe po Zakonu o usmerjenem
izobraževanju (Uradni list RS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
-
študij na visoki stopnji, ki daje visoko izobrazbo, po Zakonu o
visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75),
-
pouk na fakulteti, umetniški akademiji ali visoki šoli, ki daje
visoko izobrazbo, po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 9/69),
-
pouk druge stopnje (ali organiziran kot nedeljena celota) na
fakulteti, visoki šoli oziroma umetniški akademiji po Zakonu o visokem šolstvu
(Uradni list SRS, št. 14/65), ki daje izobrazbo druge stopnje,
-
pouk druge stopnje (ali organiziran kot nedeljena celota) na
fakulteti, visoki šoli oziroma umetniški akademiji, ki daje izobrazbo druge
stopnje, po Zakonu o visokem šolstvu v LRS (Uradni list LRS, št. 39/60),
-
in primerljivi programi po prejšnjih predpisih.
Podrobna skupina vrst 17003
17003 Magistrsko izobraževanje (druga
bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja)
V podrobno skupino vrst 17003
Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga
bolonjska stopnja) se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje
skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo sedmo raven ter imajo enake oziroma podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je pridobivanje zaokroženega znanja, razvijanje sposobnosti in
spretnosti za razumevanje in uporabo znanstvenih spoznanj ter
strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja v praksi ter razvijanje
sposobnosti za raziskovalno ali umetniško delo. Pripravljenost za prevzemanje
odgovornosti pri vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov, zmožnost
reševanja problemov v novih ali neobičajnih razmerah, v širših ali več
disciplinarnih kontekstih. Zmožnost za razvijanje kritične refleksije,
oblikovanje in ustrezni prenos informacij pri vodenju skupinskega dela.
|
Sem spada:
-
magistrski študijski programi (druga bolonjska stopnja), sprejeti
po 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04 – uradno
prečiščeno besedilo).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za delo in za nadaljnji študij.
|
Trajanje:
|
1
do 2 leti oziroma najmanj 5 let, vključno od začetka izobraževanja na ravni
6.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
60–120
oziroma 300 kreditnih točk.
|
Vstopni pogoji:
|
Končano visokošolsko strokovno ali univerzitetno
izobraževanje prve stopnje oziroma matura ali poklicna matura z dodatnim
izpitom iz maturitetnega predmeta ali zaključni izpit pred 1. 6. 1995.
|
Prehodnost:
|
Nadaljevanje
študija v doktorskem študijskem programu.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) – magisterij
stroke.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnega naslova v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih
naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).
Na
primer:
−
magister ekonomije,
−
magister inženir …,
−
magister profesor …,
−
magister akademski … .
|
Podrobna skupina vrst 17999
17999 Visokošolsko izobraževanje druge
stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba druge stopnje, drugje
nerazporejeno
V podrobno skupino vrst 17999 Visokošolsko
izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba
druge stopnje, drugje nerazporejeno, se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki
so del segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo sedmo raven in niso navedeni v drugih podrobnih skupinah vrst
aktivnosti in izidov.
Ožja skupina vrst 18
18 Raven 8: Visokošolsko izobraževanje
tretje stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba tretje stopnje
in podobna izobrazba
Ožja podskupina vrst 181
181 Podraven 8/1: Magistrsko
izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magisterij znanosti in
podobna izobrazba
V ožjo
podskupino vrst 181 Podraven 8/1: Magistrsko izobraževanje (prejšnje) in
podobno izobraževanje/magisterij znanosti in podobna izobrazba se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja
in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/1.
Podrobne skupine vrst
18101
Specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/
specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
18102
Magistrsko izobraževanje (prejšnje)/magisterij znanosti (prejšnji)
18199
Magistrsko (prejšnje) in podobno izobraževanje/magistrska (prejšnja) in podobna
izobrazba, drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 18101
18101 Specialistično izobraževanje po
univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski univerzitetni
izobrazbi (prejšnja)
V podrobno skupino vrst 18101
Specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi
(prejšnje)/specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/1 ter imajo
enake oziroma zelo podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je poglabljanje ali razširjanje in pridobivanje specifičnega
teoretičnega znanja oziroma pridobitev sposobnosti za razumevanje in uporabo
znanstvenih spoznanj ter strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja za
specifično delo na ožjem strokovnem področju ter reševanje teoretičnih in
praktičnih problemov v posebnih delovnih situacijah.
|
Sem spada:
-
podiplomski študijski programi za pridobitev specializacije,
sprejeti pred 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
67/93, 99/99, 64/01, 100/03).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za delo.
|
Trajanje:
|
1
do 2 leti, s statutom visokošolskega zavoda se lahko določi tudi absolventski
staž.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
Diploma o končanem univerzitetnem programu (prejšnjem)
ter izpolnjevanje drugih pogojev, določenih s študijskim programom.
|
Prehodnost:
|
Nadaljevanje
študija v študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti ali
doktorata znanosti.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja).
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo strokovnega
naslova, navedenega v Uradnih listih RS, št. 22/99, 33/99, 57/99, 10/00,
12/01, 47/02 in 50/05.
Na
primer:
−
univerzitetni diplomirani pravnik, specialist za mladoletniško sodstvo,
−
univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, specialist arhitekt urbanist,
−
profesor matematike, specialist,
−
univerzitetni diplomirani anglist/pravnik …, specialist za konferenčno
tolmačenje,
−
akademski glasbenik violinist, specialist violinist.
|
Sem spada tudi:
-
programi za pridobitev specializacije po visokošolski izobrazbi
po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in
35/89),
-
podiplomski študij, ki daje akademsko stopnjo specialist, po
Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75),
-
podiplomski študij za pridobitev akademske stopnje specialist po
Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 9/69),
-
pouk tretje stopnje na fakulteti, visoki šoli oziroma umetniški
akademiji, ki daje akademsko stopnjo specialist po Zakonu o visokem šolstvu
(Uradni list SRS, št. 14/65),
-
pouk tretje stopnje na fakulteti, visoki šoli oziroma umetniški
akademiji, ki daje akademsko stopnjo specialist, po Zakonu o visokem šolstvu v
LRS (Uradni list LRS, št. 39/60),
-
in primerljivi programi po prejšnjih predpisih.
Podrobna skupina vrst 18102
18102 Magistrsko izobraževanje
(prejšnje)/magisterij znanosti (prejšnji)
V podrobno skupino vrst 18102
Magistrsko izobraževanje (prejšnje)/magistrerij znanosti (prejšnji) se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/1 ter imajo
enake oziroma podobne značilnosti.
Temeljni
cilji/vsebina:
|
Temeljni
cilj je spoznavanje in razvijanje raziskovalnih metod ter znanstvenega
mišljenja, v programih za pridobitev magisterija umetnosti pa tudi umetniške
ustvarjalnost. Pridobivanje poglobljenega znanja za izvirno temeljno ali
uporabno raziskovalno in znanstveno delo, ki ustvarja novo znanje in
izpolnjuje merila za znanstveno objavljanje. Kritično analizira, vrednoti in
sintetizira nove in kompleksne ideje v operativni interakciji na ravni
strateškega odločanja v strokovnem in kompleksnem okolju.
|
Sem spada:
-
podiplomski študijski programi za pridobitev magisterija,
sprejeti pred 11. 6. 2004 po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
67/93, 99/99, 64/01, 100/03).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za nadaljevanje izobraževanja v doktorskih študijskih programih in izjemoma
za delo.
|
Trajanje:
|
2
leti, s statutom visokošolskega zavoda se lahko določi tudi absolventski
staž.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
Diploma
o končanem univerzitetnem programu, v nekaterih primerih tudi diploma o
končanem visokošolskem strokovnem programu ter izpolnjevanje drugih pogojev,
določenih s študijskim programom.
|
Prehodnost:
|
Nadaljevanje
študija za pridobitev doktorata znanosti.
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: magisterij znanosti ali magisterij umetnosti.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diplome
z navedbo znanstvenih naslovov, objavljenih
v Uradnih listih RS, št. 22/99, 58/99, 10/00 in 36/05 ter št. 33/99, 57/99,
10/00, 12/01, 47/02 in 50/05.
Na
primer:
−
magister znanosti,
−
magister umetnosti.
|
Sem spada tudi:
-
podiplomski programi za pridobitev magisterija po visokošolski
izobrazbi po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 11/80,
6/83, 25/89 in 35/89),
-
podiplomski študij, ki daje akademsko stopnjo specialist, po
Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75),
-
podiplomski študij za pridobitev akademske stopnje magister po
Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 9/69),
-
pouk tretje stopnje na fakulteti, visoki šoli oziroma umetniški
akademiji, ki daje akademsko stopnjo magister, po Zakonu o visokem šolstvu
(Uradni list SRS, št. 14/65),
-
pouk tretje stopnje na fakulteti, visoki šoli oziroma umetniški
akademiji, ki daje akademsko stopnjo magister, po Zakonu o visokem šolstvu v
LRS (Uradni list LRS, št. 39/60),
-
in primerljivi programi po prejšnjih predpisih.
Podrobna skupina vrst 18199
18199 Magistrsko (prejšnje) in podobno
izobraževanje/magistrska (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V 18199 Magistrsko (prejšnje) in podobno
izobraževanje/magistrska (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno,
se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno
stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/1 in
niso navedeni v drugih podrobnih skupinah vrst aktivnosti in izidov.
Ožja podskupina vrst 182
182 Podraven 8/2: Doktorsko in podobno
izobraževanje/doktorat znanosti in podobna izobrazba
V ožjo podskupino vrst 182 Podraven 8/2: Doktorsko in
podobno izobraževanje/doktorat znanosti in podobna izobrazba se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/2.
Podrobne skupine vrst
18202
Doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja)/doktorska izobrazba (tretja
bolonjska stopnja)
18299
Doktorsko in podobno izobraževanje/doktorska znanstvena in podobna izobrazba,
drugje nerazporejeno
18299
Doktorsko in podobno izobraževanje/doktorska znanstvena in podobna izobrazba,
drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 18201
18201 Doktorsko izobraževanje (prejšnje)/doktorat znanosti
(prejšnji)
V podrobno skupino vrst 18201
Doktorsko izobraževanje (prejšnje)/ doktorat znanosti (prejšnji) se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko
izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku
oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/2 ter imajo
enake oziroma podobne značilnosti.
Temeljni
cilji/vsebina:
|
Temeljni
cilj je spoznavanje in razvijanje raziskovalnih metod ter znanstvenega
mišljenja, ki omogočajo nova dognanja ter interpretacijo novega znanja.
Reševanje najbolj abstraktnih in kompleksnih vprašanj v najzapletenejših
teoretičnih in praktičnih kontekstih ter oblikovanje modelov za prenos
raziskovalnih dosežkov v prakso in znanstveno objavljanje v mednarodnem
prostoru.
Doktorska
disertacija pomeni »samostojen in izviren prispevek na znanstvenem področju,
s katerega je tema disertacije«.
|
Sem spada:
-
podiplomski študijski programi za pridobitev doktorata znanosti,
sprejeti pred 11. 6. 2004, po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št.
67/93, 99/99, 64/01, 100/03).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za nadaljevanje izobraževanja in za delo.
|
Trajanje:
|
4
leta po pridobljeni univerzitetni izobrazbi (prejšnji), 2 leti po pridobljeni
magistrski izobrazbi (prejšnji), s statutom visokošolskega zavoda se lahko
določi tudi absolventski staž.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
/
|
Vstopni pogoji:
|
–
Diploma o končanem visokošolskem univerzitetnem programu in izpolnjevanje
drugih pogojev, določenih s študijskim programom,
–
lahko pa tudi visoka povprečna ocena pri dodiplomskem študiju, znanje tujega
jezika, delovne izkušnje, dokazila o raziskovalnem delu ipd.,
–
diploma o končanem programu za pridobitev magisterija.
|
Prehodnost:
|
/
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: doktorat znanosti.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diplome
z navedbo znanstvenih naslovov, objavljenih
v Uradnih listih RS, št. 22/99, 58/99, 10/00 in 36/05 ter 33/99, 57/99,
10/00, 12/01, 47/02 in 50/05
Na
primer:
−
doktorat znanosti.
|
Sem spada tudi:
-
podiplomski programi za pridobitev doktorata znanosti po Zakonu o
usmerjenem izobraževanju (Uradni list RS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89),
-
študij za pridobitev doktorata znanosti po Zakonu o visokem
šolstvu (Uradni list SRS, št. 13/75),
-
doktorat znanosti po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS,
št. 9/69),
-
doktorat znanosti po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list SRS,
št. 14/65),
-
doktorat znanosti po Zakonu o visokem šolstvu v LRS (Uradni list
LRS, št. 39/60) oziroma v skladu s posebnimi predpisi
-
in primerljivi programi po prejšnjih predpisih.
Podrobna skupina vrst 18202
18202 Doktorsko izobraževanje (tretja
bolonjska stopnja)/doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja)
V podrobno skupino vrst 18202
Doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja)/doktorska izobrazba (tretja
bolonjska stopnja) se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z upoštevanjem načela največje
skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo podraven 8/2 ter imajo enake oziroma podobne značilnosti.
Temeljni
cilj/vsebina:
|
Temeljni
cilj je omogočanje poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških
konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in
reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih
ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov
ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma
znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen del
programov so temeljne ali raziskovalne naloge.
|
Sem spada:
-
doktorski študijski programi (tretja stopnja), sprejeti po 11. 6.
2004, po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04 – uradno
prečiščeno besedilo).
Naravnanost:
|
Izobraževanje
za nadaljevanje izobraževanja in delo.
|
Trajanje:
|
3
leta.
|
Kreditno ovrednotenje:
|
180
kreditnih točk.
|
Vstopni pogoji:
|
Diploma
o končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma o končanem
magistrskem programu (druge bolonjske stopnje), diploma magisterija znanosti
in diploma o specializaciji po končanem univerzitetnem ali visokošolskem
strokovnem izobraževanju.
|
Prehodnost:
|
/
|
Izidi:
|
Javnoveljavna
izobrazba: doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja) – doktorat
znanosti.
Listine,
ki dokazujejo izide:
Diploma
z navedbo znanstvenega naslova, v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih
naslovih (Uradni list RS, št. 61/06).
Na
primer:
−
doktorat znanosti.
|
Podrobna skupina vrst 182999
18299 Doktorsko in podobno
izobraževanje/doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno
V 18299 Doktorsko in podobno izobraževanje/doktorska
znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno, se razvrščajo
aktivnosti in izidi, ki so del segmenta temeljno stopenjsko izobraževanje in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/2 in niso navedeni v drugih
podrobnih skupinah vrst aktivnosti in izidov.
Ožja skupina vrst 19
19 Temeljno stopenjsko
izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno
Ožja podskupina vrst 190
190 Temeljno stopenjsko
izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno
V ožjo podskupino vrst 190 Temeljno stopenjsko
izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno, se razvrščajo
aktivnosti/izidi, ki so del temeljnega stopenjskega izobraževanja in so
nepodrobno označene, tako da jim ni mogoče opredeliti ravni.
Podrobna skupina vrst 19999
19999 Temeljno stopenjsko
izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno
V podrobno skupino vrst 19999 Temeljno stopenjsko
izobraževanje/izobrazba, drugje nerazporejeno, se razvrščajo
aktivnosti in izidi izobraževanja in usposabljanja, ki so del segmenta temeljno
stopenjsko izobraževanje in so nepodrobno označeni, tako da jim ni mogoče
opredeliti ravni.
ŠIROKA SKUPINA VRST
AKTIVNOSTI IN IZIDOV 2
2 CERTIFIKATINI
SISTEM NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ (NPK)
Široka skupina vrst 2 Certifikatni sistem nacionalnih
poklicnih kvalifikacij (NPK) zajema izide, dosežene v segmentu certifikatni
sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Certifikatni sistem nacionalnih poklicni kvalifikacij
(v nadaljevanju certifikatni sistem NPK) je sistem, ki omogoča pridobivanje
delovne poklicne oziroma strokovne usposobljenosti za opravljanje poklica ali
posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti.
V segmentu certifikatni sistem NPK udeleženci po javnoveljavnih
postopkih preverjanja in potrditve dokazujejo določene nize znanj, spretnosti,
poklicne zmožnosti, ki so opredeljene v katalogih standardov strokovnih znanj
in spretnosti, pridobili pa so jih po različnih poteh oziroma njihovi
kombinaciji (formalno in neformalno izobraževanje, informalno učenje). Po
uspešno zaključenem postopku pridobijo certifikat o nacionalni poklicni
kvalifikaciji z navedbo njenega imena, ki je skladen z imenom kataloga
standardov strokovnih znanj in spretnosti, na katerem temelji nacionalna
poklicna kvalifikacija.
Ožja skupina vrst 22
22 Druga raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Ožja podskupina vrst 220
220 Druga raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V ožjo podskupino vrst 220 Druga raven: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, doseženi v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo drugo raven.
Podrobna skupina vrst
22000 Druga raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Podrobna skupina vrst 22000
22000 Druga raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 22000 Druga raven: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, doseženi v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo drugo raven.
Sem spada:
-
nacionalne poklicne kvalifikacije, temelječe na katalogih
standardov strokovnih znanj in spretnosti, z oznako ravni zahtevnosti del II.
Listine, ki dokazujejo izide:
-
Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Ožja skupina vrst 23
23 Tretja raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Ožja podskupina vrst 230
230 Tretja raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V ožjo podskupino vrst 230 Tretja raven: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo tretjo raven.
Podrobna skupina vrst
23000 Tretja
raven: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 23000
23000 Tretja raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 23000 Tretja raven: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo tretjo raven.
Sem spada:
-
nacionalne poklicne kvalifikacije, temelječe na katalogih
standardov strokovnih znanj in spretnosti, z oznako ravni zahtevnosti del III.
Listine, ki dokazujejo izide:
-
Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Ožja skupina vrst 24
24 Četrta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Ožja podskupina vrst 240
240 Četrta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V 240 Četrta raven: Izidi, certifikatni sistem NPK se
razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu certifikatni sistem NPK in ki z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo četrto raven.
Podrobna skupina vrst
24000 Četrta
raven: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 24000
24000 Četrta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 24000 Četrta raven: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo četrto raven.
Sem spada:
-
nacionalne poklicne kvalifikacije, temelječe na katalogih
standardov strokovnih znanj in spretnosti, z oznako ravni zahtevnosti del IV.
Listine, ki dokazujejo izide:
-
Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Ožja skupina vrst 25
25 Peta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Ožja podskupina vrst 250
250 Peta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V ožjo podskupino vrst 250 Peta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu certifikatni sistem
NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma
splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto raven.
Podrobna skupina vrst
25000 Peta
raven: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 25000
25000 Peta
raven: Izidi, certifikatni sistem NPK
V podrobno skupino vrst 25000 Peta raven: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto raven.
Sem spada:
-
nacionalne poklicne kvalifikacije, temelječe na katalogih
standardov strokovnih znanj in spretnosti, z oznako ravni zahtevnosti del V.
Listine, ki dokazujejo izide:
-
Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Ožja skupina vrst 26
26 Šesta raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Ožja podskupina vrst 261
261 Podraven 6/1: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V ožjo podskupino vrst 261 Podraven 6/1: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/1.
Podrobna skupina vrst
26100 Podraven
6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 26100
26100 Podraven 6/1: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 26100 Podraven 6/1: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/1.
Sem spada:
-
nacionalne poklicne kvalifikacije, temelječe na katalogih
standardov strokovnih znanj in spretnosti, z oznako ravni zahtevnosti del VI.
Listine, ki dokazujejo izide:
-
Certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Ožja podskupina vrst 262
262 Podraven 6/2: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V ožjo podskupino vrst 262 Podraven 6/2: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/2.
Podrobna skupina vrst
26200
Podraven 6/2: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 26200
26200 Podraven 6/2: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 26200 Podraven 6/2: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 6/2.
Sem spada:
-
/
Listine, ki dokazujejo izide:
-
/
Ožja podskupina vrst 27
27 Sedma raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Ožja podskupina vrst 270
270 Sedma raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V 270 Sedma raven: Izidi, certifikatni sistem NPK se
razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu certifikatni sistem NPK in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo sedmo raven.
Podrobna skupina vrst
27000 Sedma
raven: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 27000
27000: Sedma raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 27000 Sedma raven: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo sedmo raven.
Sem spada:
-
/
Listine, ki dokazujejo izide:
-
/
Ožja skupina vrst 28
28 Osma raven: Izidi, certifikatni
sistem NPK
Ožja podskupina vrst 281
281 Podraven 8/1: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V ožjo podskupino vrst 281 Podraven 8/1: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/1.
Podrobna skupina vrst
28100 Podraven
8/1: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 28100
28100 Podraven 8/1: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 28100 Podraven 8/1: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven: 8/1.
Sem spada:
-
/
Listine, ki dokazujejo izide:
-
/
Ožja podskupina vrst 282
282 Podraven 8/2: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V ožjo podskupino vrst 282 Podraven 8/2: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/2.
Podrobna skupina vrst:
Podraven 8/2
28200 Podraven
8/2: Izidi, certifikatni sistem NPK
Podrobna skupina vrst 28200
28200 Podraven 8/2: Izidi, certifikatni
sistem NPK
V podrobno skupino vrst 28200 Podraven 8/2: Izidi,
certifikatni sistem NPK se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/2.
Sem spada:
-
/
Listine, ki dokazujejo izide:
-
/
Ožja skupina vrst 29
29 Certifikatni sistem nacionalnih
poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno
Ožja podskupina vrst 290
290 Certifikatni sistem nacionalnih
poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno
V 290 Certifikatni sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij
(NPK), drugje nerazporejeno, se razvrščajo izidi, pridobljeni v segmentu
certifikatni sistem NPK, ki niso razporejeni v nobeno drugo ožjo skupino vrst
aktivnosti in izidov.
Podrobna skupina vrst
29999 Certifikatni sistem nacionalnih
poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 29999
29999 Certifikatni sistem nacionalnih
poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno
V podrobno skupino vrst 29999 Certifikatni sistem
nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), drugje nerazporejeno, se
razvrščajo izidi, ki so pridobljeni v segmentu certifikatni sistem NPK, vendar
niso razvrščeni v nobeno drugo podrobno skupino vrst aktivnosti in izidov.
ŠIROKA SKUPINA VRST
3
3
DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE
V široko skupino vrst 3 Dopolnilno izobraževanje se
razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje.
Dopolnilno izobraževanje poglablja in širi znanje,
spretnosti in zmožnosti posameznika za življenje in delo. Po končanem
izobraževanju udeleženec praviloma dobi potrdilo, ki je lahko pogoj za
zaposlitev ali nadaljnje opravljanje dela.
V segmentu dopolnilno izobraževanje so aktivnosti
praviloma namenske in organizirane. Konkretne oblike in metode aktivnosti
dopolnilnega izobraževanja, trajanje, izvajalci, ki jih izvajajo, so pestrejše
kot pri aktivnostih temeljnega stopenjskega izobraževanja. Po končanem
izobraževanju (izpopolnjevanju, usposabljanju) udeleženec praviloma dobi
potrdilo, ki je lahko pogoj za zaposlitev ali nadaljnje opravljanje dela, ne
predstavlja pa kvalifikacije za vstop v izobraževanje na višji ravni, ki je
namenjeno pridobitvi javnoveljavne izobrazbe na višji ravni.
Nekatere aktivnosti oziroma izidi dopolnilnega izobraževanja
so dovolj jasno opredeljeni, da jih je mogoče ob upoštevanju načela največje
skladnosti opredeliti v odnosu do splošnih meril oziroma opisnikov ravni in jih
tako razvrstiti na točno določeno raven, nekaterih aktivnosti in izidov
dopolnilnega izobraževanja pa na ta način ni mogoče opredeliti, zato so
»neopredeljivi po ravni«.
Ožja podskupina vrst 30
30 Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 300
300 Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 300 Pred prvo ravnjo:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti/izidi,
ki niso del temeljnega stopenjskega izobraževanja, povezani pa so s predšolskim
obdobjem.
Podrobna skupina vrst
30000 Pred
prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 30000
30000
Pred prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 30000 Pred prvo ravnjo:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki niso del temeljnega stopenjskega izobraževanja, povezani pa so s
predšolskim obdobjem.
Ožja skupina vrst 31
31 Prva raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 310
310 Prva raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 310 Prva raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo prvo raven.
Podrobna skupina vrst
31000 Pred
prvo ravnjo: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 31000
31000 Pred prvo ravnjo:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 31000 Prva raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo izobraževalne
aktivnosti in izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in z
upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim
posrednim merilom, ki opredeljujejo prvo raven.
Ožja skupina vrst 32
32 Druga raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 320
320 Druga raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 320 Druga raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo drugo
raven.
Podrobna skupina vrst
32000:
Druga raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 32000
32000 Druga raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 32000 Druga raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo drugo raven.
Ožja skupina vrst 33
33 Tretja raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 330
330 Tretja raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 330 Tretja raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo tretjo
raven.
Podrobna skupina vrst
33000
Tretja raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 33000
33000 Tretja raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino 33000 Tretja raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so
del segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje
skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo tretjo raven.
Ožja skupina vrst 34
34 Četrta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 340
340 Četrta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo skupino vrst 340 Četrta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in ki upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo četrto
raven.
Podrobna skupina vrst
34000
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje, četrta raven
Podrobna skupina vrst 34000
34000 Četrta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 34000 Četrta raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi,
ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje
skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo četrto raven.
Ožja skupina vrst 35
35 Peta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 350
350 Peta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 350 Peta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto
raven.
Podrobna skupina vrst
35000
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 35000
35000 Peta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 35000 Aktivnosti/izidi, dopolnilno
izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta
dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo peto raven.
Ožja skupina vrst 36
36 Šesta raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 361
361 Podraven 6/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 361 Podraven 6/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo
podraven 6/1.
Podrobna skupina vrst
36100
Podraven 6/1: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 36100
36100 Podraven 6/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 36100 Podraven 6/1:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo podraven 6/1.
Ožja podskupina vrst 362
362 Podraven 6/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 362 Podraven 6/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo
podraven 6/2.
Podrobna skupina vrst
36200
Podraven 6/2: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 36200
36200 Podraven 6/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 36200 Podraven 6/2:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo podraven 6/2.
Ožja skupina vrst 37
37 Sedma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 370
370 Sedma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 370 Sedma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo sedmo
raven.
Podrobna skupina vrst:
37000 Sedma
raven: Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 37000
37000 Sedma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 37000 Sedma raven:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo sedmo raven.
Ožja skupina vrst 38
38 Osma raven: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
Ožja podskupina vrst 381
381 Podraven 8/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 381 Podraven 8/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta
dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti ustrezajo
opisniku oziroma splošnim merilom, ki opredeljujejo podraven 8/1.
Podrobna skupina vrst
38100
Podraven 8/1: Aktivnost/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 38100
38100 Podraven 8/1: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 38100 Podraven 8/1
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje ter z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo podraven 8/1.
Ožja podskupina vrst 382
382 Podraven 8/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V ožjo podskupino vrst 382 Podraven 8/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del
segmenta dopolnilno izobraževanje in z upoštevanjem načela največje skladnosti
ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki opredeljujejo
podraven 8/2.
Podrobna skupina vrst
38200
Podraven 8/2: Aktivnost/izidi, dopolnilno izobraževanje
Podrobna skupina vrst 38200
38200 Podraven 8/2: Aktivnosti/izidi,
dopolnilno izobraževanje
V podrobno skupino vrst 38200 Podraven 8/2:
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje ter z upoštevanjem načela
največje skladnosti ustrezajo opisniku oziroma splošnim posrednim merilom, ki
opredeljujejo podraven 8/2.
Ožja skupina vrst 39
39 Dopolnilno izobraževanje, drugje
nerazporejeno
Ožja podskupina vrst 390
390 Dopolnilno izobraževanje, drugje
nerazporejeno
V ožjo podskupino vrst 390 Dopolnilno izobraževanje,
drugje nerazporejeno, se razvrščajo aktivnosti in izidi, ki so del segmenta
dopolnilno izobraževanje in jim ni mogoče opredeliti ravni.
Podrobna skupina vrst
39999
Aktivnosti/izidi, dopolnilno izobraževanje, drugje nerazporejeno
Podrobna skupina vrst 39999
39999 Aktivnosti/izidi, dopolnilno
izobraževanje, drugje nerazporejeno
V podrobno skupino vrst 39999 Aktivnosti/izidi, dopolnilno
izobraževanje, drugje nerazporejeno, se razvrščajo aktivnosti in
izidi, ki so del segmenta dopolnilno izobraževanje in jim ni mogoče opredeliti
ravni.
9. STRUKTURA IN OPISI
KATEGORIJ KLASIUS-P
9.1 STRUKTURA KLASIUS-P
0
SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI/IZIDI
01
Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
010 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
0100 Splošne izobraževalne
aktivnosti/izidi (podrobneje neopredeljeni)
0101 Osnovnošolsko izobraževanje/izidi
0102 Gimnazijsko izobraževanje/izidi
(splošno)
0103 Gimnazijsko izobraževanje/izidi
(strokovno)
0109 Splošne izobraževalne
aktivnosti/izidi (drugo)
08 Opismenjevanje (branje,
pisanje, računanje)
080 Opismenjevanje
0800 Opismenjevanje (podrobneje
neopredeljeno)
0801 Splošno opismenjevanje s področja
branja, pisanja, računanja ipd.
0802 Funkcionalno opismenjevanje
0809 Opismenjevanje (drugo)
09 Osebnostni razvoj
090 Osebnostni razvoj
0900 Osebnostni razvoj (podrobneje
neopredeljeno)
0901 Samozavedanje in izboljšanje samega
sebe, osebna organiziranost, časovna urejenost
0902 Temeljne komunikacijske spretnosti in
znanje
0903 Medosebni in socialni odnosi
0904 Razvoj kariere, iskanje zaposlitve,
večja zaposljivost
0905 Z zdravjem povezano znanje in
spretnosti
0906 Družinsko življenje, starševstvo
0907 Prostočasne in rekreativne dejavnosti
0908 Znanje in spretnosti s področja
državljanskih pravic in obveznosti
0909 Osebnostni razvoj (drugo)
1
Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev
14 Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev
140 Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev (splošno)
1400 Izobraževalne vede in
izobraževanje učiteljev (splošno)
142 Izobraževalne vede
1420 Izobraževalne vede (podrobneje
neopredeljeno)
1421 Pedagogika
1422 Andragogika
1423 Socialna pedagogika
1424 Specialna pedagogika
1425 Didaktike
1429 Izobraževalne vede (drugo)
143 Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih
otrok
1430 Izobraževanje vzgojiteljev
predšolskih otrok (podrobneje neopredeljeno)
144 Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje
1440 Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje (podrobneje neopredeljeno)
1441 Izobraževanje učiteljev razrednega
pouka
1442 Izobraževanje učiteljev za otroke s
posebnimi potrebami
1443 Izobraževanje učiteljev za temeljno
opismenjevanje odraslih
1449 Izobraževanje učiteljev za
primarno (bazično) izobraževanje (drugo)
145 Izobraževanje učiteljev posameznih
predmetov
1450 Izobraževanje učiteljev posameznih
predmetov (podrobneje neopredeljeno)
1451 Izobraževanje učiteljev
naravoslovno-matematičnih predmetov
1452 Izobraževanje učiteljev družboslovnih
predmetov
1453 Izobraževanje učiteljev tujih jezikov
1459 Izobraževanje učiteljev
posameznih predmetov (drugo)
146 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov
1460 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov (podrobneje neopredeljeno)
1461 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
umetniških predmetov (glasba, likovni pouk)
1462 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
telesne vzgoje
1463 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
tehniških in drugih poklicno usmerjenih predmetov
1464 Izobraževanje učiteljev praktičnega
pouka
1465 Izobraževanje učiteljev za
izobraževanje odraslih
1466 Izobraževanje inštruktorjev in
trenerjev
1469 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov (drugo)
2
Umetnost in humanistika
21 Umetnost
210 Umetnost
211 Umetnostna
zgodovina, slikarstvo, kiparstvo
2110 Umetnostna zgodovina, slikarstvo,
kiparstvo (podobneje neopredeljeno)
2111 Umetnostna zgodovina
2112 Slikarstvo
2113 Kiparstvo
2114 Grafika
2115 Restavratorstvo
2119 Umetnostna zgodovina, slikarstvo,
kiparstvo (drugo)
212 Glasba, ples, dramska umetnost
2120 Glasba, ples, dramska umetnost
(podrobneje neopredeljeno)
2121 Glasba, kompozicija, dirigiranje
2122 Zgodovina in teorija glasbe,
muzikologija
2123 Ples, koreografija
2124 Umetniška beseda in igra
2125 Režija
2126 Dramaturgija
2127 Kostumografija
2129 Glasba, ples, dramska umetnost
(drugo)
213 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska
proizvodnja
2130 Avdiovizualne tehnike in
(multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno)
2131 Tiskarstvo, knjigoveštvo, založništvo
2132 Namizno založništvo, računalniška
priprava tiska
2133 Fotografija, film, televizija, video
2134 Snemanje, mešanje, produkcija,
izdajanje glasbe
2135 Multimediji
2139 Avdiovizualne tehnike in
(multi)medijska proizvodnja (drugo)
214 Oblikovanje
2140 Oblikovanje (podrobneje
neopredeljeno)
2141 Industrijsko oblikovanje
2142 Aranžerstvo
2143 Oblikovanje tekstilij in oblačil
(modno oblikovanje)
2144 Notranje oblikovanje
2145 Scenografija
2149 Oblikovanje (drugo)
215 Umetna obrt
2150 Umetna obrt (podrobneje
neopredeljeno)
2151 Floristika (aranžiranje cvetja)
2152 Zlatarstvo in draguljarstvo
2153 Lončarstvo, keramika, oblikovanje
stekla, porcelana
2154 Tkanje, pletenje, šiviljstvo,
krojaštvo
2155 Kamnoseštvo
2156 Rezbarstvo, okvirjanje slik
2157 Ročna izdelava in popravljanje
glasbenih instrumentov
2159 Umetna obrt (drugo)
22
Humanistika
220 Humanistika (podrobneje neopredeljeno)
2200 Humanistika (podrobneje
neopredeljeno)
221 Religija, verstva
2210 Religija, verstva (podrobneje
neopredeljeno)
2211 Teologija
2219 Religija, verstva (drugo)
222 Tuji jeziki
2220 Tuji jeziki (podrobneje
neopredeljeno)
2221 Jezikoslovje, primerjalno
jezikoslovje
2222 Prevajalstvo in tolmačenje
2223 Angleški jezik
2224 Francoski jezik
2225 Nemški jezik
2226 Italijanski jezik
2227 Mrtvi jeziki (latinščina, stara
grščina)
2228 Slovenski jezik kot tuj jezik
2229 Drugi tuji jeziki
223 Slovenski jezik
2230 Slovenski jezik (podrobneje
neopredeljeno)
2231 Slovenski jezik s književnostjo
2232 Kreativno pisanje
2233 Znakovni jezik
2234 Tuj jezik kot materni jezik
2239 Slovenski jezik (drugo)
225 Zgodovina in arheologija
2250 Zgodovina in arheologija (podrobneje
neopredeljeno)
2251 Zgodovina
2252 Arheologija
2253 Primerjalna književnost
2254 Muzeologija
2259 Zgodovina in arheologija (drugo)
226 Filozofija, logika in etika
2260 Filozofija, logika in etika
(podrobneje neopredeljeno)
2261 Filozofija
2262 Logika
2263 Etika
2264 Morala
2269 Filozofija, logika in etika (drugo)
3
Družbene, poslovne, upravne in pravne vede
31 Družbene vede
310 Družbene vede (podrobneje neopredeljeno)
3100 Družbene vede (podrobneje
neopredeljeno)
311 Psihologija
3110 Psihologija (podrobneje
neopredeljeno)
3111 Psihologija
3112 Psihoterapija
3113 Psihoanaliza
3119 Psihologija (drugo)
312 Sociologija in študiji kultur
3120 Sociologija in študiji kultur
(podrobneje neopredeljeno)
3121 Sociologija
3122 Etnologija
3123 Kulturologija
3124 Socialna in humana geografija
3125 Socialna antropologija
3126 Kriminologija
3127 Ženski študiji
3129 Sociologija in študiji kultur
(drugo)
313 Politologija, odnosi
posameznik-družba-država
3130 Politologija, odnosi
posameznik-družba-država (podrobneje neopredeljeno)
3131 Politologija, politična zgodovina
3132 Državljanska vzgoja
3133 Mednarodni odnosi
3134 Človekove pravice
3139 Politologija, odnosi
posameznik-družba-država (drugo)
314 Ekonomija
3140 Ekonomija (podrobneje neopredeljeno)
3141 Ekonomija
3142 Ekonometrija
3143 Politična ekonomija
3149 Ekonomija (drugo)
32 Novinarstvo in obveščanje
321 Novinarstvo in poročevalstvo
3210 Novinarstvo in poročevalstvo
(podrobneje neopredeljeno)
322 Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika
3220 Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika (podrobneje neopredeljeno)
3221 Knjižničarstvo
3222 Dokumentalistika
3223 Arhivistika
3229 Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika (drugo)
34 Poslovne in upravne
vede
340 Poslovne in upravne vede (podrobneje
neopredeljeno)
3400 Poslovne in upravne vede
(podrobneje neopredeljeno)
341 Prodaja
(trgovina) na debelo in drobno
3410 Prodaja (trgovina) na debelo in
drobno (podrobneje neopredeljeno)
3411 Trgovina na debelo
3412 Trgovina na drobno
3413 Skladiščenje
3414 Prodaja nepremičnin
3415 Zaščita potrošnikov
3416 Dražbarstvo, licitiranje
3417 Prodajne demonstracijske tehnike,
prodaja po telefonu
3419 Prodaja (trgovina) na debelo in
drobno (drugo)
342 Marketing in oglaševanje
3420 Marketing in oglaševanje (podrobneje
neopredeljeno)
3421 Marketing
3422 Oglaševanje
3423 Raziskave trga
3424 Odnosi z javnostmi
3429 Marketing in oglaševanje (drugo)
343 Finančništvo, bančništvo,
zavarovalništvo
3430 Finančništvo, bančništvo,
zavarovalništvo (podrobneje neopredeljeno)
3431 Finančništvo
3432 Bančništvo
3433 Zavarovalništvo (finančno,
pokojninsko, socialno, invalidsko, zdravstveno)
3434 Borzno posredništvo
3439 Finančništvo, bančništvo,
zavarovalništvo (drugo)
344 Računovodstvo,
knjigovodstvo in davkarstvo
3440 Računovodstvo, knjigovodstvo in
davkarstvo (podrobneje neopredeljeno)
3441 Knjigovodstvo in računovodstvo
3442 Davkarstvo
3443 Revizija in kontrola
3449 Računovodstvo, knjigovodstvo in
davkarstvo (drugo)
345 Poslovodenje
in upravljanje
3450 Poslovodenje in upravljanje
(podrobneje neopredeljeno)
3451 Poslovodenje
3452 Upravljanje
3453 Upravljanje kadrov (kadrovski
management)
3459 Poslovodenje in upravljanje (drugo)
346 Tajniško in
administrativno delo
3460 Tajniško in administrativno delo
(podrobneje neopredeljeno)
3461 Usposabljanje tajnic
3462 Strojepisje in stenografija
3463 Upravljanje pisarniških strojev in
naprav
3464 Delo s strankami (receptorji,
telefonisti …)
3469 Tajniško in administrativno delo
(drugo)
347 Delovno
življenje
3470 Delovno življenje (podrobneje
neopredeljeno)
3471 Uvajanje v delo
3472 Organiziranje dela
3473 Kakovost dela
3474 Sindikalna dejavnost in industrijski
odnosi
3479 Delovno življenje (drugo)
38 Pravne vede
380 Pravne vede
3800 Pravo (podrobneje neopredeljeno)
3801 Pravo
3803 Sodništvo
3804 Tožilstvo
3805 Advokatura
3806 Notariat
3809 Pravo (drugo)
4
Naravoslovje, matematika in računalništvo
40 Naravoslovje, matematika in računalništvo
(podrobneje neopredeljeno)
400 Naravoslovje, matematika in
računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
4000 Naravoslovje, matematika in
računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
42
Vede o živi naravi
421 Biologija in biokemija
4210 Biologija in biokemija (podrobneje
neopredeljeno)
4211 Biologija
4212 Biokemija
4213 Biofizika
4214 Farmakologija
4215 Toksikologija
4219 Biologija in biokemija (drugo)
422 Okoljske in okoljevarstvene vede
4220 Okoljske in okoljevarstvene vede
(podrobneje neopredeljeno)
4221 Ekologija
4229 Okoljske in okoljevarstvene vede
(drugo)
44 Fizikalne in kemijske
vede
440 Fizika
(podrobneje neopredeljeno)
4400 Fizika (podrobneje neopredeljeno)
441 Fizika in
astronomija
4410 Fizika in astronomija (podrobneje
neopredeljeno)
4411 Fizika
4412 Astronomija
4419 Fizika in astronomija (drugo)
442 Kemija
4420 Kemija (podrobneje neopredeljeno)
443 Geofizikalne
vede
4430 Geofizikalne vede (podrobneje
neopredeljeno)
4431 Geologija
4432 Geografija (naravna in geofizikalna)
4433 Meteorologija
4434 Mineralogija
4435 Paleontologija
4436 Seizmologija in vulkanologija
4439 Geofizikalne vede (drugo)
46 Matematika in statistika
461 Matematika
4610 Matematika (podrobneje neopredeljeno)
462 Statistika
4620 Statistika (podrobneje neopredeljeno)
4621 Statistika
4622 Verjetnostna teorija
4623 Matematična statistika
4624 Vzorčenje
4625 Aktuarstvo
4629 Statistika (drugo)
48 Računalništvo
481 Računalniške
vede
4810 Računalniške vede (podrobneje
neopredeljeno)
4811 Računalništvo in informatika
4812 Računalniško programiranje in
programski jeziki
4813 Sistemska analiza in načrtovanje
sistemov
4814 Operacijski sistemi
4819 Računalniške vede (drugo)
482 Uporabno
računalništvo
4820 Uporabno računalništvo (podrobneje
neopredeljeno)
4821 Splošna uporaba računalnikov
4822 Uporaba računalniških urejevalnikov
besedila
4823 Uporaba računalniških preglednic
4824 Uporaba računalniških baz podatkov
4825 Uporaba programov za predstavljanje
podatkov in informacij
4826 Uporaba programov za obdelavo slik in
grafike
4827 Uporaba programov za namizno
založništvo
4828 Uporaba interneta in računalniških
omrežij
4829 Uporabno računalništvo (drugo)
5
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
52 Tehnika
520 Tehnika
(podrobneje neopredeljeno)
5200 Tehnika (podrobneje neopredeljeno)
521 Strojništvo in
obdelava kovin
5210 Strojništvo in obdelava kovin
(podrobneje neopredeljeno)
5211 Strojništvo
5212 Orodjarstvo
5213 Varilstvo
5214 Metalurgija
5215 Železarstvo, jeklarstvo, livarstvo
5216 Ključavničarstvo
5217 Finomehanika, urarstvo, puškarstvo
5219 Strojništvo in obdelava kovin (drugo)
522 Elektrotehnika
in energetika
5220 Elektrotehnika in energetika
(podrobneje neopredeljeno)
5221 Elektrotehnika
5222 Elektroenergetika
5223 Nuklearna energija
5224 Distribucija plina
5225 Klimatiziranje in hladilni sistemi
5226 Alternativni energetski viri (sonce,
veter …)
5229 Elektrotehnika in energetika (drugo)
523 Elektronika in
avtomatizacija
5230 Elektronika in avtomatizacija
(podrobneje neopredeljeno)
5231 Elektronika
5232 Avtomatizacija
5233 Telekomunikacije
5234 Tehnologija za obdelavo in
procesiranje podatkov
5235 Robotika
5236 Projektiranje, izdelava in
servisiranje računalnikov
5239 Elektronika in avtomatizacija (drugo)
524 Kemijska
tehnologija in procesno inženirstvo
5240 Kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo (podrobneje neopredeljeno)
5241 Kemijska tehnologija
5242 Procesno inženirstvo
5243 Biokemijska tehnologija in
inženirstvo
5244 Laboratorijska tehnologija
5245 Predelava in rafinerija plina in/ali
nafte
5249 Kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo (drugo)
525 Motorna vozila, ladje in letala
5250 Motorna vozila, ladje in letala
(podrobneje neopredeljeno)
5251 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
motornih vozil
5252 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
kmetijske mehanizacije
5253 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
ladij in drugih plovil
5254 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
letal in drugih zrakoletnih naprav
5259 Motorna vozila, ladje in letala
(drugo)
54 Proizvodne tehnologije
541 Živilska
tehnologija
5410 Živilska tehnologija (podrobneje
neopredeljeno)
5411 Živilska tehnologija
5412 Kuharstvo
5413 Pekarstvo in slaščičarstvo
5414 Mesarstvo
5415 Vinarstvo in kletarstvo
5416 Pivovarstvo
5417 Mlekarstvo in sirarstvo
5418 Predelava tobaka
5419 Živilska tehnologija (drugo)
542 Tekstilna,
konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija
5420 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska
in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno)
5421 Tekstilna tehnologija (izdelava
tekstila, predelava volne, predenje, tkanje)
5422 Konfekcijska tehnologija
5423 Čevljarstvo
5424 Krznarstvo
5425 Usnjarstvo
5429 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska
in usnjarska tehnologija (drugo)
543 Lesarska,
papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija
5430 Lesarska, papirniška, plastična,
steklarska in podobna tehnologija (podrobneje neopredeljeno)
5431 Lesarstvo
5432 Papirništvo
5433 Plastična predelava
5434 Steklarstvo in porcelanarstvo
5435 Gumarstvo
5439 Lesarska, papirniška, plastična,
steklarska in podobna tehnologija (drugo)
544 Rudarstvo in
drugo pridobivanje rudnin
5440 Rudarstvo in drugo pridobivanje
rudnin (podrobneje neopredeljeno)
5441 Rudarstvo
5442 Pridobivanje nafte in plina
5443 Kamnolomništvo
5449 Rudarstvo in drugo pridobivanje
rudnin (drugo)
58 Arhitektura, urbanizem
in gradbeništvo
581 Arhitektura in
urbanizem
5810 Arhitektura in urbanizem (podrobneje
neopredeljeno)
5811 Arhitektura
5812 Urbanizem
5813 Geodezija in kartografija
5814 Krajinska arhitektura
5819 Arhitektura in urbanizem (drugo)
582 Gradbeništvo
5820 Gradbeništvo (podrobneje
neopredeljeno)
5821 Materiali in konstrukcije
5822 Operativna gradnja
5823 Prometne gradnje
5824 Hidrotehnika
5825 Zaključna dela v gradbeništvu
5829 Gradbeništvo (drugo)
6
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo
62 Kmetijstvo, gozdarstvo,
ribištvo
620 Kmetijstvo,
gozdarstvo, ribištvo (široki programi)
6200 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
(široki programi)
621 Poljedelstvo
in živinoreja
6210 Poljedelstvo in živinoreja
(podrobneje neopredeljeno)
6211 Poljedelstvo
6212 Zelenjadarstvo
6213 Sadjarstvo
6214 Vinogradništvo
6215 Živinoreja
6219 Poljedelstvo in živinoreja (drugo)
622 Hortikultura
6220 Hortikultura (podrobneje
neopredeljeno)
6221 Cvetličarstvo
6222 Vrtnarstvo
6223 Drevesničarstvo
6224 Hortikultura
6229 Hortikultura (drugo)
623 Gozdarstvo in
lov
6230 Gozdarstvo in lov (podrobneje
neopredeljeno)
6231 Gozdarstvo
6232 Lov
6239 Gozdarstvo in lov (drugo)
624 Ribištvo
6240 Ribištvo (podrobneje neopredeljeno)
6241 Ribogojništvo
6242 Ribolovstvo
6249 Ribištvo (drugo)
64
Veterinarstvo
640 Veterinarstvo
6400 Veterinarstvo (podrobneje
neopredeljeno)
7
Zdravstvo in sociala
72 Zdravstvo
720 Zdravstvo
(podrobneje neopredeljeno)
7200 Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno)
721 Medicina
7210 Medicina (podrobneje neopredeljeno)
7211 Medicina
7212 Dentalna medicina
7219 Medicina (drugo)
723 Zdravstvena
nega in oskrba
7230 Zdravstvena nega (podrobneje
neopredeljeno)
7231 Zdravstvena nega
7232 Babištvo
7233 Zdravstvena nega otrok in
mladostnikov
7234 Zdravstvena nega starejših
7239 Zdravstvena nega (drugo)
724 Zobozdravstvo
7240 Zobozdravstvo (podrobneje
neopredeljeno)
725 Zdravstvena
tehnologija
7250 Zdravstvena tehnologija (podrobneje
neopredeljeno)
7251 Radiologija, radiografija, rentgensko
snemanje, tehnologija nuklearne medicine
7252 Zdravstvena protetika
7253 Očala, leče, slušni pripomočki
7254 Zdravstvena laboratorijska
tehnologija
7259 Zdravstvena tehnologija (drugo)
726 Terapija in
rehabilitacija
7260 Terapija in rehabilitacija
(podrobneje neopredeljeno)
7261 Fizioterapija in medicinska masaža
7262 Delovna terapija
7263 Logopedija
7264 Dietetika in zdrava prehrana
7265 Radiestezija, bioenergija,
akupunktura, homeopatija, kiropraktika in druga alternativna zdravilstva
7269 Terapija in rehabilitacija (drugo)
727 Farmacija in
lekarništvo
7270 Farmacija in lekarništvo (podrobneje
neopredeljeno)
7271 Farmacija
7272 Lekarništvo
7279 Farmacija in lekarništvo (drugo)
76 Socialno delo
761 Varstvo otrok
in skrb za mladostnike
7610 Varstvo otrok in skrb za mladostnike
(podrobneje neopredeljeno)
7611 Varstvo otrok
7612 Skrb za mladostnike
7619 Varstvo otrok in skrb za mladostnike
(drugo)
762 Socialno delo
in svetovanje
7620 Socialno delo in svetovanje
(podrobneje neopredeljeno)
7621 Socialno delo (splošno)
7622 Svetovanje s področja zlorabe tobaka,
alkohola, drog
7623 Družinsko in zakonsko svetovanje
7624 Svetovanje s področja fizičnih zlorab
in nasilja
7625 Poklicna orientacija (poklicno
informiranje in svetovanje)
7629 Socialno delo in svetovanje (drugo)
8
Storitve
81 Osebne storitve
811 Hotelirstvo in
gostinstvo
8110 Hotelirstvo in gostinstvo (podrobneje
neopredeljeno)
8111 Hotelirstvo
8112 Gostinstvo
8113 Strežba
8114 Catering
8115 Barmanstvo
8116 Someljerstvo
8119 Hotelirstvo in gostinstvo (drugo)
812 Potovanja,
turizem, prosti čas
8120 Potovanja, turizem, prosti čas
(podrobneje neopredeljeno)
8121 Potovalne storitve (agencijske,
prevozne ipd.)
8122 Turistični vodiči
8123 Turistični animatorji
8129 Potovanja, turizem, prosti čas
(drugo)
813 Šport
8130 Šport (podrobneje neopredeljeno)
8131 Športni trening
8132 Športni trenerji
8133 Športni sodniki
8134 Športni funkcionarji
8135 Ljubiteljsko ukvarjanje s športom
(trening)
8139 Šport (drugo)
814 Storitve za
gospodinjstva
8140 Storitve za gospodinjstva (podrobneje
neopredeljeno)
8141 Domača (potrošniška) ekonomija
8142 Čiščenje in pospravljanje stanovanj
in hiš
8143 Čiščenje oblačil
8144 Hišniška dela
8145 Dimnikarstvo
8146 Varovanje stanovanj in hiš
8147 Pogrebništvo
8149 Storitve za gospodinjstva (drugo)
815 Frizerstvo in
kozmetika
8150 Frizerstvo in kozmetika (podrobneje
neopredeljeno)
8151 Frizerstvo, brivstvo, lasuljarstvo
8152 Manikura in pedikura
8153 Kozmetika, kozmetična masaža,
lepotičenje
8159 Frizerstvo in kozmetika (drugo)
84 Transportne storitve
840 Transportne
storitve
8400 Transportne (prevozne) storitve
(podrobneje neopredeljeno)
8401 Cestni promet
8402 Železniški promet
8403 Letalski promet
8404 Pomorski in rečni promet
8405 Poštni promet
8406 Upravljanje viličarjev, dvigal,
žerjavov
8409 Transportne (prevozne) storitve
(drugo)
85 Varstvo okolja
850 Varstvo okolja
(podrobneje neopredeljeno)
8500 Varstvo okolja (podrobneje
neopredeljeno)
851 Nadzor nad
onesnaževanjem okolja (okoljevarstvena tehnologija)
8510 Nadzor nad onesnaževanjem okolja
(podrobneje neopredeljeno)
8511 Zaščita zraka
8512 Zaščita vode
8513 Zaščita na področju industrijskih
odpadkov in odplak
8514 Zaščita pred zvočnim onesnaževanjem
8515 Reciklažne tehnologije
8516 Nadzor nad onesnaževanjem okolja (drugo)
852 Naravno okolje
in divje živali
8520 Naravno okolje in divje živali
(podrobneje neopredeljeno)
8521 Ohranjanje narave
8522 Nacionalni parki in rezervati
8523 Ohranjanje živalskih vrst
8529 Naravno okolje in divje živali
(drugo)
853 Komunalne
sanitarne storitve
8530 Komunalne sanitarne storitve
(podrobneje neopredeljeno)
8531 Odstranjevanje smeti
8532 Dobava pitne vode
8533 Zbiranje in predelava odpadkov
8534 Čiščenje cest
8539 Komunalne sanitarne storitve
(drugo)
86 Varovanje
861 Varovanje oseb
in premoženja
8610 Varovanje oseb in premoženja
(podrobneje neopredeljeno)
8611 Carina
8612 Gasilstvo in potapljaštvo
8613 Policija
8614 Zapori
8615 Varovanje oseb in premoženja
8619 Varovanje oseb in premoženja (drugo)
862 Varno delo in
varovanje zdravja
8620 Varno delo in varovanje zdravja
(podrobneje neopredeljeno)
8621 Ergonomija (zdravje in varnost na
delovnem mestu)
8622 Varstvo pri delu
8623 Socialno varstvo delavcev
8624 Poklicno zdravje in industrijska
higiena
8629 Varno delo in varovanje zdravja
(drugo)
863 Vojaške in
obrambne vede
8630 Vojaške in obrambne vede (podrobneje
neopredeljeno)
8631 Vojaške vede
8632 Obramboslovje
8639 Vojaške in obrambne vede (drugo)
9
Neopredeljeno po širokem področju
99
Neopredeljeno po ožjem področju
999 Neopredeljeno po podrobnem področju
9999 Neopredeljeno po
nacionalnospecifičnem področju
9.2 OPISI KATEGORIJ
KLASIUS-P
Široko področje 0
0 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
(V tem kontekstu pojem »splošni« ne pomeni »splošnega« kot
nasprotje »poklicnega«, ampak se nanaša na temeljno splošno znanje, spretnosti
in osebnostni razvoj.)
Ožje področje 01
01 Splošne
izobraževalne aktivnosti/izidi
Podrobno področje 010
010 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
V podrobno področje 010 Splošne izobraževalne
aktivnosti/izidi se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, namenjeno razvijanju temeljnega znanja in spretnosti iz branja,
pisanja in računstva skupaj z osnovnim razumevanjem drugih področij, kot so
zgodovina, zemljepis, naravoslovje, družboslovje, umetnost, glasba ipd. Te
aktivnosti in izidi praviloma sestavljajo nižjo in višjo stopnjo
osnovnošolskega izobraževanja.
V to podrobno področje se razvrščajo tudi aktivnosti in izidi
srednješolskega izobraževanja, ki nimajo posebne predmetne usmeritve, prav tako
pa tudi tiste aktivnosti in izidi, ki imajo določen poudarek na predmetih, kot
so humanistika, družbene vede, naravoslovje ipd. Aktivnosti in izide poklicnega
izobraževanja in usposabljanja razvrščamo v to področje samo izjemoma.
Nacionalnospecifična področja
0100 Splošne
izobraževalne aktivnosti/izidi (podrobneje neopredeljeni)
0101
Osnovnošolsko izobraževanje/izidi
0102
Gimnazijsko izobraževanje/izidi (splošno)
0103
Gimnazijsko izobraževanje/izidi (strokovno)
0109 Splošne
izobraževalne aktivnosti/izidi (drugo)
Ožje področje 08
08
Opismenjevanje (branje, pisanje, računanje)
Podrobno področje 080
080
Opismenjevanje
V podrobno področje 080 Aktivnosti in izidi s področja
opismenjevanja se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, namenjeno razvijanju znanj in spretnosti predvsem slabo pismenih
odraslih. Vključujejo učenje osnov branja, pisanja, računstva ipd. To podrobno
področje se od področja 010 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi loči po
značilni starosti udeležencev.
Nacionalnospecifična področja
0800
Opismenjevanje (podrobneje neopredeljeno)
0801 Splošno
opismenjevanje s področja branja, pisanja, računanja ipd.
0802
Funkcionalno opismenjevanje
0809
Opismenjevanje (drugo)
Ožje področje 09
09 Osebnostni razvoj
Podrobno področje 090
090 Osebnostni razvoj
V podrobno področje 090 Osebnostni razvoj se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki jo je mogoče
opredeliti s sklicevanjem na učinke glede na posameznikovo znanje, sposobnosti,
spretnosti. V to podrobno področje se razvrščajo aktivnosti in izidi
izobraževanja in usposabljanja, ki niso vključeni v podrobno področje 010
Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi ali podrobno področje 080
Opismenjevanje.
Nacionalnospecifična področja
0900
Osebnostni razvoj (podrobneje neopredeljeno)
0901
Samozavedanje in izboljšanje samega sebe, osebna organiziranost, časovna
urejenost
0902 Temeljne
komunikacijske spretnosti in znanje
0903 Medosebni
in socialni odnosi
0904 Razvoj
kariere, iskanje zaposlitve, večja zaposljivost
0905 Z
zdravjem povezano znanje in spretnosti
0906 Družinsko
življenje, starševstvo
0907
Prostočasne in rekreativne dejavnosti
0908 Znanje in
spretnosti s področja državljanskih pravic in obveznosti
0909
Osebnostni razvoj (drugo)
Široko področje 1
1 Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev
Ožje področje 14
14 Izobraževalne vede in
izobraževanje učiteljev
Podrobno
področje 140
140 Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev (splošno)
V podrobno področje 140 Izobraževalne vede in
izobraževanje učiteljev (splošno) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki se nanaša na pedagoško teorijo v kombinaciji s praktičnim
poučevanjem, brez specializacije za nižjo ali višjo stopnjo osnovnošolskega
izobraževanja (razredno ali predmetno stopnjo), poklicno izobraževanje itd.
Nacionalnospecifično področje
1400
Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev (splošno)
Podrobno področje 142
142 Izobraževalne vede
V podrobno področje 142 Izobraževalne vede se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki se nanaša na
spoznavanje in razvijanje znanj in spretnosti, povezanih z učnim procesom ter
teorijami, metodami in tehnikami posredovanja znanja.
Nacionalnospecifična področja
1420
Izobraževalne vede (podrobneje neopredeljeno)
1421 Pedagogika
1422
Andragogika
1423 Socialna
pedagogika
1424 Specialna
pedagogika
1425 Didaktike
1429
Izobraževalne vede (drugo)
Podrobno področje 142 ne zajema aktivnosti in izidov, ki se
nanašajo na izobraževanje učiteljev, ki so kombinacija izobraževalnih ved in
praktičnega poučevanja. Ti programi se razvrščajo v eno od podrobnih področij
izobraževanja učiteljev (143, 146).
Podrobno področje 143
143 Izobraževanje vzgojiteljev
predšolskih otrok
V podrobno področje 143 Izobraževanje vzgojiteljev
predšolskih otrok se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij teorije, metod in prakse vzgoje in poučevanja otrok v
starosti do približno 6/7 let v formalnem vzgojnem okolju na predprimarni
ravni.
Nacionalnospecifično področje
1430 Izobraževanje
vzgojiteljev predšolskih otrok (podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 144
144 Izobraževanje učiteljev za
primarno (bazično) izobraževanje
V podrobno področje 144 Izobraževanje učiteljev za
primarno (bazično) izobraževanje se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega
študij teorije, metod in prakse zagotavljanja primernega temeljnega znanja
branja, pisanja in matematike skupaj s temeljnim razumevanjem drugih predmetov,
kot so zgodovina, zemljepis, družbene vede itd., za otroke v starosti običajno
od 6/7 do 10/11 let. To podrobno področje obsega tudi izobraževanje učiteljev
za otroke s posebnimi potrebami.
Nacionalnospecifična področja
1440
Izobraževanje učiteljev za primarno (bazično) izobraževanje (podrobneje
neopredeljeno)
1441
Izobraževanje učiteljev razrednega pouka
1442
Izobraževanje učiteljev za otroke s posebnimi potrebami
1443
Izobraževanje učiteljev za temeljno opismenjevanje odraslih
1449
Izobraževanje učiteljev za primarno (bazično) izobraževanje (drugo)
Podrobno področje 145
145
Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov
V podrobno področje 145 Izobraževanje učiteljev posameznih
predmetov se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino,
ki obsega študij teorije, metod in prakse poučevanja posameznih predmetov,
največkrat na srednješolski in posrednješolskih ravneh izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
1450
Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov (podrobneje neopredeljeno)
1451
Izobraževanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov
1452
Izobraževanje učiteljev družboslovnih predmetov
1453
Izobraževanje učiteljev tujih jezikov
1459
Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov (drugo)
Podrobno področje 145 ne zajema izobraževanja učiteljev za
poučevanje poklicnih, praktičnih in umetnostnih predmetov, te vsebine se
razvrščajo v podrobno področje 146 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov.
Podrobno področje 146
146 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov
V podrobno področje 146 Izobraževanje učiteljev za
poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij teorije,
metod in prakse poklicnega/praktičnega izobraževanja in usposabljanja. Sem
spada tudi izobraževanje učiteljev glasbe in drugih umetnostnih predmetov. Prav
tako je sem vključeno izobraževanje učiteljev telesne vzgoje.
Nacionalnospecifična področja
1460
Izobraževanje učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov (podrobneje
neopredeljeno)
1461
Izobraževanje učiteljev za poučevanje umetniških predmetov (glasba, likovni
pouk)
1462
Izobraževanje učiteljev za poučevanje telesne vzgoje
1463
Izobraževanje učiteljev za poučevanje tehniških in drugih poklicno usmerjenih
predmetov
1464
Izobraževanje učiteljev praktičnega pouka
1465
Izobraževanje učiteljev za izobraževanje odraslih
1466
Izobraževanje inštruktorjev in trenerjev
1469
Izobraževanje učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov (drugo)
V podrobno področje 146 razvrščamo tudi usposabljanje
inštruktorjev vožnje in usposabljanje multiplikatorjev znanja v delovnih
organizacijah.
Podrobno področje 146 ne zajema športnih trenerjev, ki se
razvrščajo v podrobno področje 813 Šport.
Široko področje 2
2 Umetnost in humanistika
Ožje
področje 21
21 Umetnost
Podrobno področje 210
210 Umetnost
Nacionalnospecifično področje
2100 Umetnost (podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 211
211 Umetnostna
zgodovina, slikarstvo, kiparstvo
V podrobno področje 211 Umetnostna zgodovina, slikarstvo,
kiparstvo se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino,
ki obsega študij vizualnih oblik kreativnega izražanja, obravnavo teorije,
zgodovine, tehnike in produkcijo upodabljajoče umetnosti.
Nacionalnospecifična področja
2110
Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo (podrobneje neopredeljeno)
2111
Umetnostna zgodovina
2112
Slikarstvo
2113 Kiparstvo
2114 Grafika
2115
Restavratorstvo
2119
Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo (drugo)
Keramičarstva, lončarstva itd. ne razvrščamo v
podrobno področje 211, ampak v podrobno področje 215 Umetna obrt.
Arhitekture ne razvrščamo v podrobno področje 211, ampak v
podrobno področje 581 Arhitektura in urbanizem.
Izobraževanja učiteljev umetnosti ne razvrščamo v to podrobno
področje, ampak v podrobno področje 146 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov.
Podrobno področje 212
212 Glasba, ples, dramska umetnost
V podrobno področje 212 Glasba, ples, dramska umetnost
se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega
študij načel in tehnik, povezanih s (po)ustvarjanjem s pomočjo glasbe, govora,
gibanja, mimike, karakterizacije, improvizacije in odrskih veščin.
Nacionalnospecifična področja
2120 Glasba,
ples, dramska umetnost (podrobneje neopredeljeno)
2121 Glasba,
kompozicija, dirigiranje
2122 Zgodovina
in teorija glasbe, muzikologija
2123 Ples,
koreografija
2124 Umetniška
beseda in igra
2125 Režija
2126
Dramaturgija
2127
Kostumografija
2129 Glasba,
ples, dramska umetnost (drugo)
Izobraževanja učiteljev glasbe in drugih umetnosti ne
razvrščamo v podrobno področje 212, ampak v podrobno področje 146 Izobraževanje
učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov.
Podrobno področje 213
213 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska
proizvodnja
V podrobno področje 213 Avdiovizualne tehnike in
multimedijska produkcija se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij tehnik in veščin, ki so potrebne
pri izdaji knjig in časopisov, produkciji radijskih/TV programov in
filmov/video posnetkov, snemanju glasbe in grafični reprodukciji. To podrobno
področje obsega tudi študij kombiniranja slik, besed in ilustracij pri izdaji
knjig, revij, plakatov, oglasov itd. metode barvne reprodukcije, fotografiranja
in računalniške grafike.
Nacionalnospecifična področja
2130
Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno)
2131
Tiskarstvo, knjigoveštvo, založništvo
2132 Namizno
založništvo, računalniška priprava tiska
2133
Fotografija, film, televizija, video
2134 Snemanje,
mešanje, produkcija, izdajanje glasbe
2135
Multimediji
2139
Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (drugo)
Aktivnosti in izide izobraževanja in usposabljanja s področja
uporabe računalniške programske opreme za namizno založništvo ne razvrščamo v
podrobno področje 213, ampak v podrobno področje 482 Uporabno računalništvo.
Novinarstva ne razvrščamo v podrobno področje 213, ampak v
podrobno področje 321 Novinarstvo in reporterstvo.
Podrobno področje 214
214 Oblikovanje
V podrobno področje 214 Oblikovanje se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij kreativnega
kombiniranja gradiv pri oblikovanju in izdelovanju npr. modnih oblačil,
industrijskih izdelkov in notranje opreme.
Nacionalnospecifična področja
2140
Oblikovanje (podrobneje neopredeljeno)
2141
Industrijsko oblikovanje
2142
Aranžerstvo
2143
Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje)
2144 Notranje
oblikovanje
2145
Scenografija
2149
Oblikovanje (drugo)
Projektiranja zgradb ne razvrščamo v podrobno področje 214,
ampak v podrobno področje 581 Arhitektura in urbanizem.
V podrobno področje 214 prav tako ne razvrščamo
industrijskega oblikovanja, pri katerem je največji poudarek na tehniških
predmetih in ne na umetniškem oblikovanju, zato ga razvrščamo na ustrezno
podrobno področje pod 52 Tehnika.
Oblikovanja tiska in grafičnega oblikovanja ne razvrščamo v
podrobno področje 214, ampak v podrobno področje 213 Avdiovizualne tehnike in
multimedijska produkcija.
Podrobno področje 215
215 Umetna obrt
V podrobno
področje 215 Umetna obrt se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij tehnike in veščin, potrebnih za
posamezne vrste ročnih del, kot so zlatarstvo, lončarstvo, tkanje, rezbarstvo
itd.
Nacionalnospecifična področja:
2150 Umetna
obrt (podrobneje neopredeljeno)
2151
Floristika (aranžiranje cvetja)
2152
Zlatarstvo in draguljarstvo
2153
Lončarstvo, keramika, oblikovanje stekla, porcelana
2154 Tkanje,
pletenje, šiviljstvo, krojaštvo
2155
Kamnoseštvo
2156
Rezbarstvo, okvirjanje slik
2157 Ročna
izdelava in popravljanje glasbenih instrumentov
2159 Umetna
obrt (drugo)
Industrijske izdelave lončarskih izdelkov, tkanih materialov,
vezenin itd. ne razvrščamo v podrobno področje 215, ampak na nekatera podrobna
področja, ki spadajo pod široko področje 5 Tehnika, proizvodne tehnologije in
gradbeništvo.
Ožje področje 22
22 Humanistika
Podrobno področje 220
220 Humanistika
(podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 220 Humanistika (podrobneje
neopredeljeno) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino z ožjega področja humanistike, ki niso specializirane za neko posamezno
podrobno področje. To podrobno področje običajno obsega aktivnosti in izide
srednješolskega izobraževanja, kjer se udeleženci izobraževanja še ne
opredeljujejo za posamezno podrobno področje.
Nacionalnospecifično področje
2200
Humanistika (podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 221
221 Religija, verstva
V podrobno področje 221 Religija, verstva se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij o verskih
prepričanjih, konceptih, simbolih, izrazih, besedilih in duhovnosti.
Nacionalnospecifična področja
2210 Religija,
verstva (podrobneje neopredeljeno)
2211 Teologija
2219 Religija,
verstva (drugo)
V to podrobno področje razvrščamo aktivnosti in izide
izobraževanja in usposabljanja za otroke in mladino, ki jih običajno izvajajo
verske šole in semenišča, samostani itd. in katerih cilj je razvijanje
zanimanja za doktrine njihove vere in seznanjanje udeležencev s filozofijo
vere, s čimer razširjajo svojo vero.
Temeljnih programov, ki jih
izvajajo verske šole, semenišča itd. in
vključujejo versko vzgojo, a je ne poudarjajo in ne vodijo do verskega poklica,
ne razvrščamo v to podrobno področje, ampak v podrobno področje 010 Splošne
izobraževalne aktivnosti/izidi.
Podrobno področje 222
222 Tuji jeziki
V podrobno področje 222 Tuji jeziki se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij tujih
jezikov. Obsega tudi študij ustreznih kultur, literature in jezikoslovja.
Nacionalnospecifična področja
2220 Tuji
jeziki (podrobneje neopredeljeno)
2221
Jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje
2222
Prevajalstvo in tolmačenje
2223 Angleški
jezik
2224 Francoski
jezik
2225 Nemški
jezik
2226
Italijanski jezik
2227 Mrtvi
jeziki (latinščina, stara grščina)
2228 Slovenski
jezik kot tuj jezik
2229 Drugi
tuji jeziki
Učenja materinščine (npr. programi učenja materinščine za
priseljence in tujce) ne razvrščamo v podrobno področje 222, ampak v
nacionalnospecifično področje 2234 Tuj jezik kot materni jezik.
Podrobno področje 223
223 Slovenski jezik
V podrobno področje 223 Slovenski jezik se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij maternega
jezika, vključno z ustrezno literaturo in jezikoslovjem.
Nacionalnospecifična področja
2230 Slovenski
jezik (podrobneje neopredeljeno)
2231 Slovenski
jezik s književnostjo
2232 Kreativno
pisanje
2233 Znakovni
jezik
2234 Tuj jezik
kot materni jezik
2239 Slovenski
jezik (drugo)
V podrobno področje 223 ne razvrščamo programov slovenskega
jezika, če ga učijo kot tuj ali drugi jezik. V takem primeru so programi
uvrščeni v podrobno področje 222 Slovenski jezik kot tuj jezik.
Podrobno področje 225
225 Zgodovina in arheologija
V podrobno skupino 225 Zgodovina in arheologija se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
dogodkov v preteklosti, študij političnega, družbenega in gospodarskega razvoja
neke države, celine ali sveta. Arheologija obsega študij antičnih
civilizacij s pomočjo znanstvene analize najdišč v tleh. To podrobno področje
spada v glavnem v terciarno izobraževanje.
Nacionalnospecifična področja
2250 Zgodovina
in arheologija (podrobneje neopredeljeno)
2251 Zgodovina
2252
Arheologija
2253
Primerjalna književnost
2254
Muzeologija
2259 Zgodovina
in arheologija (drugo)
Če so aktivnosti in izidi s področja književnosti
organizirani v sklopu študija posameznih jezikov, ne spada v podrobno področje
225, ampak ga razvrščamo v podrobno področje 222 Tuji jeziki ali 223 Slovenski
jezik.
Podrobno področje 226
226 Filozofija,
logika in etika
V podrobno skupino 226 Filozofija, logika in etika se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
filozofije, etike in sorodnih predmetov, ki se ukvarjajo s koncepcijo
življenja. To podrobno področje spada v glavnem v terciarno izobraževanje.
Nacionalnospecifična področja
2260
Filozofija, logika in etika (podrobneje neopredeljeno)
2261
Filozofija
2262 Logika
2263 Etika
2264 Morala
2269
Filozofija, logika in etika (drugo)
Študija religije ne razvrščamo v podrobno področje 226, ampak
v podrobno področje 221 Religija.
Široko področje 3
3 Družbene,
poslovne, upravne in pravne vede
Ožje področje 31
31 Družbene vede
Podrobno področje 310
310 Družbene
vede (podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 310 Družbene vede (podrobneje
neopredeljeno) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij družboslovja in vedenjskih ved, ki ni specializiran
za določeno posamično podrobno področje. To podrobno področje obsega predvsem
aktivnosti in izide na ravni srednješolskega izobraževanja, kjer še ni
specializacije na posamična podrobna področja.
Nacionalnospecifično področje
3100 Družbene
vede (podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 311
311 Psihologija
V podrobno področje 311 Psihologija se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij človeškega
uma in vedenja, obnašanja kot rezultata razlik med posamezniki, njihovih
izkušenj in okolja. To podrobno področje spada v glavnem na raven terciarnega
izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
3110
Psihologija (podrobneje neopredeljeno)
3111
Psihologija
3112
Psihoterapija
3113
Psihoanaliza
3119
Psihologija (drugo)
Podrobno področje 312
312 Sociologija
in študiji kultur
V podrobno področje 312 Sociologija in študiji kultur se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsegajo
študij ljudi in njihovega obnašanja v skupinah ter v odnosu do družbe. Študij
etnologije in socialne antropologije je vključen v to podrobno področje, prav
tako študij geografije človeštva in socialne geografije. To podrobno področje
spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
3120
Sociologija in študiji kultur (podrobneje neopredeljeno)
3121
Sociologija
3122
Etnologija
3123
Kulturologija
3124 Socialna
in humana geografija
3125 Socialna
antropologija
3126
Kriminologija
3127 Ženski
študiji
3129
Sociologija in študiji kultur (drugo)
Programov za socialne delavce, pri katerih je glavni poudarek
na praktičnem socialnem delu, ne razvrščamo v podrobno področje 312, ampak v
podrobno področje 762 Socialno delo in svetovanje.
Podrobno področje 313
313
Politologija, odnosi posameznik-družba-država
V podrobno področje 313 Politologija in državljanska
vzgoja se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki
obsegajo študij vladanja in političnih načel ali prakse. Vključuje predmete, ki
obravnavajo pravice in dolžnosti državljanov. To podrobno področje spada v
glavnem na raven terciarnega izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
3130
Politologija, odnosi posameznik-družba-država (podrobneje neopredeljeno)
3131
Politologija, politična zgodovina
3132
Državljanska vzgoja
3133
Mednarodni odnosi
3134 Človekove
pravice
3139
Politologija, odnosi posameznik-družba-država (drugo)
Študija politične ekonomije ne razvrščamo v to
podrobno področje, ampak v podrobno področje 3143 Politična ekonomija.
Podrobno področje 314
314 Ekonomija
V podrobno področje 314 Ekonomija se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij ekonomske
politike, teorije in odločanja. To podrobno področje spada v glavnem na raven
terciarnega izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
3140 Ekonomija
(podrobneje neopredeljeno)
3141 Ekonomija
3142
Ekonometrija
3143 Politična
ekonomija
3149 Ekonomija
(drugo)
Študija ekonomije, pri katerem je glavni poudarek na poslovnih
vedah, ne razvrščamo v podrobno področje 314, ampak v podrobno področje 340
Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno).
Ožje področje 32
32 Novinarstvo
in obveščanje
Podrobno področje 321
321 Novinarstvo
in poročevalstvo
V podrobno področje 321 Novinarstvo in poročevalstvo se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
teorije in prakse novinarstva/poročevalstva kot sestavnega dela področja
množičnih občil. Novinarstvo in poročevalstvo se ukvarjata s pisanjem in
vsebino sporočil. To podrobno področje obsega poročanje novic, pisanje
komentarjev in zgodb, zanimivih za javnost, itd.
Nacionalnospecifična področja
3210
Novinarstvo in poročevalstvo (podrobneje neopredeljeno)
Študija tehnik s področja množičnih občil (npr. tisk in
radijska/televizijska produkcija) ne razvrščamo v podrobno področje 321, ampak
v podrobno področje 213 Avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija.
Študija preloma in oblikovanja publikacij ne razvrščamo v
podrobno področje 213, ampak v podrobno področje 213 Avdiovizualne tehnike in
multimedijska produkcija.
Študija stikov z javnostjo ne razvrščamo v podrobno področje
213, ampak v podrobno področje 342 Marketing in oglaševanje.
Podrobno področje 322
322 Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika
V podrobno področje 322 Knjižničarstvo, informatika in
arhivistika se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij metod izbiranja, pridobivanja, organiziranja in
shranjevanja zbirk podatkov ter omogočanja njihove uporabe.
Nacionalnospecifična področja
3220
Knjižničarstvo, dokumentalistika, arhivistika (podrobneje neopredeljeno)
3221
Knjižničarstvo
3222
Dokumentalistika
3223
Arhivistika
3229
Knjižničarstvo, dokumentalistika, arhivistika (drugo)
Ožje področje 34
34 Poslovne
in upravne vede
Podrobno področje 340
340 Poslovne in
upravne vede (podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 340 Poslovne in upravne vede
(podrobneje neopredeljeno) se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsegajo študij teorije in prakse načrtovanja,
poslovodenja, organiziranja in koordiniranja sredstev zasebnih in javnih
organizacij in ustanov.
Nacionalnospecifična področja
3400 Poslovne
in upravne vede (podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 340 razvrščamo študij poslovanja in
upravljanja, pri katerem glavni poudarek ni na nobenem od podrobnih področij
pod oznako 34.
Aktivnosti in izide, pri katerih je največji poudarek na enem
od podrobnih področij pod oznako ožjega področja 34 Poslovne in upravne vede
(poslovodenje, upravljanje, marketing itd.), je treba razvrstiti v skladu z
njihovo specializacijo.
Podrobno področje 341
341 Prodaja
(trgovina) na debelo in drobno
V podrobno področje 341 Prodaja (trgovina) na debelo in
drobno se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki
obsega študij kupovanja in prodaje blaga in storitev, vključno z upravljanjem
zalog, določanjem cen, preprečevanjem izgub, prodajnimi sistemi in postopki.
Vključuje proučevanje mehanizmov in teženj v področju trgovine na debelo in
drobno. Sem spada tudi prodaja zgradb in drugih nepremičnin.
Nacionalnospecifična področja
3410 Prodaja
(trgovina) na debelo in drobno (podrobneje neopredeljeno)
3411 Trgovina
na debelo
3412 Trgovina
na drobno
3413
Skladiščenje
3414 Prodaja
nepremičnin
3415 Zaščita
potrošnikov
3416
Dražbarstvo, licitiranje
3417 Prodajne
demonstracijske tehnike, prodaja po telefonu
3419 Prodaja
(trgovina) na debelo in drobno (drugo)
Podrobno področje 342
342 Marketing in
oglaševanje
V podrobno področje 342 Marketing in oglaševanje se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
postopkov pri izmenjavi blaga in storitev med organizacijami in/ali posamezniki
ter študij obnašanja in zahtev potrošnikov. To podrobno področje vključuje
proučevanje vloge razvoja izdelkov, določanja cen, distribucije, promocije in
prodaje, da bi dosegli čim večji obseg poslovanja.
Nacionalnospecifična področja
3420 Marketing
in oglaševanje (podrobneje neopredeljeno)
3421 Marketing
3422
Oglaševanje
3423 Raziskave
trga
3424 Odnosi z
javnostmi
3429 Marketing
in oglaševanje (drugo)
Podrobno področje 343
343
Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo
V podrobno področje 343 Finančništvo, bančništvo in
zavarovalništvo se razvrščajo aktivnosti
in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij načrtovanja, vodenja,
organiziranja in kontrole finančnih aktivnosti in storitev. Obsega tudi
spremljanje in nadzor nad finančnimi viri organizacij, ustanov in posameznikov
ter zagotavljanje finančnih storitev za podjetja in posameznike.
Nacionalnospecifična področja
3430 Finančništvo,
bančništvo, zavarovalništvo (podrobneje neopredeljeno)
3431
Finančništvo
3432
Bančništvo
3433
Zavarovalništvo (finančno, pokojninsko, socialno, invalidsko, zdravstveno)
3434 Borzno
posredništvo
3439
Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo (drugo)
Aktuarstva ne razvrščamo v podrobno področje 343, ampak v
podrobno področje 462 Statistika.
Podrobno področje 344
344
Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo
V podrobno področje 344 Računovodstvo, knjigovodstvo in
davkarstvo se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino,
ki obsega študij izvajanja, revizije in beleženja finančnih transakcij.
Nacionalnospecifična področja
3440
Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo (podrobneje neopredeljeno)
3441
Knjigovodstvo in računovodstvo
3442
Davkarstvo
3443 Revizija
in kontrola
3449
Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo (drugo)
Podrobno področje 345
345 Poslovodenje
in upravljanje
V podrobno področje 345 Poslovodenje in upravljanje se
razvrščajo aktivnosti in izidi
s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij načrtovanja, vodenja in
izvajanja funkcij in dejavnosti organizacij in ustanov. Programi iz
poslovodenja, ki vključujejo tudi upravljanje, ekonomiko, financiranje itd., se
razvrščajo v to podrobno področje, če je poudarek na poslovodenju in
upravljanju.
Nacionalnospecifična področja
3450
Poslovodenje in upravljanje (podrobneje neopredeljeno)
3451
Poslovodenje
3452
Upravljanje
3453
Upravljanje kadrov (kadrovski management)
3459
Poslovodenje in upravljanje (drugo)
Administracije kot pisarniškega dela ne razvrščamo v podrobno
področje 345, ampak v podrobno področje 346 Tajniško in administrativno delo.
Aktivnosti in izidov s predmetnospecifično vsebino, ki obsega
vodenje v smislu osebnostnega razvoja, ne razvrščamo v podrobno področje 345,
ampak v podrobno področje 090 Osebnostni razvoj.
Podrobno področje 346
346 Tajniško in
administrativno delo
V podrobno področje 346 Tajniško in administrativno delo
se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega
študij administrativnih postopkov in prakse, pisarniške tehnologije ter
uradniških veščin, stenografije in tipkanja. Sem razvrščamo specializirane
aktivnosti in izide izobraževanja in usposabljanja za tajnice (korespondente,
tajnice za delo v zdravstvenih ustanovah, pravnih in računovodskih firmah
itd.).
Nacionalnospecifična področja
3460 Tajniško
in administrativno delo (podrobneje neopredeljeno)
3461
Usposabljanje tajnic
3462
Strojepisje in stenografija
3463
Upravljanje pisarniških strojev in naprav
3464 Delo s
strankami (receptorji, telefonisti …)
3469 Tajniško
in administrativno delo (drugo)
V podrobno področje 346 razvrščamo tudi širše zasnovane
aktivnosti in izide izobraževanja in usposabljanja za tajnice, ki med drugim
vključujejo tudi računalniške tečaje.
Posebnih izobraževalnih programov iz uporabe posebnih
računalniških programov ne razvrščamo v podrobno področje 346, ampak v podrobno
področje 482 Uporabno računalništvo.
Vodenja pisarniškega poslovanja ne razvrščamo v podrobno
področje 346, ampak v podrobno področje 345 Poslovodenje in upravljanje.
Aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja za
receptorje v hotelih ne razvrščamo v podrobno področje 346, ampak v podrobno
področje 811 Hotelirstvo in gostinstvo.
Podrobno področje 347
347 Delovno življenje
V podrobno področje 347 Delovno življenje se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki
obsega študij struktur in funkcij življenja v delovnem okolju. To podrobno
področje v glavnem obsega aktivnosti in izide v okviru usposabljanja
zaposlenih, ki so povezani z delovnim mestom in delovnimi nalogami.
Nacionalnospecifična področja
3470 Delovno
življenje (podrobneje neopredeljeno)
3471 Uvajanje
v delo
3472
Organiziranje dela
3473 Kakovost
dela
3474
Sindikalna dejavnost in industrijski odnosi
3479 Delovno
življenje (drugo)
V podrobno področje 347 razvrščamo tudi usposabljanje
zaposlenih, povezano z delovnim mestom ali delovnimi nalogami, če takšnega
usposabljanja ne moremo razvrstiti na nobeno drugo podrobno področje.
V podrobno področje 347 ne razvrščamo usposabljanja,
povezanega z delovnim mestom ali nalogami, če se bolj nanaša na osebnostni
razvoj kot na delo. Takšne aktivnosti in izide razvrščamo v podrobno področje
090 Osebnostni razvoj.
Aktivnosti in izidov zaposlenih, ki jih lahko razvrstimo na
katerokoli drugo podrobno področje, ne razvrščamo sem, ampak na ustrezno
podrobno področje: npr. Izobraževanje s področja zagotavljanja kakovosti, ki je
tehnično usmerjeno, razvrščamo na eno od podrobnih področij pod ožje področje
52 Tehnika.
Aktivnosti in izide s predmetnospecifično vsebino v zvezi z
delovnim okoljem razvrščamo v podrobno področje 862 Varnost in zdravje pri
delu.
Aktivnosti in izide v terciarnem izobraževanju, ki
obravnavajo življenje na delovnem mestu z vidika trga dela, socialnega
partnerstva, industrijske psihologije itd., ne razvrščamo v podrobno področje
347, ampak na ustrezno podrobno področje pod ožje področje 31 Družbene vede.
Ožje področje 38
38 Pravne
vede
Podrobno področje
380
380 Pravne vede
V podrobno področje 380 Pravo se razvrščajo aktivnosti
in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij načel in postopkov za
formalno ohranjanje družbenega reda. To podrobno področje vključuje
izobraževanje in usposabljanje za pravniške poklice, kot so advokati, ali
usposabljanje za zaposlitev v sodstvu.
Nacionalnospecifična področja
3800 Pravo
(podrobneje neopredeljeno)
3801 Pravo
3803 Sodništvo
3804 Tožilstvo
3805 Advokatura
3806 Notariat
3809 Pravo
(drugo)
Široko področje 4
4 Naravoslovje,
matematika in računalništvo
Ožje področje 40
40
Naravoslovje, matematika in računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 400
400
Naravoslovje, matematika in računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
Nacionalnospecifično področje
4000
Naravoslovje, matematika in računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
Ožje področje 42
42 Vede o
živi naravi
Podrobno področje 421
421 Biologija in
biokemija
V podrobno področje 421 Biologija in biokemija se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
strukture, funkcije, reprodukcije, rasti, evolucije in obnašanja vseh živih
organizmov. To podrobno področje vključuje študij bioloških in sorodnih ved ter
študij kemije živih organizmov.
Nacionalnospecifična področja
4210 Biologija
in biokemija (podrobneje neopredeljeno)
4211 Biologija
4212 Biokemija
4213 Biofizika
4214
Farmakologija
4215
Toksikologija
4219 Biologija
in biokemija (drugo)
Ekologije, ki proučuje odnose med živimi organizmi in
okoljem, ne razvrščamo v podrobno področje 421, ampak v podrobno področje 422
Okoljske in okoljevarstvene vede.
Podrobno področje 422
422 Okoljske in
okoljevarstvene vede
V podrobno področje 442 Okoljske in okoljevarstvene vede se
razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, kot je študij organizmov v odnosu do drugih
organizmov in do okolja.
Nacionalnospecifična področja
4220 Okoljske
in okoljevarstvene vede (podrobneje neopredeljeno)
4221 Ekologija
4229 Okoljske
in okoljevarstvene vede (drugo)
Ožje področje 44
44 Fizikalne
in kemijske vede
Podrobno področje 440
440 Fizika
(podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 440 Fizika (podrobneje neopredeljeno) se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
fizikalnih ved brez specializacij v podrobnejšem področju. Tu se razvrščajo
široki programi v okviru fizikalnih ved.
4400 Fizika (podrobneje
neopredeljeno)
Podrobno področje 441
441 Fizika in
astronomija
V podrobno področje 441 Fizika se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij lastnosti in medsebojnega
delovanja snovi in energije. To podrobno področje spada v glavnem na raven
terciarnega izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
4410 Fizika in astronomija (podrobneje neopredeljeno)
4411 Fizika
4412 Astronomija
4419 Fizika in astronomija (drugo)
Podrobno področje 442
442 Kemija
V podrobno področje 442 Kemija se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij snovi, njihovih elementov in
reakcij pri njihovi kombinaciji. To podrobno področje spada v glavnem na raven
terciarnega izobraževanje.
Nacionalnospecifično področje
4420 Kemija
(podrobneje neopredeljeno)
Biokemije ne razvrščamo v podrobno področje 442, ampak v
podrobno področje 421 Biologija in biokemija.
Kemijsko tehnologijo razvrščamo v podrobno področje 524
Kemijska tehnologija in procesno inženirstvo.
Podrobno področje 443
443 Geofizikalne
vede
V podrobno področje 443 Geofizikalne vede se
razvrščajo aktivnosti in izidi
s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij o sestavi in strukturi zemlje,
vključno s hidrosfero in atmosfero. To podrobno področje spada v glavnem na
raven terciarnega izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
4430
Geofizikalne vede (podrobneje neopredeljeno)
4431 Geologija
4432
Geografija (naravna in geofizikalna)
4433 Meteorologija
4434
Mineralogija
4435
Paleontologija
4436
Seizmologija in vulkanologija
4439
Geofizikalne vede (drugo)
Socialne geografije ne razvrščamo v podrobno področje 443,
ampak v podrobno področje 312 Sociologija in študiji kultur.
Ožje področje 46
46 Matematika
in statistika
Podrobno področje 461
461 Matematika
V podrobno področje 461 Matematika se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij abstraktnih
sistemov dedukcije, vključno z algebro, aritmetiko, geometrijo, realno in
kompleksno analizo ter uporabno matematiko. To podrobno področje spada v
glavnem na raven terciarnega izobraževanja.
Nacionalnospecifično področje
4610
Matematika (podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 462
462 Statistika
V podrobno področje 462 Statistika se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij zbiranja, opisovanja, urejanja in
analize numeričnih podatkov. Vključeni sta verjetnostna teorija in aktuarska
veda. To podrobno področje spada v glavnem na raven terciarnega izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
4620
Statistika (podrobneje neopredeljeno)
4621
Statistika
4622
Verjetnostna teorija
4623
Matematična statistika
4624 Vzorčenje
4625
Aktuarstvo
4629
Statistika (drugo)
Demografija/prebivalstvene študije ni vključena v podrobno
področje 462, ampak v podrobno področje 312 Sociologija in študiji kultur.
Ožje področje 48
48
Računalništvo
Podrobno področje 481
481 Računalniške
vede
V podrobno področje 481 Računalniške vede se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
načrtovanja in razvoja računalniških sistemov in okolij. Vključeni so
načrtovanje, vzdrževanje in integracija programske opreme.
Nacionalnospecifična področja
4810
Računalniške vede (podrobneje neopredeljeno)
4811
Računalništvo in informatika
4812
Računalniško programiranje in programski jeziki
4813 Sistemska
analiza in načrtovanje sistemov
4814
Operacijski sistemi
4819
Računalniške vede (drugo)
Računalniškega inženiringa (strojna oprema) ne
razvrščamo v podrobno področje 481, ampak v podrobno področje 523 Elektronika
in avtomatizacija.
Aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v
povezavi z uporabo programske opreme ne razvrščamo v podrobno področje
481, ampak v podrobno področje 482 Uporabno računalništvo.
Podrobno področje 482
482 Uporabno
računalništvo
V podrobno področje 482 Uporabno računalništvo se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
uporabe računalnikov in programske opreme za razne namene. To so običajno
krajša izobraževanja.
Nacionalnospecifična področja
4820 Uporabno
računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
4821 Splošna
uporaba računalnikov
4822 Uporaba
računalniških urejevalnikov besedila
4823 Uporaba
računalniških preglednic
4824 Uporaba
računalniških baz podatkov
4825 Uporaba
programov za predstavljanje podatkov in informacij
4826 Uporaba
programov za obdelavo slik in grafike
4827 Uporaba
programov za namizno založništvo
4828 Uporaba
interneta in računalniških omrežij
4829 Uporabno
računalništvo (drugo)
Široko področje 5
5 Tehnika,
proizvodne tehnologije in gradbeništvo
Ožje področje 52
52 Tehnika
Podrobno področje 520
520 Tehnika
(podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 520 Tehnika (podrobneje neopredeljeno)
se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega
študij tehnike brez specializacij v podrobnejšem področju. Tu se razvrščajo
široki programi v okviru tehnike.
Nacionalno specifično področje
5200 Tehnika
(podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 521
521 Strojništvo
in obdelava kovin
V podrobno področje 521 Strojništvo in obdelava kovin se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
načrtovanja, oblikovanja, razvoja, proizvodnje, vzdrževanja in nadzora nad
stroji, postrojenji in sistemi. To podrobno področje obsega tudi projektiranje
in vzdrževanje strojev za proizvodnjo izdelkov in zagotavljanje storitev.
Značilnost aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja s tega
podrobnega področja je osredotočenost na stroje, strojne sisteme in kovinske
izdelke.
Nacionalnospecifična področja
5210
Strojništvo in obdelava kovin (podrobneje neopredeljeno)
5211
Strojništvo
5212
Orodjarstvo
5213 Varilstvo
5214
Metalurgija
5215
Železarstvo, jeklarstvo, livarstvo
5216
Ključavničarstvo
5217
Finomehanika, urarstvo, puškarstvo
5219
Strojništvo in obdelava kovin (drugo)
Izobraževanja in usposabljanja avtomehanikov in inženirjev,
specializiranih za motorna vozila, ne razvrščamo v podrobno področje 521, ampak
v podrobno področje 525 Motorna vozila, ladje in letala.
Podrobno področje 522
522
Elektrotehnika in energetika
V podrobno področje 522 Elektrotehnika in energetika se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
načrtovanja, oblikovanja, montaže, vzdrževanja, popravil in odkrivanja napak na
električnih napeljavah in sorodni opremi v gospodinjstvih, trgovskih in
industrijskih podjetjih. Vključena sta montaža in vzdrževanje nadzemnih in
podzemnih elektrorazdelilnih omrežij. Energetika obsega študij proizvodnje
energije.
Nacionalnospecifična področja
5220
Elektrotehnika in energetika (podrobneje neopredeljeno)
5221
Elektrotehnika
5222
Elektroenergetika
5223 Nuklearna
energija
5224
Distribucija plina
5225
Klimatiziranje in hladilni sistemi
5226
Alternativni energetski viri (sonce, veter …)
5229
Elektrotehnika in energetika (drugo)
Avtoelektričarstva ne razvrščamo v podrobno področje 522,
ampak v podrobno področje 525 Motorna vozila, ladje in letala.
Podrobno področje 523
523 Elektronika
in avtomatizacija
V podrobno področje 523 Elektronika in avtomatizacija se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
načrtovanja, oblikovanja, vzdrževanja in nadzora nad elektronsko opremo, stroji
in sistemi. Vključeno je tudi projektiranje računalnikov in komunikacijske
opreme.
Nacionalnospecifična področja:
5230
Elektronika in avtomatizacija (podrobneje neopredeljeno)
5231
Elektronika
5232
Avtomatizacija
5233
Telekomunikacije
5234
Tehnologija za obdelavo in procesiranje podatkov
5235 Robotika
5236
Projektiranje, izdelava in servisiranje računalnikov
5239
Elektronika in avtomatizacija (drugo)
V podrobno področje 523 ne razvrščamo računalništva (načrtovanje
računalniških sistemov in programske opreme), ki spada pod podrobno področje
481 Računalniške vede.
Podrobno področje 524
524 Kemijska
tehnologija in procesno inženirstvo
V podrobno področje 524 Kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij načrtovanja, oblikovanja in razvoja izdelkov in
postopkov, pri katerih pride do kemijskih in fizikalnih sprememb. Vključuje
tudi načrtovanje kemijskih obratov in sistemov kontrole.
Nacionalnospecifična področja
5240 Kemijska
tehnologija in procesno inženirstvo (podrobneje neopredeljeno)
5241 Kemijska
tehnologija
5242 Procesno
inženirstvo
5243
Biokemijska tehnologija in inženirstvo
5244
Laboratorijska tehnologija
5245 Predelava
in rafinerija plina in/ali nafte
5249 Kemijska
tehnologija in procesno inženirstvo (drugo)
V podrobno področje 524 razvrščamo tudi aktivnosti in izide
izobraževanja ter usposabljanja v povezavi z laboratorijsko tehnologijo, pri
katerih glavni poudarek ni na posebnih področjih uporabe.
Programov laboratorijske tehnologije, pri katerih je glavni
poudarek na posebnih področjih (biologija, medicina itd.), ne razvrščamo v
podrobno področje 524, ampak na ustrezno podrobno področje (420, 725 itd.).
Programov, pri katerih je težišče na proizvodnji posebnih
materialov, ne razvrščamo v podrobno področje 524. Tako je treba npr.
aktivnosti in izide izobraževanja in usposabljanja, pri katerih je glavni
poudarek na izdelavi papirja, razvrstiti v podrobno področje 543 Lesarska,
papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija.
Podrobno področje 525
525 Motorna
vozila, ladje in letala
V podrobno področje 525 Motorna vozila, ladje in letala (tehnika
in tehniške obrti) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij projektiranja, razvoja, izdelave, vzdrževanja,
odkrivanja napak, popravljanja in servisiranja motornih vozil, vključno s
stroji za zemeljska dela in kmetijskimi stroji. Za to podrobno področje je
značilna kombinacija študija kovinskih konstrukcij in motorjev.
Nacionalnospecifična področja
5250 Motorna
vozila, ladje in letala (podrobneje neopredeljeno)
5251
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila motornih vozil
5252
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila kmetijske mehanizacije
5253
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila ladij in drugih plovil
5254
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila letal in drugih zrakoletnih naprav
5259 Motorna
vozila, ladje in letala (drugo)
V podrobno področje 525 razvrščamo tudi aktivnosti in izide
izobraževanja in usposabljanja s predmetnospecifičnimi vsebinami o
avtoelektričarstvu.
Izdelave in popravil vozil brez motornega pogona ne
razvrščamo v podrobno področje 525, ampak v podrobno področje 521 Strojništvo
in obdelava kovin (npr. dvokolesa) ali podrobno področje 543 Lesarska,
papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija (npr. čolni brez
motorja).
Ožje področje 54
54 Proizvodne
tehnologije
Podrobno področje 541
541 Živilska
tehnologija
V podrobno področje 541 Živilska tehnologija se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
predelave in pakiranja hrane in pijač ter opreme in postopkov, ki jih
uporabljamo pri proizvodnji in distribuciji živil.
Nacionalnospecifična področja
5410 Živilska
tehnologija (podrobneje neopredeljeno)
5411 Živilska
tehnologija
5412 Kuharstvo
5413 Pekarstvo
in slaščičarstvo
5414 Mesarstvo
5415 Vinarstvo
in kletarstvo
5416
Pivovarstvo
5417
Mlekarstvo in sirarstvo
5418 Predelava
tobaka
5419 Živilska
tehnologija (drugo)
V to podrobno področje razvrščamo tudi predmetnospecifične
vsebine o ravnanju s hrano in higieno prehrane.
Gostinstva ne razvrščamo v podrobno področje 541,
ampak v podrobno področje 811 Hotelirstvo in gostinstvo.
Dietetike ne razvrščamo v podrobno področje 541, ampak
v podrobno področje 726 Terapija in rehabilitacija.
Podrobno področje 542
542 Tekstilna,
konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija
V podrobno področje 542 Tekstilna, konfekcijska,
čevljarska in usnjarska tehnologija se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij industrijske (serijske)
proizvodnje tekstila, tekstilnih in usnjenih izdelkov, oblačil in podobnih
izdelkov, čevljev in druge obutve.
Nacionalnospecifična področja
5420
Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje
neopredeljeno)
5421 Tekstilna
tehnologija (izdelava tekstila, predelava volne, predenje, tkanje)
5422
Konfekcijska tehnologija
5423
Čevljarstvo
5424
Krznarstvo
5425
Usnjarstvo
5429
Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (drugo)
Ročne (unikatne) izdelave tekstilnih, konfekcijskih,
čevljarskih, usnjarskih, krznarskih in podobnih izdelkov ne razvrščamo v
podrobno področje 542, ampak v podrobno področje 215 Umetna obrt.
Podrobno področje 543
543 Lesarska,
papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija
V podrobno področje 543 Lesarska, papirniška, plastična,
steklarska in podobna tehnologija se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij industrijske (serijske)
proizvodnje izdelkov iz lesa, papirja, plastike, stekla ali drugih materialov,
kot so kamen, glina, umetni materiali itd. Aktivnosti in izidi izobraževanja in
usposabljanja s tega podrobnega področja se nanašajo bolj na posamezne
materiale kot na splošno tehniško znanje.
Nacionalnospecifična področja
5430 Lesarska,
papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija (podrobneje
neopredeljeno)
5431 Lesarstvo
5432
Papirništvo
5433 Plastična
predelava
5434
Steklarstvo in porcelanarstvo
5435 Gumarstvo
5439 Lesarska,
papirniška, plastična, steklarska in podobna tehnologija (drugo)
Kovinarstva ne razvrščamo v podrobno področje 543, ampak v
podrobno področje 521 Strojništvo in obdelava kovin.
Stavbnega tesarstva in mizarstva ne razvrščamo v podrobno
področje 543, ampak v podrobno področje 582 Gradbeništvo.
Splošne kemijske tehnologije ne razvrščamo v podrobno
področje 543, ampak v podrobno področje 524 Kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo.
Tiskarstva in knjigovezništva ne razvrščamo v podrobno
področje 543, ampak v podrobno področje 213 Avdiovizualne tehnike in
(multi)medijska proizvodnja.
Ročne (unikatne) izdelave predmetov s tega podrobnega
področja (npr. steklarska umetna obrt) ne razvrščamo v podrobno področje 543,
ampak v podrobno področje 215 Umetna obrt.
Podrobno področje 544
544 Rudarstvo in
drugo pridobivanje rudnin
V podrobno področje 544 Rudarstvo in drugo pridobivanje
rudnin se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki
obsega študij načrtovanja, razvoja, ocenjevanja in vodenja pridobivanja rudnin,
nafte in plina iz zemlje.
Nacionalnospecifična področja
5440 Rudarstvo
in drugo pridobivanje rudnin (podrobneje neopredeljeno)
5441 Rudarstvo
5442
Pridobivanje nafte in plina
5443
Kamnolomništvo
5449 Rudarstvo
in drugo pridobivanje rudnin (drugo)
Metalurgije ne razvrščamo v podrobno področje 544, ampak v
podrobno področje 521 Strojništvo in obdelava kovin.
Geologije ne razvrščamo v podrobno področje 544, ampak v
podrobno področje 443 Geofizikalne vede.
Ožje področje 58
58
Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo
Podrobno področje 581
581 Arhitektura
in urbanizem
V podrobno področje 581 Arhitektura in urbanizem se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
umetnosti, znanosti in tehnik gradbenega projektiranja, ki ga sestavljata
uporabni del, npr. primerna konstrukcija ter funkcionalna in ekonomska
učinkovitost zgradbe, in estetski del. Urbanizem obsega študij urejanja rasti in napredka
mest s funkcionalnega in estetskega vidika.
Nacionalnospecifična področja
5810
Arhitektura in urbanizem (podrobneje neopredeljeno)
5811
Arhitektura
5812 Urbanizem
5813 Geodezija
in kartografija
5814 Krajinska
arhitektura
5819
Arhitektura in urbanizem (drugo)
Aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja,
povezanih z notranjo opremo, ne razvrščamo v podrobno področje 581, ampak v
podrobno področje 214 Oblikovanje.
Načrtovanja in konstruiranja parkov in vrtov ne
razvrščamo v podrobno področje 581, ampak v podrobno področje 622 Hortikultura.
Podrobno področje 582
582 Gradbeništvo
V podrobno področje 582 Gradbeništvo visoke zgradbe se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
znanosti, tehnologije in tehnik montaže, gradnje in vzdrževanja javnih,
trgovskih, industrijskih in stanovanjskih objektov in inštalacij v teh
objektih. Gradbeništvo nizke zgradbe obsega študij načrtovanja,
projektiranja, testiranja in vodenje izgradnje velikih konstrukcij in objektov,
vključno s transportnimi sistemi, vodovodi, kanalizacijo itd.
Nacionalnospecifična področja
5820
Gradbeništvo (podrobneje neopredeljeno)
5821 Materiali
in konstrukcije
5822
Operativna gradnja
5823 Prometne
gradnje
5824
Hidrotehnika
5825 Zaključna
dela v gradbeništvu
5829
Gradbeništvo (drugo)
Elektroinštalacijskih del ne razvrščamo v podrobno področje
582, ampak v podrobno področje 522 Elektrotehnika in energetika. Prav tako v
podrobno področje 582 ne razvrščamo montaže in popravil grelne, klimatizacijske
in hladilne opreme, ki jih razvrščamo v podrobno področje 522 Elektrotehnika in
energetika.
Široko področje 6
6 Kmetijstvo,
gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo
Ožje področje 62
62
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
Podrobno področje 620
620 Kmetijstvo,
gozdarstvo, ribištvo (široki programi)
V podrobno področje 620 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
(široki programi) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij kmetijstva, gozdarstva in ribištva brez
specializacije na podrobnejšem področju.
Nacionalno specifično področje
6200
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (široki programi)
Podrobno področje 621
621 Poljedelstvo
in živinoreja
V podrobno področje 621 Poljedelstvo in živinoreja
(kmetijstvo) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino,
ki obsega študij pridelave, ohranjanja in pobiranja kmetijskih rastlin in krme
ter paše in gospodarjenja z živino. Vključuje tudi študij vodenja in
vzdrževanja kmetij ter proizvodnje nepredelanih rastlinskih in živalskih
proizvodov.
Nacionalnospecifična področja
6210
Poljedelstvo in živinoreja (podrobneje neopredeljeno)
6211
Poljedelstvo
6212
Zelenjadarstvo
6213
Sadjarstvo
6214
Vinogradništvo
6215
Živinoreja
6219
Poljedelstvo in živinoreja (drugo)
V podrobno področje 621 razvrščamo tudi študij pedologije,
rodovitnosti tal in namakalnih tehnik.
V podrobno področje 621 razvrščamo tudi študij intenzivne
pridelave kmetijskih rastlin, kot so sadje in zelenjava.
Študija vinarstva ne razvrščamo v podrobno področje 621,
ampak v podrobno področje 541 Živilska tehnologija.
Jahanja ne razvrščamo na podrobno področje 621, ampak v
podrobno področje 813 Šport.
Podrobno področje 622
622 Hortikultura
V podrobno področje 622 Hortikultura se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetno-specifično vsebino, ki obsega študij vrtnarske
tehnologije in upravljanja vrtnarij, cvetličarstva, rastlinjakov, vodenja
drevesnic, krajinskega vrtnarstva itd.
Nacionalnospecifična področja
6220
Hortikultura (podrobneje neopredeljeno)
6221
Cvetličarstvo
6222
Vrtnarstvo
6223
Drevesničarstvo
6224
Hortikultura
6229
Hortikultura (drugo)
V podrobno področje 622 razvrščamo tudi načrtovanje in
konstruiranje mestnih in privatnih parkov in vrtov.
Programi vrtnarjenja v povezavi z cvetličarstvom in
zelenjadarstvom so prav tako vključeni v podrobno področje 622.
Pridelave kmetijskih rastlin (kot so pšenica, riž, sadje,
zelenjava itd., ki jih pridelujemo kot prehrano) ne razvrščamo v podrobno področje
622, ampak v podrobno področje 621 Poljedelstvo in živinoreja.
Aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja s
predmetnospecifičnimi vsebinami o pedologiji, rodovitnosti tal in namakalnih
tehnikah ne razvrščamo v podrobno področje 621, ampak v podrobno področje 621
Poljedelstvo in živinoreja.
Upravljanja narodnih parkov ne razvrščamo v podrobno področje
621, ampak v podrobno področje 852 Naravno okolje in divje živali.
Krajinska arhitektura se ne razvršča v podrobno področje 621,
ampak v podrobno področje 581 Arhitektura in urbanizem.
Podrobno področje 623
623 Gozdarstvo
in lov
V podrobno področje 623 Gozdarstvo in lovstvo se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
pogozdovanja, nege gozdov, sečnje in upravljanja gozdov ter lovstva.
Nacionalnospecifična področja
6230
Gozdarstvo in lov (podrobneje neopredeljeno)
6231
Gozdarstvo
6232 Lov
6239
Gozdarstvo in lov (drugo)
Upravljanja narodnih parkov ne razvrščamo v podrobno področje
623, ampak v podrobno področje 853 Naravno okolje in divje živali.
Tehnologije predelave lesa ne razvrščamo v podrobno področje
623, ampak v podrobno področje 543 Materiali (les, papir, plastika, steklo).
Podrobno področje 624
624 Ribištvo
V podrobno področje 624 Ribištvo se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij vzgoje,
gojenja in lovljenja rib in morskih sadežev.
Nacionalnospecifična področja
6240 Ribištvo
(podrobneje neopredeljeno)
6241
Ribogojništvo
6242
Ribolovstvo
6249 Ribištvo
(drugo)
V podrobno področje 624 razvrščamo tudi aktivnosti in izide
izobraževanja in usposabljanja, povezane z upravljanjem ribiških bark in ladij.
Industrijske predelave rib ne razvrščamo v to podrobno
področje, ampak v podrobno področje 541 Živilska tehnologija.
Ožje področje 64
64
Veterinarstvo
Podrobno področje 640
640
Veterinarstvo
V podrobno področje 640 Veterina se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsegajo študij
preventive, diagnosticiranja in zdravljenja bolezni in poškodb živali ter
splošne nege živali. Obsega tudi študij oskrbe bolnih, poškodovanih in
slabotnih živali, ki se zdravijo na veterinarskih postajah.
Nacionalnospecifična področja
6400
Veterinarstvo (podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 640 razvrščamo tudi vedo o reprodukciji
živali.
Široko področje 7
7 Zdravstvo in
sociala
Ožje področje 72
72 Zdravstvo
Podrobno področje 720
720 Zdravstvo
(podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 720 Zdravstvo (podrobneje
neopredeljeno) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij o zdravju, ki ni specializiran po posamičnih
podrobnih področjih.
Nacionalnospecifično področje
7200 Zdravstvo
(podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 721
721 Medicina
V podrobno področje 721 Medicina se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij načel in
postopkov, ki jih uporabljamo v preventivi, diagnostiki in zdravljenju bolezni,
stanj in poškodb ljudi ter pri vzdrževanju splošnega zdravja. Načeloma to
podrobno področje obsega izobraževanje in usposabljanje zdravnikov.
Nacionalnospecifična področja
7210 Medicina
(podrobneje neopredeljeno)
7211 Medicina
7212 Dentalna
medicina
7219 Medicina
(drugo)
Podrobno področje 723
723 Zdravstvena
nega in oskrba
V podrobno področje 723 Zdravstvena nega in oskrba se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
zagotavljanja zdravstvene nege bolnih, invalidnih in slabotnih oseb ter
asistiranje zdravnikom in drugemu medicinskemu in zdravstvenemu osebju pri
diagnosticiranju in zdravljenju pacientov. Glavni poudarek znanj, spretnosti in
zmožnosti (kvalifikacij) iz zdravstvene nege je vzdrževanje in skrb za zdravje
v času bolezni in rehabilitacije. To podrobno področje vključuje tudi oskrbo
starih in invalidnih oseb.
Nacionalnospecifična področja
7230
Zdravstvena nega (podrobneje neopredeljeno)
7231
Zdravstvena nega
7232 Babištvo
7233
Zdravstvena nega otrok in mladostnikov
7234
Zdravstvena nega starejših
7239
Zdravstvena nega (drugo)
V podrobno področje 723 razvrščamo tudi zdravstveno in
socialno oskrbo, npr. ostarelih.
Veterinarske nege ne razvrščamo v podrobno področje 723,
ampak v podrobno področje 640 Veterinarstvo.
Programi za zobozdravstvene sestre (asistentke) se ne
razvrščajo v podrobno področje 723, ampak v podrobno področje 724
Zobozdravstvo.
Nege otrok (če ne gre za zdravstveno nego) ne razvrščamo v
podrobno področje 723, ampak v podrobno področje 761 Varstvo otrok in skrb za
mladostnike.
Podrobno področje 724
724
Zobozdravstvo
V podrobno področje 724 Zobozdravstvo se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
diagnostike, zdravljenja in preprečevanja bolezni in deformacij zob in dlesni.
Vključuje študij oblikovanja, izdelave in popravil zobnih protez ter
ortodontskih aparatov. Vključuje tudi izobraževanje in usposabljanje
zobozdravstvenih asistentov.
Nacionalnospecifično področje
7240
Zobozdravstvo (podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 724 razvrščamo tudi aktivnosti in izide
izobraževanja in usposabljanja s predmetnospecifično vsebino, ki se nanaša na
zobno (ustno) higieno in splošno zobozdravstveno preventivo.
Podrobno področje 725
725 Zdravstvena
tehnologija
V podrobno področje 725 Medicinska tehnologija se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
tehnologij za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni in invalidnosti.
Nacionalnospecifična področja
7250
Zdravstvena tehnologija (podrobneje neopredeljeno)
7251
Radiologija, radiografija, rentgensko snemanje, tehnologija nuklearne medicine
7252
Zdravstvena protetika
7253 Očala,
leče, slušni pripomočki
7254
Zdravstvena laboratorijska tehnologija
7259
Zdravstvena tehnologija (drugo)
V podrobno področje 725 razvrščamo tudi tehnologijo
zdravstvenih laboratorijev.
Laboratorijske tehnologije, pri katerem glavni poudarek ni na
tehnologiji zdravstvenih laboratorijev, ne razvrščamo v podrobno področje 725.
Splošno laboratorijsko tehnologijo razvrščamo v podrobno področje 524 Kemijska
tehnologija in procesno inženirstvo.
Laboratorijsko tehnologijo, pri kateri je poudarek na drugih
področjih uporabe (biologiji, fiziki, kemiji itd.), razvrščamo na ustrezna
podrobna področja (420, 441, 442 itd.).
Zobozdravstvene tehnologije ne razvrščamo v podrobno področje
725, ampak v podrobno področje 724 Zobozdravstvo.
Podrobno področje 726
726 Terapija in
rehabilitacija
V podrobno področje 726 Terapija in rehabilitacija se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
vzpostavljanja začasno ali trajno prizadetih oseb v normalno fizično in
psihično stanje.
Nacionalnospecifična področja
7260 Terapija
in rehabilitacija (podrobneje neopredeljeno)
7261
Fizioterapija in medicinska masaža
7262 Delovna
terapija
7263
Logopedija
7264 Dietetika
in zdrava prehrana
7265
Radiestezija, bioenergija, akupunktura, homeopatija, kiropraktika in druga
alternativna zdravilstva
7269 Terapija
in rehabilitacija (drugo)
Psihoterapije ne razvrščamo v področje 726, ampak v podrobno
področje 311 Psihologija.
Prehrambnih ved ne razvrščamo v podrobno področje 726, ampak
v podrobno področje 421 Biologija in biokemija.
Podrobno področje 727
727 Farmacija in
lekarništvo
V podrobno področje 727 Farmacija in lekarništvo se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
o zdravilih in njihovem učinku na ljudi. Obsega tudi pripravo, razdeljevanje in
dajanje zdravil.
Nacionalnospecifična področja
7270 Farmacija
in lekarništvo (podrobneje neopredeljeno)
7271 Farmacija
7272
Lekarništvo
7279 Farmacija
in lekarništvo (drugo)
Študija farmakologije ne razvrščamo v podrobno področje 727,
ampak v podrobno področje 421 Biologija in biokemija.
Ožje področje 76
76 Socialno
delo
Podrobno področje 761
761 Varstvo
otrok in skrb za mladostnike
V podrobno področje 761 Varstvo otrok in skrb za
mladostnike se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij razvoja in varstva otrok in mladine. Vključuje tudi
študij rekreacije in aktivnosti za prosti čas šolarjev.
Nacionalnospecifična področja
7610 Varstvo
otrok in skrb za mladostnike (podrobneje neopredeljeno)
7611 Varstvo
otrok
7612 Skrb za
mladostnike
7619 Varstvo
otrok in skrba za mladostnike (drugo)
Izobraževanja vzgojiteljev za vzgojo otrok v zgodnji
življenjski dobi ne razvrščamo v podrobno področje 761, ampak v podrobno
področje 143 Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok.
Zdravstvene nege otrok ne razvrščamo v podrobno področje 761,
ampak v podrobno področje 723 Zdravstvena nega in oskrba.
Podrobno področje 762
762 Socialno
delo in svetovanje
V podrobno področje 762 Socialno delo in svetovanje se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
socialnih problemov družbe, posebnih skupin in posameznikov ter ustreznih
načinov njihovega reševanja. Glavni poudarek je na socialnem skrbstvu s
poudarkom na socialni politiki in praksi.
Nacionalnospecifična področja
7620 Socialno
delo in svetovanje (podrobneje neopredeljeno)
7621 Socialno
delo (splošno)
7622
Svetovanje s področja zlorabe tobaka, alkohola, drog
7623 Družinsko
in zakonsko svetovanje
7624
Svetovanje s področja fizičnih zlorab in nasilja
7625 Poklicna
orientacija (poklicno informiranje in svetovanje)
7629 Socialno
delo in svetovanje (drugo)
Sociologije in družboslovja ne razvrščamo v podrobno področje
762, ampak v področje 312 Sociologija in študiji kultur.
Aktivnosti in izide izobraževanja in usposabljanja s področja
nege, ki so kombinacija zdravstvene nege in socialne oskrbe, npr. za ostarele,
ne razvrščamo v podrobno področje 762, ampak v podrobno področje 723
Zdravstvena nega in oskrba.
Široko področje 8
8 Storitve
Ožje področje 81
81 Osebne
storitve
Podrobno področje 811
811 Hotelirstvo
in gostinstvo
V podrobno področje 811 Hotelirstvo in gostinstvo se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
oskrbe s hrano, pijačo, zagotavljanja nastanitve in sorodnih storitev v
hotelih, restavracijah itd.
Nacionalnospecifična področja
8110
Hotelirstvo in gostinstvo (podrobneje neopredeljeno)
8111
Hotelirstvo
8112
Gostinstvo
8113 Strežba
8114 Catering
8115
Barmanstvo
8116
Someljerstvo
8119
Hotelirstvo in gostinstvo (drugo)
Industrijske predelave hrane ne razvrščamo v podrobno
področje 811, ampak v podrobno področje 541 Živilska tehnologija.
Usposabljanja osebja za sprejemne pisarne ne razvrščamo v
podrobno področje 811, ampak v podrobno področje 346 Tajniško in
administrativno delo.
Podrobno področje 812
812 Potovanja,
turizem, prosti čas
V podrobno področje 812 Potovanja in turizem se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
marketinga in oglaševanja turističnih krajev in prireditev. Vključuje prodajo
kart in rezervacije. Prosti čas obsega študij rekreacije in dejavnosti
za prosti čas za posameznike in skupine.
Nacionalnospecifična področja
8120 Potovanja,
turizem, prosti čas (podrobneje neopredeljeno)
8121 Potovalne
storitve (agencijske, prevozne ipd.)
8122
Turistični vodiči
8123
Turistični animatorji
8129
Potovanja, turizem, prosti čas (drugo)
Aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja s področja
rekreacije in aktivnosti za prosti čas šolarjev ne razvrščamo v podrobno
področje 812, ampak v podrobno področje 761 Varstvo otrok in skrb za
mladostnike.
Podrobno področje 813
813 Šport
V podrobno področje 813 Šport se razvrščajo aktivnosti
in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij tehnik in spretnosti v
okviru izbranega športa.
Nacionalnospecifična področja
8130 Šport
(podrobneje neopredeljeno)
8131 Športni
trening
8132 Športni
trenerji
8133 Športni
sodniki
8134 Športni
funkcionarji
8135
Ljubiteljsko ukvarjanje s športom (trening)
8139 Šport
(drugo)
Izobraževanja učiteljev telesne vzgoje (učiteljev športa) ne
razvrščamo v podrobno področje 813, ampak v podrobno področje 146 Izobraževanje
učiteljev za poučevanje poklicnih in praktičnih predmetov.
Podrobno področje 814
814 Storitve za
gospodinjstva
V podrobno področje 814 Storitve za gospodinjstva se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij,
povezan z različnimi gospodinjskimi storitvami, kot so gospodinjstvo, čiščenje,
pranje, šivanje itd.
Nacionalnospecifična področja
8140 Storitve
za gospodinjstva (podrobneje neopredeljeno)
8141 Domača
(potrošniška) ekonomija
8142 Čiščenje
in pospravljanje stanovanj in hiš
8143 Čiščenje
oblačil
8144 Hišniška
dela
8145
Dimnikarstvo
8146 Varovanje
stanovanj in hiš
8147
Pogrebništvo
8149 Storitve
za gospodinjstva (drugo)
V podrobno področje 814 razvrščamo aktivnosti in izide
izobraževanja in usposabljanja s predmetnospecifično vsebino s področja
čiščenja, tudi če so namenjeni čiščenju šol, bolnišnic, tovarn itd.
Vzdrževanja zgradb ne razvrščamo v podrobno področje 814,
ampak v podrobno področje 582 Gradbeništvo.
Podrobno področje 815
815 Frizerstvo
in kozmetika
V podrobno področje 815 Frizerstvo in kozmetika se razvrščajo
aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij o negi las
in telesa v lepotne namene itd.
Nacionalnospecifična področja
8150
Frizerstvo in kozmetika (podrobneje neopredeljeno)
8151
Frizerstvo, brivstvo, lasuljarstvo
8152 Manikura
in pedikura
8153
Kozmetika, kozmetična masaža, lepotičenje
8159
Frizerstvo in kozmetika (drugo)
Ožje področje 84
84 Transportne
storitve
Podrobno področje 840
840 Transportne storitve
V podrobno področje 840 Transportne storitve se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
upravljanja, krmarjenja in usmerjanja ladij, letal in drugih oblik prevoza.
Nacionalnospecifična področja
8400
Transportne (prevozne) storitve (podrobneje neopredeljeno)
8401 Cestni
promet
8402 Železniški
promet
8403 Letalski
promet
8404 Pomorski
in rečni promet
8405 Poštni
promet
8406
Upravljanje viličarjev, dvigal, žerjavov
8409
Transportne (prevozne) storitve (drugo)
V podrobno področje 840 razvrščamo aktivnosti in izide
izobraževanja in usposabljanja za stevarde/stevardese, pilote, šoferje,
navigatorje, kontrolorje zračnega letenja, strojevodje, poštarje, ladijske
operaterje ipd.
Programov s področja telefonskih storitev ne razvrščamo v
podrobno področje 840, ampak v podrobno področje 523 Elektronika in
avtomatizacija. Prav tako v podrobno področje 840 ne razvrščamo programov za
telefoniste. Te programe razvrščamo v podrobno področje 346 Tajniško in
administrativno delo.
Ožje področje 85
85 Varstvo
okolja
Podrobno področje 850
850 Varstvo
okolja (podrobneje neopredeljeno)
V podrobno področje 850 Varstvo okolja (podrobneje
neopredeljeno) se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično
vsebino, ki obsega študij o varstvu okolja, ki ni podrobneje specializiran.
Nacionalnospecifična področja
8500 Varstvo
okolja (podrobneje neopredeljeno)
Podrobno področje 851
851 Nadzor nad
onesnaževanjem okolja (okoljevarstvena tehnologija)
V podrobno področje 851 Nadzor nad onesnaževanjem okolja
(okoljevarstevna tehnologija) se razvrščajo aktivnosti in izidi s
predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij postopkov za zmanjšanje emisij in
količine odpadkov, da bi se izognili onesnaževanju. Vključuje aktivnosti in
izide, ki se nanašajo na kontroliranje vode, zraka, zemlje itd.
Nacionalnospecifična področja
8510 Nadzor
nad onesnaževanjem okolja (podrobneje neopredeljeno)
8511 Zaščita
zraka
8512 Zaščita
vode
8513 Zaščita
na področju industrijskih odpadkov in odplak
8514 Zaščita
pred zvočnim onesnaževanjem
8515
Reciklažne tehnologije
8516 Nadzor
nad onesnaževanjem okolja (drugo)
Programov, ki se nanašajo na higienske standarde v zvezi s
hrano, vodo itd., ne razvrščamo v podrobno področje 851, ampak v podrobno
področje 853 Komunalne sanitarne storitve.
Podrobno področje 852
852 Naravno
okolje in divje živali
V podrobno področje 852 Naravno okolje in divje živali se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
odnosov med živimi organizmi in naravnimi okolji zaradi zaščite narave in
divjih živali, vključno z vsebinami s področja ustanavljanja in vzdrževanja
narodnih parkov, da bi zaščitili originalno stanje v njih.
Nacionalnospecifična področja
8520 Naravno
okolje in divje živali (podrobneje neopredeljeno)
8521
Ohranjanje narave
8522
Nacionalni parki in rezervati
8523
Ohranjanje živalskih vrst
8529 Naravno
okolje in divje živali (drugo)
Gozdarstva in hortikulture ne razvrščamo v podrobno področje
852, ampak v podrobna področja pod ožje področje 62 Kmetijstvo, gozdarstvo in
ribištvo.
Lovstva ne razvrščamo v podrobno področje 852, ampak v
podrobno področje 623 Gozdarstvo.
Podrobno področje 853
853 Komunalne
sanitarne storitve
V podrobno področje 853 Komunalne sanitarne storitve
se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsegajo
študij komunalnih storitev v zvezi z javnim zdravjem, kot so higienski
standardi v zvezi s hrano, vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov in čiščenje
ulic.
Nacionalnospecifična področja
8530 Komunalne
sanitarne storitve (podrobneje neopredeljeno)
8531
Odstranjevanje smeti
8532 Dobava
pitne vode
8533 Zbiranje
in predelava odpadkov
8534 Čiščenje
cest
8539 Komunalne
sanitarne storitve (drugo)
Ožje področje 86
86 Varovanje
Podrobno področje 861
861 Varovanje
oseb in premoženja
V podrobno področje 861 Varovanje oseb in premoženja
se razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega
študij varovanja oseb in premoženja. Vključeno je izobraževanje in
usposabljanje pripadnikov policije ter izobraževanje in usposabljanje s
področja javne varnost, požarne varnosti in gasilske službe.
Nacionalnospecifična področja
8610 Varovanje
oseb in premoženja (podrobneje neopredeljeno)
8611 Carina
8612 Gasilstvo
in potapljaštvo
8613 Policija
8614 Zapori
8615 Varovanje
oseb in premoženja
8619 Varovanje
oseb in premoženja (drugo)
Prava ne razvrščamo v podrobno področje 861, ampak v podrobno
področje 380 Pravne vede.
Kriminologije ne razvrščamo v podrobno področje 861, ampak v
podrobno področje 312 Sociologija in študij kultur.
Podrobno področje 862
862 Varno delo
in varovanje zdravja
V podrobno področje 862 Varno delo in varovanje zdravja se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
prepoznavanja, ocenjevanja in nadzorovanja dejavnikov okolja, povezanih z
delovnim mestom.
Nacionalnospecifična področja
8620 Varno
delo in varovanje zdravja (podrobneje neopredeljeno)
8621
Ergonomija (zdravje in varnost na delovnem mestu)
8622 Varstvo
pri delu
8623 Socialno
varstvo delavcev
8624 Poklicno
zdravje in industrijska higiena
8629 Varno
delo in varovanje zdravja (drugo)
Poklicne rehabilitacije in delovne terapije ne razvrščamo v
podrobno področje 862, ampak v podrobno področje 726 Terapija in
rehabilitacija.
Delovnega prava ne razvrščamo v podrobno področje 862, ampak
v podrobno področje 380 Pravne vede.
Ergonomije, pri kateri je glavni poudarek na njenih tehniških
vidikih, ne razvrščamo v podrobno področje 862, ampak na ustrezno podrobno
področje pod ožje področje 52 Tehnika.
Podrobno področje 863
863 Vojaške in
obrambne vede
V podrobno področje 863 Vojaške in obrambne vede se
razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij
zagotavljanja vojaških in obrambnih storitev (principi in praksa vojaških ved).
Nacionalnospecifična področja
8630 Vojaške
in obrambne vede (podrobneje neopredeljeno)
8631 Vojaške
vede
8632
Obramboslovje
8639 Vojaške
in obrambne vede (drugo)
Aktivnosti in izide izobraževanja in usposabljanja vojaškega
osebja, ki se izobražuje v civilnih (nevojaških) programih, je treba razvrstiti
glede na predmetnospecifično vsebino aktivnosti in izidov.
Široko področje 9
9 Neopredeljeno po
širokem področju
Ožje področje 99
99
Neopredeljeno po ožjem področju
Podrobno področje 999
999
Neopredeljeno po podrobnem področju
Nacionalno specifično področje
9999
Neopredeljeno po nacionalno specifičnem področju
9.3
SEZNAM ŠIROKIH PODROČIJ IZOBRAŽEVALNIH AKTIVNOSTI/IZIDOV
0 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
1 Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev
2 Umetnost in humanistika
3 Družbene, poslovne, upravne in pravne
vede
4 Naravoslovje, matematika in
računalništvo
5 Tehnika, proizvodne tehnologije in
gradbeništvo
6 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo,
veterinarstvo
7 Zdravstvo in sociala
8 Storitve
9 Neopredeljeno po širokem področju
9.4 SEZNAM OŽJIH
PODROČIJ IZOBRAŽEVALNIH AKTIVNOSTI/IZIDOV
0
Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
01 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
08 Opismenjevanje (branje, pisanje,
računanje)
09 Osebnostni razvoj
1
Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev
14 Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev
2
Umetnost in humanistika
21 Umetnost
22 Humanistika
3
Družbene, poslovne, upravne in pravne vede
31 Družbene vede
32 Novinarstvo in obveščanje
34 Poslovne in upravne vede
38 Pravne vede
4
Naravoslovje, matematika in računalništvo
40 Naravoslovje, matematika in računalništvo
(podrobneje neopredeljeno)
42 Vede o živi naravi
44 Fizikalne in kemijske vede
46 Matematika in statistika
48 Računalništvo
5
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
52 Tehnika
54 Proizvodne tehnologije
58 Arhitektura, urbanizem in gradbeništvo
6
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo
62 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
64 Veterinarstvo
7
Zdravstvo in sociala
72 Zdravstvo
76 Socialno delo
8
Storitve
81 Osebne storitve
84 Transportne storitve
85 Varstvo okolja
86 Varovanje
9
Neopredeljeno po širokem področju
99 Neopredeljeno po ožjem področju
9.5 SEZNAM PODROBNIH
PODROČIJ IZOBRAŽEVALNIH AKTIVNOSTI/IZIDOV
0 SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE
AKTIVNOSTI/IZIDI
01 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
010 Splošne izobraževalne
aktivnosti/izidi
08 Opismenjevanje (branje, pisanje, računanje)
080 Opismenjevanje
09 Osebnostni razvoj
090 Osebnostni razvoj
1 Izobraževalne
vede in izobraževanje učiteljev
14 Izobraževalne vede
in izobraževanje učiteljev
140 Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev (splošno)
142 Izobraževalne vede
143 Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih
otrok
144 Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje
145 Izobraževanje učiteljev posameznih
predmetov
146 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov
2 Umetnost in
humanistika
21 Umetnost
210 Umetnost
211 Umetnostna zgodovina, slikarstvo,
kiparstvo
212 Glasba, ples, dramska umetnost
213 Avdiovizualne tehnike in
(multi)medijska proizvodnja
214 Oblikovanje
215 Umetna obrt
22 Humanistika
220 Humanistika (podrobneje neopredeljeno)
221 Religija, verstva
222 Tuji jeziki
223 Slovenski jezik
225 Zgodovina in arheologija
226 Filozofija, logika in etika
3 Družbene,
poslovne, upravne in pravne vede
31 Družbene vede
310 Družbene vede (podrobneje neopredeljeno)
311 Psihologija
312 Sociologija in študiji kultur
313 Politologija, odnosi
posameznik-družba-država
314 Ekonomija
32 Novinarstvo in obveščanje
321 Novinarstvo in poročevalstvo
322 Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika
34 Poslovne in upravne
vede
340 Poslovne in upravne vede (podrobneje
neopredeljeno)
341 Prodaja (trgovina) na debelo in drobno
342 Marketing in oglaševanje
343 Finančništvo, bančništvo,
zavarovalništvo
344 Računovodstvo, knjigovodstvo in
davkarstvo
345 Poslovodenje in upravljanje
346 Tajniško in administrativno delo
347 Delovno življenje
38 Pravne vede
380 Pravne vede
4 Naravoslovje,
matematika in računalništvo
40 Naravoslovje, matematika
in računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
400 Naravoslovje, matematika in
računalništvo (podrobneje neopredeljeno)
42 Vede o živi naravi
421 Biologija in biokemija
422 Okoljske in okoljevarstvene vede
44 Fizikalne in kemijske
vede
440 Fizika (podrobneje neopredeljeno)
441 Fizika in astronomija
442 Kemija
443 Geofizikalne vede
46 Matematika in statistika
461 Matematika
462 Statistika
48 Računalništvo
481 Računalniške vede
482 Uporabno računalništvo
5 Tehnika,
proizvodne tehnologije in gradbeništvo
52 Tehnika
520 Tehnika (podrobneje neopredeljeno)
521 Strojništvo in obdelava kovin
522 Elektrotehnika in energetika
523 Elektronika in avtomatizacija
524 Kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo
525 Motorna vozila, ladje in letala
54 Proizvodne tehnologije
541 Živilska tehnologija
542 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in
usnjarska tehnologija
543 Lesarska, papirniška, plastična,
steklarska in podobna tehnologija
544 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin
58 Arhitektura, urbanizem
in gradbeništvo
581 Arhitektura in urbanizem
582 Gradbeništvo
6 Kmetijstvo,
gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo
62 Kmetijstvo, gozdarstvo,
ribištvo
620 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
(široki programi)
621 Poljedelstvo in živinoreja
622 Hortikultura
623 Gozdarstvo in lov
624 Ribištvo
64 Veterinarstvo
640 Veterinarstvo
7 Zdravstvo in
sociala
72 Zdravstvo
720 Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno)
721 Medicina
723 Zdravstvena nega in oskrba
724 Zobozdravstvo
725 Zdravstvena tehnologija
726 Terapija in rehabilitacija
727 Farmacija in lekarništvo
76 Socialno delo
761 Varstvo otrok in skrb za mladostnike
762 Socialno delo in svetovanje
8 Storitve
81 Osebne storitve
811 Hotelirstvo in gostinstvo
812 Potovanja, turizem, prosti čas
813 Šport
814 Storitve za gospodinjstva
815 Frizerstvo in kozmetika
84 Transportne storitve
840 Transportne storitve
85 Varstvo okolja
850 Varstvo okolja (podrobneje
neopredeljeno)
851 Nadzor nad onesnaževanjem okolja
(okoljevarstvena tehnologija)
852 Naravno okolje in divje živali
853 Komunalne sanitarne storitve
86 Varovanje
861 Varovanje oseb in premoženja
862 Varno delo in varovanje zdravja
863 Vojaške in obrambne vede
9 Neopredeljeno po širokem področju
99 Neopredeljeno po
ožjem področju
999 Neopredeljeno po podrobnem področju
9.6 SEZNAM NACIONALNOSPECIFIČNIH
PODROČIJ IZOBRAŽEVALNIH AKTIVNOSTI/IZIDOV
0 SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE
AKTIVNOSTI/IZIDI
0100 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
(podrobneje neopredeljeni)
0101 Osnovnošolsko izobraževanje/izidi
0102 Gimnazijsko izobraževanje/izidi
(splošno)
0103 Gimnazijsko izobraževanje/izidi
(strokovno)
0100 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
(drugo)
0800 Opismenjevanje (podrobneje
neopredeljeno)
0801 Splošno opismenjevanje s področja
branja, pisanja, računanja ipd.
0802 Funkcionalno opismenjevanje
0809 Opismenjevanje (drugo)
0900 Osebnostni razvoj (podrobneje
neopredeljeno)
0901 Samozavedanje in izboljšanje samega
sebe, osebna organiziranost, časovna urejenost
0902 Temeljne komunikacijske spretnosti in
znanje
0903 Medosebni in socialni odnosi
0904 Razvoj kariere, iskanje zaposlitve,
večja zaposljivost
0905 Z zdravjem povezano znanje in
spretnosti
0906 Družinsko življenje, starševstvo
0907 Prostočasne in rekreativne dejavnosti
0908 Znanje in spretnosti s področja
državljanskih pravic in obveznosti
0909 Osebnostni razvoj (drugo)
1 IZOBRAŽEVALNE VEDE IN IZOBRAŽEVANJE
UČITELJEV
1400 Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev (splošno)
1420 Izobraževalne vede (podrobneje
neopredeljeno)
1421 Pedagogika
1422 Andragogika
1423 Socialna pedagogika
1424 Specialna pedagogika
1425 Didaktike
1429 Izobraževalne vede (drugo)
1430 Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih
otrok (podrobneje neopredeljeno)
1440 Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje (podrobneje neopredeljeno)
1441 Izobraževanje učiteljev razrednega
pouka
1442 Izobraževanje učiteljev za otroke s
posebnimi potrebami
1443 Izobraževanje učiteljev za temeljno
opismenjevanje odraslih
1449 Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje (drugo)
1450 Izobraževanje učiteljev posameznih
predmetov (podrobneje neopredeljeno)
1451 Izobraževanje učiteljev
naravoslovno-matematičnih predmetov
1452 Izobraževanje učiteljev družboslovnih
predmetov
1453 Izobraževanje učiteljev tujih jezikov
1459 Izobraževanje učiteljev posameznih
predmetov (drugo)
1460 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov (podrobneje neopredeljeno)
1461 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
umetniških predmetov (glasba, likovni pouk)
1462 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
telesne vzgoje
1463 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
tehniških in drugih poklicno usmerjenih predmetov
1464 Izobraževanje učiteljev praktičnega
pouka
1465 Izobraževanje učiteljev za
izobraževanje odraslih
1466 Izobraževanje inštruktorjev in
trenerjev
1469 Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov (drugo)
2 UMETNOST IN HUMANISTIKA
2110 Umetnostna zgodovina, slikarstvo,
kiparstvo (podobneje neopredeljeno)
2111 Umetnostna zgodovina
2112 Slikarstvo
2113 Kiparstvo
2114 Grafika
2115 Restavratorstvo
2119 Umetnostna zgodovina, slikarstvo,
kiparstvo (drugo)
2120 Glasba, ples, dramska umetnost
(podrobneje neopredeljeno)
2121 Glasba, kompozicija, dirigiranje
2122 Zgodovina in teorija glasbe,
muzikologija
2123 Ples, koreografija
2124 Umetniška beseda in igra
2125 Režija
2126 Dramaturgija
2127 Kostumografija
2129 Glasba, ples, dramska umetnost (drugo)
2130 Avdiovizualne tehnike in
(multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno)
2131 Tiskarstvo, knjigoveštvo, založništvo
2132 Namizno založništvo, računalniška
priprava tiska
2133 Fotografija, film, televizija, video
2134 Snemanje, mešanje, produkcija,
izdajanje glasbe
2135 Multimediji
2139 Avdiovizualne tehnike in
(multi)medijska proizvodnja (drugo)
2140 Oblikovanje (podrobneje neopredeljeno)
2141 Industrijsko oblikovanje
2142 Aranžerstvo
2143 Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno
oblikovanje)
2144 Notranje oblikovanje
2145 Scenografija
2149 Oblikovanje (drugo)
2150 Umetna obrt (podrobneje neopredeljeno)
2151 Floristika (aranžiranje cvetja)
2152 Zlatarstvo in draguljarstvo
2153 Lončarstvo, keramika, oblikovanje
stekla, porcelana
2154 Tkanje, pletenje, šiviljstvo, krojaštvo
2155 Kamnoseštvo
2156 Rezbarstvo, okvirjanje slik
2157 Ročna izdelava in popravljanje
glasbenih instrumentov
2159 Umetna obrt (drugo)
2200 Humanistika (podrobneje neopredeljeno)
2210 Religija, verstva (podrobneje
neopredeljeno)
2211 Teologija
2219 Religija, verstva (drugo)
2220 Tuji jeziki (podrobneje neopredeljeno)
2221 Jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje
2222 Prevajalstvo in tolmačenje
2223 Angleški jezik
2224 Francoski jezik
2225 Nemški jezik
2226 Italijanski jezik
2227 Mrtvi jeziki (latinščina, stara
grščina)
2228 Slovenski jezik kot tuj jezik
2229 Drugi tuji jeziki
2230 Slovenski jezik (podrobneje
neopredeljeno)
2231 Slovenski jezik s književnostjo
2232 Kreativno pisanje
2233 Znakovni jezik
2234 Tuj jezik kot materni jezik
2239 Slovenski jezik (drugo)
2250 Zgodovina in arheologija (podrobneje
neopredeljeno)
2251 Zgodovina
2252 Arheologija
2253 Primerjalna književnost
2254 Muzeologija
2259 Zgodovina in arheologija (drugo)
2260 Filozofija, logika in etika (podrobneje
neopredeljeno)
2261 Filozofija
2262 Logika
2263 Etika
2264 Morala
2269 Filozofija, logika in etika (drugo)
3 DRUŽBENE, POSLOVNE, UPRAVNE IN
PRAVNE VEDE
3100 Družbene vede (podrobneje
neopredeljeno)
3110 Psihologija (podrobneje neopredeljeno)
3111 Psihologija
3112 Psihoterapija
3113 Psihoanaliza
3119 Psihologija (drugo)
3120 Sociologija in študiji kultur
(podrobneje neopredeljeno)
3121 Sociologija
3122 Etnologija
3123 Kulturologija
3124 Socialna in humana geografija
3125 Socialna antropologija
3126 Kriminologija
3127 Ženski študiji
3129 Sociologija in študiji kultur (drugo)
3130 Politologija, odnosi
posameznik-družba-država (podrobneje neopredeljeno)
3131 Politologija, politična zgodovina
3132 Državljanska vzgoja
3133 Mednarodni odnosi
3134 Človekove pravice
3139 Politologija, odnosi
posameznik-družba-država (drugo)
3140 Ekonomija (podrobneje neopredeljeno)
3141 Ekonomija
3142 Ekonometrija
3143 Politična ekonomija
3149 Ekonomija (drugo)
3210 Novinarstvo in poročevalstvo
(podrobneje neopredeljeno)
3220 Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika (podrobneje neopredeljeno)
3221 Knjižničarstvo
3222 Dokumentalistika
3223 Arhivistika
3229 Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika (drugo)
3400 Poslovne in upravne vede (podrobneje
neopredeljeno)
3410 Prodaja (trgovina) na debelo in drobno
(podrobneje neopredeljeno)
3411 Trgovina na debelo
3412 Trgovina na drobno
3413 Skladiščenje
3414 Prodaja nepremičnin
3415 Zaščita potrošnikov
3416 Dražbarstvo, licitiranje
3417 Prodajne demonstracijske tehnike,
prodaja po telefonu
3419 Prodaja (trgovina) na debelo in drobno
(drugo)
3420 Marketing in oglaševanje (podrobneje
neopredeljeno)
3421 Marketing
3422 Oglaševanje
3423 Raziskave trga
3424 Odnosi z javnostmi
3429 Marketing in oglaševanje (drugo)
3430 Finančništvo, bančništvo,
zavarovalništvo (podrobneje neopredeljeno)
3431 Finančništvo
3432 Bančništvo
3433 Zavarovalništvo (finančno, pokojninsko,
socialno, invalidsko, zdravstveno)
3434 Borzno posredništvo
3439 Finančništvo, bančništvo,
zavarovalništvo (drugo)
3440 Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo
(podrobneje neopredeljeno)
3441 Knjigovodstvo in računovodstvo
3442 Davkarstvo
3443 Revizija in kontrola
3449 Računovodstvo, knjigovodstvo in
davkarstvo (drugo)
3450 Poslovodenje in upravljanje (podrobneje
neopredeljeno)
3451 Poslovodenje
3452 Upravljanje
3453 Upravljanje kadrov (kadrovski
management)
3459 Poslovodenje in upravljanje (drugo)
3460 Tajniško in administrativno delo
(podrobneje neopredeljeno)
3461 Usposabljanje tajnic
3462 Strojepisje in stenografija
3463 Upravljanje pisarniških strojev in
naprav
3464 Delo s strankami (receptorji,
telefonisti …)
3469 Tajniško in administrativno delo
(drugo)
3470 Delovno življenje (podrobneje
neopredeljeno)
3471 Uvajanje v delo
3472 Organiziranje dela
3473 Kakovost dela
3474 Sindikalna dejavnost in industrijski
odnosi
3479 Delovno življenje (drugo)
3800 Pravo (podrobneje neopredeljeno)
3801 Pravo
3803 Sodništvo
3804 Tožilstvo
3805 Advokatura
3806 Notariat
3809 Pravo (drugo)
4 NARAVOSLOVJE, MATEMATIKA IN
RAČUNALNIŠTVO
4000 Naravoslovje, matematika in računalništvo
(podrobneje neopredeljeno)
4210 Biologija in biokemija (podrobneje
neopredeljeno)
4211 Biologija
4212 Biokemija
4213 Biofizika
4214 Farmakologija
4215 Toksikologija
4219 Biologija in biokemija (drugo)
4220 Okoljske in okoljevarstvene vede
(podrobneje neopredeljeno)
4221 Ekologija
4229 Okoljske in okoljevarstvene vede
(drugo)
4400 Fizika (podrobneje neopredeljeno)
4410 Fizika in astronomija (podrobneje
neopredeljeno)
4411 Fizika
4412 Astronomija
4419 Fizika in astronomija (drugo)
4420 Kemija (podrobneje neopredeljeno)
4430 Geofizikalne vede (podrobneje
neopredeljeno)
4431 Geologija
4432 Geografija (naravna in geofizikalna)
4433 Meteorologija
4434 Mineralogija
4435 Paleontologija
4436 Seizmologija in vulkanologija
4439 Geofizikalne vede (drugo)
4610 Matematika (podrobneje neopredeljeno)
4620 Statistika (podrobneje neopredeljeno)
4621 Statistika
4622 Verjetnostna teorija
4623 Matematična statistika
4624 Vzorčenje
4625 Aktuarstvo
4629 Statistika (drugo)
4810 Računalniške vede (podrobneje
neopredeljeno)
4811 Računalništvo in informatika
4812 Računalniško programiranje in
programski jeziki
4813 Sistemska analiza in načrtovanje
sistemov
4814 Operacijski sistemi
4819 Računalniške vede (drugo)
4820 Uporabno računalništvo (podrobneje
neopredeljeno)
4821 Splošna uporaba računalnikov
4822 Uporaba računalniških urejevalnikov
besedila
4823 Uporaba računalniških preglednic
4824 Uporaba računalniških baz podatkov
4825 Uporaba programov za predstavljanje
podatkov in informacij
4826 Uporaba programov za obdelavo slik in grafike
4827 Uporaba programov za namizno
založništvo
4828 Uporaba interneta in računalniških
omrežij
4829 Uporabno računalništvo (drugo)
5 TEHNIKA, PROIZVODNE TEHNOLOGIJE IN
GRADBENIŠTVO
5200 Tehnika (podrobneje neopredeljeno)
5210 Strojništvo in obdelava kovin
(podrobneje neopredeljeno)
5211 Strojništvo
5212 Orodjarstvo
5213 Varilstvo
5214 Metalurgija
5215 Železarstvo, jeklarstvo, livarstvo
5216 Ključavničarstvo
5217 Finomehanika, urarstvo, puškarstvo
5219 Strojništvo in obdelava kovin (drugo)
5220 Elektrotehnika in energetika
(podrobneje neopredeljeno)
5221 Elektrotehnika
5222 Elektroenergetika
5223 Nuklearna energija
5224 Distribucija plina
5225 Klimatiziranje in hladilni sistemi
5226 Alternativni energetski viri (sonce,
veter …)
5229 Elektrotehnika in energetika (drugo)
5230 Elektronika in avtomatizacija
(podrobneje neopredeljeno)
5231 Elektronika
5232 Avtomatizacija
5233 Telekomunikacije
5234 Tehnologija za obdelavo in procesiranje
podatkov
5235 Robotika
5236 Projektiranje, izdelava in servisiranje
računalnikov
5239 Elektronika in avtomatizacija (drugo)
5240 Kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo (podrobneje neopredeljeno)
5241 Kemijska tehnologija
5242 Procesno inženirstvo
5243 Biokemijska tehnologija in inženirstvo
5244 Laboratorijska tehnologija
5245 Predelava in rafinerija plina in/ali
nafte
5249 Kemijska tehnologija in procesno
inženirstvo (drugo)
5250 Motorna vozila, ladje in letala
(podrobneje neopredeljeno)
5251 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
motornih vozil
5252 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
kmetijske mehanizacije
5253 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
ladij in drugih plovil
5254 Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
letal in drugih zrakoletnih naprav
5259 Motorna vozila, ladje in letala (drugo)
5410 Živilska tehnologija (podrobneje
neopredeljeno)
5411 Živilska tehnologija
5412 Kuharstvo
5413 Pekarstvo in slaščičarstvo
5414 Mesarstvo
5415 Vinarstvo in kletarstvo
5416 Pivovarstvo
5417 Mlekarstvo in sirarstvo
5418 Predelava tobaka
5419 Živilska tehnologija (drugo)
5420 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in
usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno)
5421 Tekstilna tehnologija (izdelava
tekstila, predelava volne, predenje, tkanje)
5422 Konfekcijska tehnologija
5423 Čevljarstvo
5424 Krznarstvo
5425 Usnjarstvo
5429 Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in
usnjarska tehnologija (drugo)
5430 Lesarska, papirniška, plastična,
steklarska in podobna tehnologija (podrobneje neopredeljeno)
5431 Lesarstvo
5432 Papirništvo
5433 Plastična predelava
5434 Steklarstvo in porcelanarstvo
5435 Gumarstvo
5439 Lesarska, papirniška, plastična,
steklarska in podobna tehnologija (drugo)
5440 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin
(podrobneje neopredeljeno)
5441 Rudarstvo
5442 Pridobivanje nafte in plina
5443 Kamnolomništvo
5449 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin
(drugo)
5810 Arhitektura in urbanizem (podrobneje
neopredeljeno)
5811 Arhitektura
5812 Urbanizem
5813 Geodezija in kartografija
5814 Krajinska arhitektura
5819 Arhitektura in urbanizem (drugo)
5820 Gradbeništvo (podrobneje neopredeljeno)
5821 Materiali in konstrukcije
5822 Operativna gradnja
5823 Prometne gradnje
5824 Hidrotehnika
5825 Zaključna dela v gradbeništvu
5829 Gradbeništvo (drugo)
6 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO,
VETERINARSTVO
6200 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
(široki programi)
6210 Poljedelstvo in živinoreja (podrobneje
neopredeljeno)
6211 Poljedelstvo
6212 Zelenjadarstvo
6213 Sadjarstvo
6214 Vinogradništvo
6215 Živinoreja
6219 Poljedelstvo in živinoreja (drugo)
6220 Hortikultura (podrobneje neopredeljeno)
6221 Cvetličarstvo
6222 Vrtnarstvo
6223 Drevesničarstvo
6224 Hortikultura
6229 Hortikultura (drugo)
6230 Gozdarstvo in lov (podrobneje
neopredeljeno)
6231 Gozdarstvo
6232 Lov
6239 Gozdarstvo in lov (drugo)
6240 Ribištvo (podrobneje neopredeljeno)
6241 Ribogojništvo
6242 Ribolovstvo
6249 Ribištvo (drugo)
6400 Veterinarstvo (podrobneje
neopredeljeno)
7 ZDRAVSTVO IN SOCIALA
7200 Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno)
7210 Medicina (podrobneje neopredeljeno)
7211 Medicina
7212 Dentalna medicina
7219 Medicina (drugo)
7230 Zdravstvena nega (podrobneje
neopredeljeno)
7231 Zdravstvena nega
7232 Babištvo
7233 Zdravstvena nega otrok in mladostnikov
7234 Zdravstvena nega starejših
7239 Zdravstvena nega (drugo)
7240 Zobozdravstvo (podrobneje
neopredeljeno)
7250 Zdravstvena tehnologija (podrobneje
neopredeljeno)
7251 Radiologija, radiografija, rentgensko
snemanje, tehnologija nuklearne medicine
7252 Zdravstvena protetika
7253 Očala, leče, slušni pripomočki
7254 Zdravstvena laboratorijska tehnologija
7259 Zdravstvena tehnologija (drugo)
7260 Terapija in rehabilitacija (podrobneje
neopredeljeno)
7261 Fizioterapija in medicinska masaža
7262 Delovna terapija
7263 Logopedija
7264 Dietetika in zdrava prehrana
7265 Radiestezija, bioenergija, akupunktura,
homeopatija, kiropraktika in druga alternativna zdravilstva
7269 Terapija in rehabilitacija (drugo)
7270 Farmacija in lekarništvo (podrobneje
neopredeljeno)
7271 Farmacija
7272 Lekarništvo
7279 Farmacija in lekarništvo (drugo)
7610 Varstvo otrok in skrb za mladostnike
(podrobneje neopredeljeno)
7611 Varstvo otrok
7612 Skrb za mladostnike
7619 Varstvo otrok in skrba za mladostnike
(drugo)
7620 Socialno delo in svetovanje (podrobneje
neopredeljeno)
7621 Socialno delo (splošno)
7622 Svetovanje s področja zlorabe tobaka,
alkohola, drog
7623 Družinsko in zakonsko svetovanje
7624 Svetovanje s področja fizičnih zlorab
in nasilja
7625 Poklicna orientacija (poklicno
informiranje in svetovanje)
7629 Socialno delo in svetovanje (drugo)
8 STORITVE
8110 Hotelirstvo in gostinstvo (podrobneje
neopredeljeno)
8111 Hotelirstvo
8112 Gostinstvo
8113 Strežba
8114 Catering
8115 Barmanstvo
8116 Someljerstvo
8119 Hotelirstvo in gostinstvo (drugo)
8120 Potovanja, turizem, prosti čas
(podrobneje neopredeljeno)
8121 Potovalne storitve (agencijske,
prevozne ipd.)
8122 Turistični vodiči
8123 Turistični animatorji
8129 Potovanja, turizem, prosti čas (drugo)
8130 Šport (podrobneje neopredeljeno)
8131 Športni trening
8132 Športni trenerji
8133 Športni sodniki
8134 Športni funkcionarji
8135 Ljubiteljsko ukvarjanje s športom
(trening)
8139 Šport (drugo)
8140 Storitve za gospodinjstva (podrobneje
neopredeljeno)
8141 Domača (potrošniška) ekonomija
8142 Čiščenje in pospravljanje stanovanj in
hiš
8143 Čiščenje oblačil
8144 Hišniška dela
8145 Dimnikarstvo
8146 Varovanje stanovanj in hiš
8147 Pogrebništvo
8149 Storitve za gospodinjstva (drugo)
8150 Frizerstvo in kozmetika (podrobneje
neopredeljeno)
8151 Frizerstvo, brivstvo, lasuljarstvo
8152 Manikura in pedikura
8153 Kozmetika, kozmetična masaža,
lepotičenje
8159 Frizerstvo in kozmetika (drugo)
8400 Transportne (prevozne) storitve
(podrobneje neopredeljeno)
8401 Cestni promet
8402 Železniški promet
8403 Letalski promet
8404 Pomorski in rečni promet
8405 Poštni promet
8406 Upravljanje viličarjev, dvigal,
žerjavov
8409 Transportne (prevozne) storitve (drugo)
8500 Varstvo okolja (podrobneje
neopredeljeno)
8510 Nadzor nad onesnaževanjem okolja
(podrobneje neopredeljeno)
8511 Zaščita zraka
8512 Zaščita vode
8513 Zaščita na področju industrijskih
odpadkov in odplak
8514 Zaščita pred zvočnim onesnaževanjem
8515 Reciklažne tehnologije
8516 Nadzor nad onesnaževanjem okolja
(drugo)
8520 Naravno okolje in divje živali
(podrobneje neopredeljeno)
8521 Ohranjanje narave
8522 Nacionalni parki in rezervati
8523 Ohranjanje živalskih vrst
8529 Naravno okolje in divje živali (drugo)
8530 Komunalne sanitarne storitve
(podrobneje neopredeljeno)
8531 Odstranjevanje smeti
8532 Dobava pitne vode
8533 Zbiranje in predelava odpadkov
8534 Čiščenje cest
8539 Komunalne sanitarne storitve (drugo)
8610 Varovanje oseb in premoženja
(podrobneje neopredeljeno)
8611 Carina
8612 Gasilstvo in potapljaštvo
8613 Policija
8614 Zapori
8615 Varovanje oseb in premoženja
8619 Varovanje oseb in premoženja (drugo)
8620 Varno delo in varovanje zdravja
(podrobneje neopredeljeno)
8621 Ergonomija (zdravje in varnost na
delovnem mestu)
8622 Varstvo pri delu
8623 Socialno varstvo delavcev
8624 Poklicno zdravje in industrijska
higiena
8629 Varno delo in varovanje zdravja (drugo)
8630 Vojaške in obrambne vede (podrobneje
neopredeljeno)
8631 Vojaške vede
8632 Obramboslovje
8639 Vojaške in obrambne vede (drugo)
9 NEOPREDELJENO PO ŠIROKEM PODROČJU
9999 Neopredeljeno po nacionalno specifičnem
področju
9.7 ABECEDNI SEZNAM
ŠIROKIH, OŽJIH, PODROBNIH IN NACIONALNOSPECIFIČNIH PODROČIJ
A
Advokatura 3805
Aktuarstvo 4625
Alternativni energetski viri (sonce, veter
…) 5226
Andragogika 1422
Angleški jezik 2223
Aranžerstvo 2142
Arheologija 2252
Arhitektura 5811
Arhitektura in urbanizem 581
Arhitektura in urbanizem (drugo) 5819
Arhitektura in urbanizem (podrobneje neopredeljeno)
5810
ARHITEKTURA, URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO 58
Arhivistika 3223
Astronomija 4412
Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska
proizvodnja 213
Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska
proizvodnja (drugo) 2139
Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja
(podrobneje neopredeljeno) 2130
Avtomatizacija 5232
B
Babištvo 7232
Bančništvo 3432
Barmanstvo 8115
Biofizika 4213
Biokemija 4212
Biokemijska tehnologija in inženirstvo 5243
Biologija 4211
Biologija in biokemija 421
Biologija in biokemija (drugo) 4219
Biologija in biokemija (podrobneje
neopredeljeno) 4210
Borzno posredništvo 3434
C
Carina 8611
Catering 8114
Cestni promet 8401
Cvetličarstvo 6221
Č
Čevljarstvo 5423
Čiščenje cest 8534
Čiščenje in pospravljanje stanovanj in hiš
8142
Čiščenje oblačil 8143
Človekove pravice 3134
D
Davkarstvo 3442
Delo s strankami (receptorji, telefonisti …)
3464
Delovna terapija 7262
Delovno življenje 347
Delovno življenje (drugo) 3479
Delovno življenje (podrobneje neopredeljeno)
3470
Dentalna medicina 7212
Didaktike 1425
Dietetika in zdrava prehrana 7264
Dimnikarstvo 8145
Distribucija plina 5224
Dobava pitne vode 8532
Dokumentalistika 3222
Domača (potrošniška) ekonomija 8141
Dramaturgija 2126
Dražbarstvo, licitiranje 3416
Drevesničarstvo 6223
Drugi tuji jeziki 2229
DRUŽBENE VEDE 31
Družbene vede (podrobneje neopredeljeno) 310
Družbene vede (podrobneje neopredeljeno)
3100
DRUŽBENE, POSLOVNE, UPRAVNE IN PRAVNE VEDE 3
Družinsko in zakonsko svetovanje 7623
Družinsko življenje, starševstvo 0906
Državljanska vzgoja 3132
E
Ekologija 4221
Ekonometrija 3142
Ekonomija 314
Ekonomija 3141
Ekonomija (drugo) 3149
Ekonomija (podrobneje neopredeljeno) 3140
Elektroenergetika 5222
Elektronika 5231
Elektronika in avtomatizacija 523
Elektronika in avtomatizacija (drugo) 5239
Elektronika in avtomatizacija (podrobneje
neopredeljeno) 5230
Elektrotehnika 5221
Elektrotehnika in energetika 522
Elektrotehnika in energetika (drugo) 5229
Elektrotehnika in energetika (podrobneje
neopredeljeno) 5220
Ergonomija (zdravje in varnost na delovnem
mestu) 8621
Etika 2263
Etnologija 3122
F
Farmacija 7271
Farmacija in lekarništvo 727
Farmacija in lekarništvo (drugo) 7279
Farmacija in lekarništvo (podrobneje
neopredeljeno) 7270
Farmakologija 4214
Filozofija 2261
Filozofija, logika in etika 226
Filozofija, logika in etika (drugo) 2269
Filozofija, logika in etika (podrobneje
neopredeljeno) 2260
Finančništvo 3431
Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo
343
Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo
(drugo) 3439
Finančništvo, bančništvo, zavarovalništvo
(podrobneje neopredeljeno) 3430
Finomehanika, urarstvo, puškarstvo 5217
Fizika 4411
Fizika (podrobneje neopredeljeno) 440
Fizika (podrobneje neopredeljeno) 4400
Fizika in astronomija 441
Fizika in astronomija (drugo) 4419
Fizika in astronomija (podrobneje
neopredeljeno) 4410
FIZIKALNE IN KEMIJSKE VEDE 44
Fizioterapija in medicinska masaža 7261
Floristika (aranžiranje cvetja) 2151
Fotografija, film, televizija, video 2133
Francoski jezik 2224
Frizerstvo in kozmetika 815
Frizerstvo in kozmetika (drugo) 8159
Frizerstvo in kozmetika (podrobneje
neopredeljeno) 8150
Frizerstvo, brivstvo, lasuljarstvo 8151
Funkcionalno opismenjevanje 0802
G
Gasilstvo in potapljaštvo 8612
Geodezija in kartografija 5813
Geofizikalne vede 443
Geofizikalne vede (drugo) 4439
Geofizikalne vede (podrobneje neopredeljeno)
4430
Geografija (naravna in geofizikalna) 4432
Geologija 4431
Gimnazijsko izobraževanje/izidi (splošno)
0102
Gimnazijsko izobraževanje/izidi (strokovno)
0103
Glasba, kompozicija, dirigiranje 2121
Glasba, ples, dramska umetnost 212
Glasba, ples, dramska umetnost (drugo) 2129
Glasba, ples, dramska umetnost (podrobneje
neopredeljeno) 2120
Gostinstvo 8112
Gozdarstvo 6231
Gozdarstvo in lov 623
Gozdarstvo in lov (drugo) 6239
Gozdarstvo in lov (podrobneje neopredeljeno)
6230
Gradbeništvo 582
Gradbeništvo (drugo) 5829
Gradbeništvo (podrobneje neopredeljeno) 5820
Grafika 2114
Gumarstvo 5435
H
Hidrotehnika 5824
Hišniška dela 8144
Hortikultura 622
Hortikultura 6224
Hortikultura (drugo) 6229
Hortikultura (podrobneje neopredeljeno) 6220
Hotelirstvo 8111
Hotelirstvo in gostinstvo 811
Hotelirstvo in gostinstvo (drugo) 8119
Hotelirstvo in gostinstvo (podrobneje
neopredeljeno) 8110
HUMANISTIKA 22
Humanistika (podrobneje neopredeljeno) 220
Humanistika (podrobneje neopredeljeno) 2200
I
Industrijsko oblikovanje 2141
Italijanski jezik 2226
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
kmetijske mehanizacije 5252
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila ladij
in drugih plovil 5253
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila letal
in drugih zrakoletnih naprav 5254
Izdelovanje, vzdrževanje in popravila
motornih vozil 5251
Izobraževalne vede 142
Izobraževalne vede (drugo) 1429
Izobraževalne vede (podrobneje
neopredeljeno) 1420
IZOBRAŽEVALNE VEDE IN IZOBRAŽEVANJE
UČITELJEV 1
IZOBRAŽEVALNE VEDE IN IZOBRAŽEVANJE
UČITELJEV 14
Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev (splošno) 140
Izobraževalne vede in izobraževanje
učiteljev (splošno) 1400
Izobraževanje inštruktorjev in trenerjev
1466
Izobraževanje učiteljev družboslovnih
predmetov 1452
Izobraževanje učiteljev
naravoslovno-matematičnih predmetov 1451
Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov
145
Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov
(drugo) 1459
Izobraževanje učiteljev posameznih predmetov
(podrobneje neopredeljeno) 1450
Izobraževanje učiteljev praktičnega pouka
1464
Izobraževanje učiteljev razrednega pouka
1441
Izobraževanje učiteljev tujih jezikov 1453
Izobraževanje učiteljev za izobraževanje
odraslih 1465
Izobraževanje učiteljev za otroke s
posebnimi potrebami 1442
Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov 146
Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov (podrobneje neopredeljeno) 1460
Izobraževanje učiteljev za poučevanje
poklicnih in praktičnih predmetov (drugo) 1469
Izobraževanje učiteljev za poučevanje
tehniških in drugih poklicno usmerjenih predmetov 1463
Izobraževanje učiteljev za poučevanje
telesne vzgoje 1462
Izobraževanje učiteljev za poučevanje
umetniških predmetov (glasba, likovni pouk) 1461
Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje 144
Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje (drugo) 1449
Izobraževanje učiteljev za primarno
(bazično) izobraževanje (podrobneje neopredeljeno) 1440
Izobraževanje učiteljev za temeljno
opismenjevanje odraslih 1443
Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok
143
Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok
(podrobneje neopredeljeno) 1430
J
Jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje 2221
K
Kakovost dela 3473
Kamnolomništvo 5443
Kamnoseštvo 2155
Kemija 442
Kemija (podrobneje neopredeljeno) 4420
Kemijska tehnologija 5241
Kemijska tehnologija in procesno inženirstvo
524
Kemijska tehnologija in procesno inženirstvo
(drugo) 5249
Kemijska tehnologija in procesno inženirstvo
(podrobneje neopredeljeno) 5240
Kiparstvo 2113
Klimatiziranje in hladilni sistemi 5225
Ključavničarstvo 5216
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 62
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (široki
programi) 620
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo (široki
programi) 6200
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO,
VETERINARSTVO 6
Knjigovodstvo in računovodstvo 3441
Knjižničarstvo 3221
Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika 322
Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika (drugo) 3229
Knjižničarstvo, dokumentalistika,
arhivistika (podrobneje neopredeljeno) 3220
Komunalne sanitarne storitve 853
Komunalne sanitarne storitve (drugo) 8539
Komunalne sanitarne storitve (podrobneje
neopredeljeno) 8530
Konfekcijska tehnologija 5422
Kostumografija 2127
Kozmetika, kozmetična masaža, lepotičenje
8153
Krajinska arhitektura 5814
Kreativno pisanje 2232
Kriminologija 3126
Krznarstvo 5424
Kuharstvo 5412
Kulturologija 3123
L
Laboratorijska tehnologija 5244
Lekarništvo 7272
Lesarska, papirniška, plastična, steklarska
in podobna tehnologija 543
Lesarska, papirniška, plastična, steklarska
in podobna tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 5430
Lesarska, papirniška, plastična, steklarska
in podobna tehnologija (drugo) 5439
Lesarstvo 5431
Letalski promet 8403
Ljubiteljsko ukvarjanje s športom (trening)
8135
Logika 2262
Logopedija 7263
Lončarstvo, keramika, oblikovanje stekla,
porcelana 2153
Lov 6232
M
Manikura in pedikura 8152
Marketing 3421
Marketing in oglaševanje 342
Marketing in oglaševanje (drugo) 3429
Marketing in oglaševanje (podrobneje
neopredeljeno) 3420
Matematična statistika 4623
Matematika 461
Matematika (podrobneje neopredeljeno) 4610
MATEMATIKA IN STATISTIKA 46
Materiali in konstrukcije 5821
Medicina 721
Medicina 7211
Medicina (drugo) 7219
Medicina (podrobneje neopredeljeno) 7210
Mednarodni odnosi 3133
Medosebni in socialni odnosi 0903
Mesarstvo 5414
Metalurgija 5214
Meteorologija 4433
Mineralogija 4434
Mlekarstvo in sirarstvo 5417
Morala 2264
Motorna vozila, ladje in letala 525
Motorna vozila, ladje in letala (drugo) 5259
Motorna vozila, ladje in letala (podrobneje
neopredeljeno) 5250
Mrtvi jeziki (latinščina, stara grščina)
2227
Multimediji 2135
Muzeologija 2254
N
Nacionalni parki in rezervati 8522
Nadzor nad onesnaževanjem okolja (drugo)
8516
Nadzor nad onesnaževanjem okolja
(okoljevarstvena tehnologija) 851
Nadzor nad onesnaževanjem okolja (podrobneje
neopredeljeno) 8510
Namizno založništvo, računalniška priprava
tiska 2132
Naravno okolje in divje živali 852
Naravno okolje in divje živali (drugo) 8529
Naravno okolje in divje živali (podrobneje
neopredeljeno) 8520
NARAVOSLOVJE, MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO 4
NARAVOSLOVJE, MATEMATIKA IN RAČUNALNIŠTVO
(PODROBNEJE NEOPREDELJENO) 40
Naravoslovje, matematika in računalništvo
(podrobneje neopredeljeno) 400
Naravoslovje, matematika in računalništvo
(podrobneje neopredeljeno) 4000
Nemški jezik 2225
Neopredeljeno po nacionalno specifičnem
področju 9999
NEOPREDELJENO PO OŽJEM PODROČJU 99
Neopredeljeno po podrobnem področju 999
NEOPREDELJENO PO ŠIROKEM PODROČJU 9
Notariat 3806
Notranje oblikovanje 2144
NOVINARSTVO IN OBVEŠČANJE 32
Novinarstvo in poročevalstvo 321
Novinarstvo in poročevalstvo (podrobneje
neopredeljeno) 3210
Nuklearna energija 5223
O
Oblikovanje 214
Oblikovanje (drugo) 2149
Oblikovanje (podrobneje neopredeljeno) 2140
Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno
oblikovanje) 2143
Obramboslovje 8632
Očala, leče, slušni pripomočki 7253
Odnosi z javnostmi 3424
Odstranjevanje smeti 8531
Oglaševanje 3422
Ohranjanje narave 8521
Ohranjanje živalskih vrst 8523
Okoljske in okoljevarstvene vede 422
Okoljske in okoljevarstvene vede (drugo)
4229
Okoljske in okoljevarstvene vede (podrobneje
neopredeljeno) 4220
Operacijski sistemi 4814
Operativna gradnja 5822
Opismenjevanje 080
OPISMENJEVANJE (BRANJE, PISANJE, RAČUNANJE)
08
Opismenjevanje (drugo) 0809
Opismenjevanje (podrobneje neopredeljeno)
0800
Organiziranje dela 3472
Orodjarstvo 5212
OSEBNE STORITVE 81
OSEBNOSTNI RAZVOJ 09
Osebnostni razvoj 090
Osebnostni razvoj (drugo) 0909
Osebnostni razvoj (podrobneje neopredeljeno)
0900
Osnovnošolsko izobraževanje/izidi 0101
P
Paleontologija 4435
Papirništvo 5432
Pedagogika 1421
Pekarstvo in slaščičarstvo 5413
Pivovarstvo 5416
Plastična predelava 5433
Ples, koreografija 2123
Pogrebništvo 8147
Poklicna orientacija (poklicno informiranje
in svetovanje) 7625
Poklicno zdravje in industrijska higiena
8624
Policija 8613
Politična ekonomija 3143
Politologija, odnosi
posameznik-družba-država 313
Politologija, odnosi
posameznik-družba-država (drugo) 3139
Politologija, odnosi
posameznik-družba-država (podrobneje neopredeljeno) 3130
Politologija, politična zgodovina 3131
Poljedelstvo 6211
Poljedelstvo in živinoreja 621
Poljedelstvo in živinoreja (drugo) 6219
Poljedelstvo in živinoreja (podrobneje
neopredeljeno) 6210
Pomorski in rečni promet 8404
POSLOVNE IN UPRAVNE VEDE 34
Poslovne in upravne vede (podrobneje
neopredeljeno) 340
Poslovne in upravne vede (podrobneje neopredeljeno)
3400
Poslovodenje 3451
Poslovodenje in upravljanje 345
Poslovodenje in upravljanje (drugo) 3459
Poslovodenje in upravljanje (podrobneje
neopredeljeno) 3450
Poštni promet 8405
Potovalne storitve (agencijske, prevozne
ipd.) 8121
Potovanja, turizem, prosti čas 812
Potovanja, turizem, prosti čas (drugo) 8129
Potovanja, turizem, prosti čas (podrobneje
neopredeljeno) 8120
PRAVNE VEDE 38
Pravne vede 380
Pravo 3801
Pravo (drugo) 3809
Pravo (podrobneje neopredeljeno) 3800
Predelava in rafinerija plina in/ali nafte
5245
Predelava tobaka 5418
Prevajalstvo in tolmačenje 2222
Pridobivanje nafte in plina 5442
Primerjalna književnost 2253
Procesno inženirstvo 5242
Prodaja (trgovina) na debelo in drobno 341
Prodaja (trgovina) na debelo in drobno
(drugo) 3419
Prodaja (trgovina) na debelo in drobno
(podrobneje neopredeljeno) 3410
Prodaja nepremičnin 3414
Prodajne demonstracijske tehnike, prodaja po
telefonu 3417
PROIZVODNE TEHNOLOGIJE 54
Projektiranje, izdelava in servisiranje
računalnikov 5236
Prometne gradnje 5823
Prostočasne in rekreativne dejavnosti 0907
Psihoanaliza 3113
Psihologija 311
Psihologija 3111
Psihologija (drugo) 3119
Psihologija (podrobneje neopredeljeno) 3110
Psihoterapija 3112
R
Računalniške vede 481
Računalniške vede (drugo) 4819
Računalniške vede (podrobneje neopredeljeno)
4810
Računalniško programiranje in programski
jeziki 4812
RAČUNALNIŠTVO 48
Računalništvo in informatika 4811
Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo
344
Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo
(drugo) 3449
Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo
(podrobneje neopredeljeno) 3440
Radiestezija, bioenergija, akupunktura,
homeopatija, kiropraktika in druga alternativna zdravilstva 7265
Radiologija, radiografija, rentgensko
snemanje, tehnologija nuklearne medicine 7251
Raziskave trga 3423
Razvoj kariere, iskanje zaposlitve, večja
zaposljivost 0904
Reciklažne tehnologije 8515
Religija, verstva 221
Religija, verstva (drugo) 2219
Religija, verstva (podrobneje neopredeljeno)
2210
Restavratorstvo 2115
Revizija in kontrola 3443
Rezbarstvo, okvirjanje slik 2156
Režija 2125
Ribištvo 624
Ribištvo (drugo) 6249
Ribištvo (podrobneje neopredeljeno) 6240
Ribogojništvo 6241
Ribolovstvo 6242
Robotika 5235
Ročna izdelava in popravljanje glasbenih
instrumentov 2157
Rudarstvo 5441
Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin 544
Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin
(drugo) 5449
Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin
(podrobneje neopredeljeno) 5440
S
Sadjarstvo 6213
Samozavedanje in izboljšanje samega sebe,
osebna organiziranost, časovna urejenost 0901
Scenografija 2145
Seizmologija in vulkanologija 4436
Sindikalna dejavnost in industrijski odnosi
3474
Sistemska analiza in načrtovanje sistemov
4813
Skladiščenje 3413
Skrb za mladostnike 7612
Slikarstvo 2112
Slovenski jezik 223
Slovenski jezik (drugo) 2239
Slovenski jezik (podrobneje neopredeljeno)
2230
Slovenski jezik kot tuj jezik 2228
Slovenski jezik s književnostjo 2231
Snemanje, mešanje, produkcija, izdajanje
glasbe 2134
Socialna antropologija 3125
Socialna in humana geografija 3124
Socialna pedagogika 1423
SOCIALNO DELO 76
Socialno delo (splošno) 7621
Socialno delo in svetovanje 762
Socialno delo in svetovanje (drugo) 7629
Socialno delo in svetovanje (podrobneje
neopredeljeno) 7620
Socialno varstvo delavcev 8623
Sociologija 3121
Sociologija in študiji kultur 312
Sociologija in študiji kultur (drugo) 3129
Sociologija in študiji kultur (podrobneje
neopredeljeno) 3120
Sodništvo 3803
Someljerstvo 8116
Specialna pedagogika 1424
Splošna uporaba računalnikov 4821
SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI/IZIDI 0
SPLOŠNE IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI/IZIDI 01
Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi 010
Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
(drugo) 0100
Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi
(podrobneje neopredeljeni) 0100
Splošno opismenjevanje s področja branja,
pisanja, računanja ipd. 0801
Statistika 462
Statistika 4621
Statistika (drugo) 4629
Statistika (podrobneje neopredeljeno) 4620
Steklarstvo in porcelanarstvo 5434
STORITVE 8
Storitve za gospodinjstva 814
Storitve za gospodinjstva (drugo) 8149
Storitve za gospodinjstva (podrobneje
neopredeljeno) 8140
Strežba 8113
Strojepisje in stenografija 3462
Strojništvo 5211
Strojništvo in obdelava kovin 521
Strojništvo in obdelava kovin (drugo) 5219
Strojništvo in obdelava kovin (podrobneje
neopredeljeno) 5210
Svetovanje s področja fizičnih zlorab in
nasilja 7624
Svetovanje s področja zlorabe tobaka,
alkohola, drog 7622
Š
Šport 813
Šport (drugo) 8139
Šport (podrobneje neopredeljeno) 8130
Športni funkcionarji 8134
Športni sodniki 8133
Športni trenerji 8132
Športni trening 8131
T
Tajniško in administrativno delo 346
Tajniško in administrativno delo (drugo)
3469
Tajniško in administrativno delo (podrobneje
neopredeljeno) 3460
TEHNIKA 52
Tehnika (podrobneje neopredeljeno) 520
Tehnika (podrobneje neopredeljeno) 5200
TEHNIKA, PROIZVODNE TEHNOLOGIJE IN
GRADBENIŠTVO 5
Tehnologija za obdelavo in procesiranje
podatkov 5234
Tekstilna tehnologija (izdelava tekstila,
predelava volne, predenje, tkanje) 5421
Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in
usnjarska tehnologija 542
Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in
usnjarska tehnologija (drugo) 5429
Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in
usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) 5420
Telekomunikacije 5233
Temeljne komunikacijske spretnosti in znanje
0902
Teologija 2211
Terapija in rehabilitacija 726
Terapija in rehabilitacija (drugo) 7269
Terapija in rehabilitacija (podrobneje
neopredeljeno) 7260
Tiskarstvo, knjigoveštvo, založništvo 2131
Tkanje, pletenje, šiviljstvo, krojaštvo 2154
Toksikologija 4215
Tožilstvo 3804
Transportne (prevozne) storitve (drugo) 8409
Transportne (prevozne) storitve (podrobneje
neopredeljeno) 8400
TRANSPORTNE STORITVE 84
Transportne storitve 840
Trgovina na debelo 3411
Trgovina na drobno 3412
Tuj jezik kot materni jezik 2234
Tuji jeziki 222
Tuji jeziki (podrobneje neopredeljeno) 2220
Turistični animatorji 8123
Turistični vodiči 8122
U
Umetna obrt 215
Umetna obrt (drugo) 2159
Umetna obrt (podrobneje neopredeljeno) 2150
Umetniška beseda in igra 2124
UMETNOST 21
Umetnost 210
UMETNOST IN HUMANISTIKA 2
Umetnostna zgodovina 2111
Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo
211
Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo
(drugo) 2119
Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo
(podobneje neopredeljeno) 2110
Uporaba interneta in računalniških omrežij
4828
Uporaba programov za namizno založništvo
4827
Uporaba programov za obdelavo slik in
grafike 4826
Uporaba programov za predstavljanje podatkov
in informacij 4825
Uporaba računalniških baz podatkov 4824
Uporaba računalniških preglednic 4823
Uporaba računalniških urejevalnikov besedila
4822
Uporabno računalništvo 482
Uporabno računalništvo (drugo) 4829
Uporabno računalništvo (podrobneje
neopredeljeno) 4820
Upravljanje 3452
Upravljanje kadrov (kadrovski management)
3453
Upravljanje pisarniških strojev in naprav
3463
Upravljanje viličarjev, dvigal, žerjavov
8406
Urbanizem 5812
Usnjarstvo 5425
Usposabljanje tajnic 3461
Uvajanje v delo 3471
V
Varilstvo 5213
Varno delo in varovanje zdravja 862
Varno delo in varovanje zdravja (drugo) 8629
Varno delo in varovanje zdravja (podrobneje
neopredeljeno) 8620
VAROVANJE 86
Varovanje oseb in premoženja 861
Varovanje oseb in premoženja 8615
Varovanje oseb in premoženja (drugo) 8619
Varovanje oseb in premoženja (podrobneje
neopredeljeno) 8610
Varovanje stanovanj in hiš 8146
VARSTVO OKOLJA 85
Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno)
850
Varstvo okolja (podrobneje neopredeljeno)
8500
Varstvo otrok 7611
Varstvo otrok in skrb za mladostnike 761
Varstvo otrok in skrb za mladostnike
(podrobneje neopredeljeno) 7610
Varstvo otrok in skrba za mladostnike
(drugo) 7619
Varstvo pri delu 8622
VEDE O ŽIVI NARAVI 42
Verjetnostna teorija 4622
VETERINARSTVO 64
Veterinarstvo 640
Veterinarstvo (podrobneje neopredeljeno)
6400
Vinarstvo in kletarstvo 5415
Vinogradništvo 6214
Vojaške in obrambne vede 863
Vojaške in obrambne vede (drugo) 8639
Vojaške in obrambne vede (podrobneje
neopredeljeno) 8630
Vojaške vede 8631
Vrtnarstvo 6222
Vzorčenje 4624
Z
Z zdravjem povezano znanje in spretnosti
0905
Zaključna dela v gradbeništvu 5825
Zapori 8614
Zaščita na področju industrijskih odpadkov
in odplak 8513
Zaščita potrošnikov 3415
Zaščita pred zvočnim onesnaževanjem 8514
Zaščita vode 8512
Zaščita zraka 8511
Zavarovalništvo (finančno, pokojninsko,
socialno, invalidsko, zdravstveno) 3433
Zbiranje in predelava odpadkov 8533
Zdravstvena laboratorijska tehnologija 7254
Zdravstvena nega 7231
Zdravstvena nega (drugo) 7239
Zdravstvena nega (podrobneje neopredeljeno)
7230
Zdravstvena nega in oskrba 723
Zdravstvena nega otrok in mladostnikov 7233
Zdravstvena nega starejših 7234
Zdravstvena protetika 7252
Zdravstvena tehnologija 725
Zdravstvena tehnologija (drugo) 7259
Zdravstvena tehnologija (podrobneje
neopredeljeno) 7250
ZDRAVSTVO 72
Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno) 720
Zdravstvo (podrobneje neopredeljeno) 7200
ZDRAVSTVO IN SOCIALA 7
Zelenjadarstvo 6212
Zgodovina 2251
Zgodovina in arheologija 225
Zgodovina in arheologija (drugo) 2259
Zgodovina in arheologija (podrobneje
neopredeljeno) 2250
Zgodovina in teorija glasbe, muzikologija
2122
Zlatarstvo in draguljarstvo 2152
Znakovni jezik 2233
Znanje in spretnosti s področja
državljanskih pravic in obveznosti 0908
Zobozdravstvo 724
Zobozdravstvo (podrobneje neopredeljeno)
7240
Ž
Železarstvo, jeklarstvo, livarstvo 5215
Železniški promet 8402
Ženski študiji 3127
Živilska tehnologija 541
Živilska tehnologija 5411
Živilska tehnologija (drugo) 5419
Živilska tehnologija (podrobneje
neopredeljeno) 5410
Živinoreja 6215
Šifra: 9600-7/2006/1
Ljubljana, dne 28. julija 2006
mag. Irena Križman l.r.
generalna direktorica
Statističnega urada Republike
Slovenije
_______________
1 Klasifikacijski sistem
izobraževanja, osnutek 1.0, marec 2005, predstavlja vizijo možne trajnejše in
celovitejše ureditve obravnavanega področja, vključno z zasnovo
organizacijsko-informacijske podpore. Osnutek je objavil Statistični urad RS v
okviru edicije Razvojna vprašanja statistike: Zasnova klasifikacijskega sistema
izobraževanja v Sloveniji, marec 2005. 2
2 Hoffmann, E.: Standard
Statistical Classifications: Basic Principles. Statistical Commission, New
York, March 1999, 13th Session, United Nations Statistics Division.
3 International Standard
Classification of education – 1997 (ISCED-1997); UNESCO, 1997. ISCED-1997 je
orodje za združevanje in
prikazovanje primerljive statistike in
kazalnikov izobraževanja tako v posameznih državah kot med njimi.
4 Fields of Education and
Training, Manuel, December 1999, Eurostat.
5 Najnovejša prizadevanja
oziroma sama potreba po izgradnji ogrodij kvalifikacij v evropskem prostoru so
sinergična rezultanta razvojnih usmeritev in aktivnosti, izhajajočih iz bolonjskega
procesa na področju visokošolskega izobraževanja, uresničevanja lizbonske
strategije oziroma kopenhagenskega procesa na področju poklicnega izobraževanja
in usposabljanja. V okviru teh procesov so v različnih fazah nastajanja:
ogrodje kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, evropsko ogrodje
kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, različna nova nacionalna ogrodja
kvalifikacij. Ogrodja kvalifikacij so opredeljena kot orodja za pregledno
izkazovanje in pojasnjevanje poti do posamičnih kvalifikacij, za izkazovanje in
pojasnjevanje možnosti nadaljnjih učnih napredkov in prehodov, za pojasnjevanje
osnov, na katerih so bile sprejete odločitve o priznavanju kvalifikacij.
Uporabljala naj bi se tudi kot pripomoček v postopkih preverjanja oziroma zagotavljanja
kakovosti v izobraževanju in v razvoju izobraževanja in usposabljanja. Do sedaj
so različno obsežna ogrodja kvalifikacij nastajala predvsem v nacionalnih
okoljih, v katerih poklicno usposabljanje ni v glavnini slonelo na sistemu
rednega (šolskega/dualnega) poklicnega izobraževanja (npr. Škotska, Wales,
Irska itd.).
6 V času priprave
Metodoloških pojasnil je bila v slovenskih političnoupravljalskih, strokovnih
in drugih zainteresiranih okoljih izražena zamisel o izgradnji slovenskega
ogrodja kvalifikacij; potekali so dogovori pristojnih resornih organov in
drugih institucij o opredelitvi in vzpostavitvi projekta slovensko ogrodje
kvalifikacij. Aktivnosti za pripravo slovenskega ogrodja kvalifikacij so
povezane s prizadevanji Evropske komisije, da pripravi evropsko ogrodje
kvalifikacij za vseživljenjsko izobraževanje (sam model in priporočila so še v
fazi predloga) ter z uresničevanjem deklaracij, povezanih z bolonjskim
procesom, ki predvideva vzpostavitev nacionalnih ogrodij visokošolskih
kvalifikacij. Predvideno evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje
naj bi imelo 8 referenčnih ravni, za kvalifikacije visokošolskega izobraževanja
so predvidene tri ravni: 6., 7. in 8.
7 Towards a European
Qualifications Framework for Lifelong Learning – Commission Staff Working
Document. Brussels, 8. 7. 2005, SEC (2005) 957, Commission of the European
Communities; A Framework for Qualifications of The European Higher Education
Area, Bologna Working Group on Qualifications Frameworks; February 2005.
8 Towards a European
Qualifications Framework for Lifelong Learning – Commission Staff Working
Document. Brussels, 8. 7. 2005, SEC (2005) 957, Commission of the European
Communities, str. 10; (opredelitev je nastala v okviru Cedefop-a);
Učenje je vsako izboljšanje
(izpopolnitev) vedenja, znanja, razumevanja, odnosov, vrednot ali spretnosti
(Learning: any improvement in behaviour, information, knowledge, understanding,
attitude, values or skills; ISCED-1997, str. 3).
9 Classification for
Learning Activities, Draft manuel, Version: December 2004; European, Commission
– Eurostat; str. 10–12.
10 Towards a European
Qualifications Framework for Lifelong Learning – Commission Staff Working
Document. Brussels, 8. 7. 2005, SEC (2005) 957, Commission of the European
Communities), str. 11.
11 Towards a European
Qualifications Framework for Lifelong Learning – Commission Staff Working
Document. Brussels, 8. 7. 2005, SEC (2005) 957, Commission of the European
Communities), str. 12.
12 V povezavi z ogrodji
visokošolskih kvalifikacij je v gradivu A Framework for Qualifications of The
European Higher Education Area, Bologna Working Group on Qualifications
Frameworks; February 2005 (str. 36) uporabljena naslednja opredelitev
kvalifikacij: »Qualifications are defined for this report as: any degree,
diploma or other certifikate issued by a competent authority attesting that
particular learning outcomes have been achived, normally folowing the
successful completion of a recognised hogher education programe of study«.
Prido-bitev kvalifikacije nakazuje, da je študent končal študij, ki ustreza
določenemu standardu in/ali nakazuje raven dosežka osebe, za katero se domneva,
da je sposobna opravljati določeno vlogo (funkcijo), sklop nalog ali poklic.
13 Skladno s to
opredelitvijo je poklicna kvalifikacija v širšem pomenu tudi poklicna/strokovna
izobrazba, pridobljena z uspešno dokončanim ustreznim javnoveljavnim programom.
V ožjem pomenu in v okviru uresničevanja določil Zakona o nacionalnih poklicnih
kvalifikacijah, Uradni list RS, št. 81/00, je (nacionalna) poklicna
kvalifikacija »delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je
potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru
poklica na določeni ravni zahtevnosti«. Po tem zakonu posameznik »nacionalno poklicno
kvalifikacijo« lahko pridobi z »doseženo poklicno oziroma strokovno izobrazbo«
za vse poklice, ki jih v skladu s poklicnimi standardi, ki so podlaga za
program, obsega ustrezen naziv poklicne ali strokovne izobrazbe. S poklicno
kvalifikacijo, pridobljeno po tem zakonu, pa ni mogoče pridobiti naziva
poklicne oziroma strokovne izobrazbe.
14 Towards a European
Qualifications Framework for Lifelong Learning – Commission Staff Working
Document. Brussels, 8. 7. 2005,
SEC (2005) 957, Commission of the
European Communities), str. 12.
15 A Framework for
Qualifications of The European Higher Education Area, Bologna Working Group on
Qualifications Frameworks; February 2005; str. 42.
16 Obstajajo nacionalna
ogrodja kvalifikacij, ki imajo ravni brez opisnikov (equating/sklicevalna
ogrodja), npr. Wells in Severna Irska, ter ogrodja, katerih ravni imajo
opisnike oziroma imajo kazalnike ravni (descriptor/opisna ogrodja), npr. Irska.
Če ni opisnikov/kazalnikov ravni, raven samo predstavlja tipična kvalifikacija
te ravni. Pri »sklicevalnih ogrodjih« ne gre za osredotočenost, ali se določena
posamična kvalifikacija sklada z določenim opisom, temveč kakšna je njena
relacija do drugih kvalifikacij. Kvalifikacije, ki imajo malo ali nič skupnega
z vidika ciljev, namena, obsega in vsebine, so lahko umeščene na isto raven.
Obratno pa so lahko pri »opisnem ogrodju« na isto raven umeščene le
kvalifikacije, ki se skladajo – ustrezajo zahtevanim specifikacijam, ki pa so
lahko bolj ali manj podrobne. Povzeto po European reference levels for
education and training; CEDEFOP Zones of Mutual Trust; Final Report –
Provisional version July 2004, Mike Coles and Tim Oates; str. 36–37.
17 Povzeto po European
reference levels for education and training; CEDEFOP Zones of Mutual Trust;
Final Report – Provisional
version July 2004, Mike Coles and Tim
Oates; str. 49–52.
18 Prirejeno po opredelitvi
v ISCED-1997, str. 3–4.
19 Prirejeno po opredelitvi
v ISCED-1997, str. 10.
20 Povzeto po
Classification for Learning Activities, draft manuel, Version: December 2004;
European, str. 12–13 Commission – Eurostat; str. 12–13.
21 ISCED-1997; UNESCO,
November 1997, str. 5.
22 Slovar slovenskega
knjižnega jezika.
23 Dr. Lea Bregar:
Statistične klasifikacije in izobraževanje; Problemi pri uporabi ISCED-1997 v Sloveniji,
2001, str. 67–68.
24 Dr. Lea Bregar:
Statistične klasifikacije in izobraževanje; Problemi pri uporabi ISCED-1997 v
Sloveniji, 2001, str. 70.
25 V gradivu European
reference levels for education and training; CEDEFOP Zones of Mutual Trust;
Final Report – Provisional
version July 2004, Mike Coles and Tim
Oates; str. 38–39, je navedeno, da je ISCED-1997 eden od treh obstoječih
metaogrodij kvalifikacij
(poleg nove bolonjske strukture
visokošolskega izobraževanja in evropske strukture ravni za poklicno
izobraževanje in usposabljanje iz
leta 1985). Le-ta so bila oblikovana,
da bi pokrila kvalifikacije določenega področja.
26 Unescov priročnik za
uporabo mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja ISCED 1997; Problemi
pri uporabi Isceda 1997 v Sloveniji (zbornik prispevkov); Ministrstvo za
šolstvo, znanost in šport; str. 19–24.
27 ISCED-1997; UNESCO,
November 1997, str. 6.
28 Povzeto po gradivu
Towards a European Qualifications Framework for Lifelong Learning – Commission
Staff Working Document. Brussels, 8. 7. 2005, SEC (2005) 957, Commission of the
European Communities.
29 Družbeni dogovor o
enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe; Uradni list
SFRJ, št. 29/1980.
30 V kontekstu KLASIUS-a
ima izraz »stopnja« enakovreden pomen kot v zakonskih predpisih, ki so v
različnih časovnih obdobjih urejali področje izobraževanja in usposabljanja,
»stopnja« se nanaša na v zakonskih predpisih točno določeno izobraževanje
oziroma izobrazbo. KLASIUS uvaja izraz »raven«, ki se v tehnično-operativnem
smislu nekoliko razlikuje od izraza »stopnja«. Raven aktivnosti in izidov
izobraževanja in usposabljanja je statističnoanalitična kategorija, torej
umetna tvorba, ki omogoča enotno evidentiranje, analiziranje in izkazovanje
izobraževanja oziroma izobrazbe, nanašajočih se na različne časovne in zakonske
okvire.
31 Towards a European
Qualifications Framework for Lifelong Learning – Commission Staff Working
Document. Brussels, 8. 7. 2005, SEC (2005) 957, Commission of the European
Communities).
32 V
Klasifikacijskem sistemu izobraževanja, osnutek 1.0, marec, ki je objavljen v
publikaciji Razvojna vprašanja statistike – Zasnova klasifikacijskega sistema
izobraževanja – marec 2005, SURS, december 2005, je razvidna poskusna delovna
inačica opredelitve dodatnih meril oziroma vrst izobraževalnih
aktivnosti/izidov v segmentu dopolnilnega izobraževanja.
33 International Standard
Classification of education – 1997 (ISCED-1997); UNESCO, 1997. ISCED-1997 je
orodje za združevanje in prikazovanje primerljive statistike in kazalnikov
izobraževanja tako v posameznih državah kot med njimi.
34 Fields of Education and
Training, Manuel, December 1999, Eurostat.
35 V kontekstu KLASIUS-a ima izraz »stopnja« enakovreden
pomen kot v zakonskih predpisih, ki so v različnih časovnih obdobjih urejali
področje izobraževanja in usposabljanja, »stopnja« se nanaša na v zakonskih
predpisih točno določeno izobraževanje oziroma izobrazbo. KLASIUS uvaja izraz
»raven«, ki se v tehnično-operativnem smislu nekoliko razlikuje od izraza
»stopnja«. Raven aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja je
statistično-analitična kategorija, torej umetna tvorba, ki omogoča enotno
evidentiranje, analiziranje in izkazovanje izobraževanja oziroma izobrazbe,
nanašajočih se na različne časovne in zakonske okvire.
36 Klasifikacijska
kategorija 11001 Osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nepopolna nižja
stopnja osnovnošolske izobrazbe se uporablja predvsem za evidentiranje in
izkazovanje dosežene izobrazbe – za končanih nekaj začetnih razredov
osnovnošolskega izobraževanja, in sicer: 1 do 3 razrede v osemletni osnovni
šoli oziroma 1 do 5 razredov v devetletni osnovni šoli. Za evidentiranje in
izkazovanje vključenosti v izobraževanje – v 1. do 4. razred osemletnega
osnovnega izobraževanja oziroma v 1. do 6. razred devetletnega izobraževanja se
uporablja klasifikacijska kategorija 11002 Osnovnošolsko izobraževanje nižje
stopnje/popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe.
37 Klasifikacijska kategorija 11003 Izpolnjena osnovnošolska
obveznost/nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe se uporablja predvsem
za evidentiranje in izkazovanje dosežene izobrazbe – za izpolnjeno
osnovnošolsko obveznost in končanih 4 do 7 razredov v osemletni osnovni šoli
oziroma 6 do 8 razredov v devetletni osnovni šoli. Za evidentiranje in
izkazovanje vključenosti v izobraževanje – v 5. do 8. razred osemletnega
osnovnega izobraževanja oziroma v 7. do 9. razred devetletnega osnovnega
izobraževanja se uporablja klasifikacijska kategorija 12001 Osnovnošolsko izobraževanje
višje stopnje/osnovnošolska izobrazba.