Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora
(Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in
38/17) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med
državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS,
št. 34/04, 43/10, 107/10 in 30/15) je Državni zbor na seji 8. marca
2019 sprejel
DEKLARACIJO
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v
institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 (DeUDIEU1920)
Ob zavedanju poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
Slovenija) kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti skupnim
vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji (v nadaljnjem
besedilu: PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
PDEU), v želji po odločnem uveljavljanju ciljev Slovenije v institucijah EU, še
zlasti v Svetu EU, ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta EU
(1. januar 2019–30. junij 2020) in Delovnega programa Komisije za
leto 2019, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje
zastavila Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične
usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečevala pri
nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja posameznih zakonodajnih aktov in
drugih dokumentov EU v obdobju januar 2019–junij 2020, ter se v okviru svojih
pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.
DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE
V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020
Obdobje te deklaracije zaznamuje kar nekaj neznank – izteka
se petletni institucionalni in zakonodajni cikel, z njim pa tudi usmeritve iz
sedanje Strateške agende in desetih prednostnih nalog sedanje Evropske komisije
(v nadaljnjem besedilu: Komisija). Evropske volitve maja 2019 bodo prinesle
nova politična razmerja v Evropskem parlamentu in nove voditelje institucij EU,
ki bodo izvajali novo Strateško agendo. Njene temeljne prioritete bodo
zasnovali voditelji držav članic EU na neformalnem vrhu 9. maja 2019 v
romunskem Sibiu in jo nato potrdili na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Iz
EU bo tudi prvič izstopila ena od njenih pomembnejših držav članic – Združeno
kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Združeno kraljestvo).
Kljub tem institucionalnim in strateškim spremembam se bo
Slovenija v skladu s svojimi sprejetimi načelnimi izhodišči glede prihodnosti
EU dosledno in dejavno zavzemala za trdno, tesno povezano in enotno EU, ki se
bo sposobna učinkovito soočati s prihodnjimi izzivi. Še naprej bomo zagovarjali
spoštovanje enakosti in solidarnosti držav članic kot dveh ključnih načel
evropskega integracijskega procesa ter jasna pravila igre, ki morajo veljati za
vse enako. Unija, za kakršno se Slovenija zavzema v vseh letih svojega
članstva, temelji na vladavini evropskega in mednarodnega prava, ki so ji
zavezane vse države članice, in na skupnih vrednotah, ki so Unijo izoblikovale
v izjemen primer nadnacionalnega povezovanja v svetu. Slovenija bo tvorno in
prepričano delovala za to, da se razlike in delitve v EU ne bodo poglabljale,
saj razumemo enotnost držav članic kot odločilen dejavnik njenega nadaljnjega
razvoja.
Proces razprave voditeljev držav članic in institucij EU o
prihodnosti Evrope se bo tudi v letu 2019 nadaljeval v Evropskem svetu kot
osrednjem forumu skupnega razmisleka in odločanja, na podlagi Agende
voditeljev, ki jo je septembra 2017 predlagal predsednik Tusk. Agenda je
osredotočena na konkretna področja, ki so v ospredju skrbi državljanov EU:
varnost, migracije, reforma evrskega območja in prihodnje financiranje EU,
brezposelnost in druga socialna vprašanja. EU mora zagotavljati svojim
državljanom zunanjo in notranjo varnost ter ščititi nacionalne in evropsko
identiteto. Gospodarska in socialna konvergenca sta pomembna predpogoja za
dolgoročno stabilnost in enotnost EU. Moramo biti sposobni ustvarjati delovna
mesta ter krepiti vzdržno rast za vse v celotni EU. Pri določanju skupnih interesov
moramo izhajati iz predhodnega razumevanja vsake države članice ter iz
medsebojne solidarnosti. V strateškem interesu Slovenije je tako kot doslej
biti del najtesneje povezanega dela EU.
Okvirno oceno iztekajočega se mandata je podal predsednik Komisije
Juncker v svojem zadnjem govoru o stanju Unije jeseni 2018 v Evropskem
parlamentu. Izpostavil je še vrsto pomembnih političnih sporočil in napovedal
delo v zadnjem obdobju mandata sedanje Komisije pred naslednjimi volitvami.
Po soočenju z gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela
številne države članice in postavila na preizkušnjo trdnost evrskega območja,
je EU v zadnjih letih uspela doseči pozitivne gospodarske rezultate. Okrepljena
trgovinska moč EU, ki prihaja do izraza tako v odnosih s Kitajsko kot z ZDA, je
tudi rezultat tega, da EU govori z enim glasom, kar je treba doseči tudi pri
drugih vprašanjih globalnega pomena. Pri tem je posebej pomembna potreba po
nadaljnjem izvozu stabilnosti v soseščino EU, saj s tem zagotavljamo varnost za
svoje državljane in prispevamo k bolj uravnoteženemu svetovnemu razvoju.
EU mora združevati politično in ekonomsko moč posameznih
članic, hkrati pa v mednarodni skupnosti ostati zavezana multilateralnemu delovanju.
Sodobni geopolitični kontekst od EU zahteva sposobnost močnejšega sooblikovanja
svetovne politike. Preseči bi bilo treba delitve in narediti korak k večji
suverenosti Evrope, samozavestne zaradi svojih civilizacijskih pridobitev in
temeljnih vrednot. Pot do tega pa vodi preko uresničitve zavez in danih obljub.
Za državljane, ki dajejo legitimnost obstoju Unije, namreč štejejo le doseženi
rezultati.
Program tria predsedstev Sveta EU za obdobje januar
2019–junij 2020 je zavezan zagotavljanju nemotenega prehoda v nov
institucionalni in zakonodajni cikel ter dokončanju odprtih zadev iz sedanje
Strateške agende. Tudi v tem programu so kot nujna stalnica delovanja
poudarjene skupne vrednote Unije. Naslednje tri predsedujoče države so se
skupaj zavezale h krepitvi zaupanja državljanov in podjetij v evropski projekt
ter k razvoju konkurenčnosti, gospodarski rasti in podpori naložb. Posebno
pozornost bodo posvetile ekonomski, socialni in ozemeljski koheziji. Krepiti in
ohranjati želijo multilateralni sistem ter uresničevati cilje Agende 2030 za
trajnostni razvoj znotraj in zunaj EU. Trio predsedstev si bo prizadeval za
enotnost in soglasje na ravni EU. Zavezan bo transparentnemu delovanju EU, ki
bo blizu državljanom in bo spoštovala načeli dobrega vodenja in boljše
zakonodaje. Pomembna segmenta njihovega delovanja bosta tudi izboljševanje
poznavanja EU in ozaveščanje o konkretnih rezultatih politik EU, zlasti med
mladimi.
Te usmeritve so vodilo tudi za Slovenijo, ki bo sodelovala
pri nadaljnjem intenzivnem delu v obdobju do evropskih volitev spomladi
prihodnje leto in po vzpostavitvi novega institucionalnega vodstva EU.
Zavzemamo se za doseganje soglasja o najpomembnejših zakonodajnih pobudah, ki
so še v pripravi: predvsem pri ukrepih za obvladovanje migracijskih izzivov, za
dokončanje ekonomske in monetarne unije, pogajanjih o večletnem finančnem
okviru in nadaljnji poglobitvi notranjega trga. Tudi v Sloveniji smo namreč
prepričani, da bi bila v času pred volitvami v Evropski parlament ravno
demonstracija zmožnosti doseganja kompromisov in reševanja skupnih izzivov
najboljša popotnica za zmago evropsko usmerjenih političnih sil. Za Slovenijo
je zelo pomemben poudarek, ki se nanaša na krepitev in zaščito demokracije ter
vrednot v okviru vladavine prava.
Ob pregledu zapisanih strateških ciljev iz Deklaracije za
obdobje julij 2017–december 2018 ugotavljamo, da so bila prizadevanjaSlovenije
za uresničevanje teh ciljev v preteklem letu in pol dosledna.
Med njimi želimo omeniti predvsem prizadevanja za izboljšanje
komunikacije z državljani in njihovo vključitev v posvetovanja o prihodnosti
EU. Slovenija je v zadnjih letih izvedla številne razprave s splošno in
strokovno javnostjo o različnih vidikih prihodnosti EU, v letu 2018 pa se je
pridružila projektu vseevropskega posvetovanja z državljani, ki je omogočil
izmenjavo izkušenj med državami članicami in se zaključil s skupnim poročilom o
rezultatih posvetovanj, s katerim so se na decembrskem zasedanju seznanili
voditelji EU.
Posvetovanja so pokazala, da je podpora slovenskih
državljanov evropskemu projektu ne glede na vse krize, ki smo jih doživeli od
časa našega vstopa v EU, trdna. Državljani se zavedajo zgodovinskega pomena EU
za ohranjanje miru na celini, se identificirajo z deklariranimi vrednotami EU
kot pravo usmeritvijo v spreminjajočih se razmerah v svetu, hkrati pa v svojem
vsakdanjem življenju občutijo tudi številne praktične koristi članstva. Na
nekaterih področjih, tudi tistih, ki so tradicionalno v pristojnosti držav
članic, bi si državljani želeli več Evrope (med drugim pri socialni politiki,
izobraževanju, varnosti). Po drugi strani pa bi si državljani želeli več vpliva
svoje države v okviru EU. Posvetovanja so potrdila, da je za večjo
demokratizacijo EU nujna stalna praksa aktivne participacije državljanov. Treba
je slišati vsa mnenja, tudi evroskeptična ali kritična. K večjemu poenotenju EU
in suverenosti na svetovnem prizorišču bi gotovo pripomogel razvoj evropske
identitete, v tem okviru so ključne mlade generacije. Cilj civilnega dialoga o
evropskih zadevah je med drugim tudi povečanje volilne udeležbe, s tem pa
krepitev demokratične legitimnosti. Slovenija si bo prizadevala za izboljšanje
posvetovalne prakse pri oblikovanju politik EU.
V naslednjem obdobju delovanja EU in Slovenije se bosta
nadaljevala dva obsežna horizontalna procesa, ki zadevata vse politike EU:
dokončanje izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz
EU in vzpostavitev prihodnjega odnosa z Združenim kraljestvom ter pogajanja o
večletnem finančnem okviru po letu 2020.
Izstop Združenega kraljestva iz EU bo zagotovo zahteval
določeno mero konsolidacije EU. Imel bo namreč dokajšen vpliv na razmerja moči
med državami članicami, porazdelitev interesov, financiranja, pa tudi
institucionalne in kadrovske posledice. Vsekakor je bistvenega pomena, da je z
Združenim kraljestvom dosežen izstopni dogovor in da so postavljena jasna
pravila medsebojnega sodelovanja v času prehodnega obdobja. V pogajanjih za
opredelitev odnosov po letu 2020 se bo Slovenija zavzemala za enoten pristop
EU-27 do zahtev Velike Britanije, pri čemer ostaja osnovno vodilo spoštovanje
temeljnih načel pogajanj in zakonodaje EU.
Ena od najpomembnejših prednostnih nalog v naslednjem obdobju
bodo pogajanja o večletnem finančnem okviru EU po letu 2020. Ta namreč ne
vpliva zgolj na obseg sredstev za države članice iz proračuna EU, temveč pomeni
jasen znak, katere bodo prioritete in v katero smer se želi EU razvijati v
naslednjem srednjeročnem obdobju. Slovenija močno podpira ambicijo sedanje
Komisije, da se dogovor o večletnem finančnem okviru doseže čim prej, po možnosti
pred naslednjimi evropskimi volitvami, saj bo to pokazalo, da se je Unija
sposobna poenotiti in hitro reagirati glede ključnih vprašanj. Pozitivna plat
predloga Komisije je, da je kljub napovedanemu izstopu Združenega kraljestva iz
EU predlagan ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira, ki je realno
primerljiv s sedanjim. Tako bo možno dodatno financirati ključne nove
prioritete, kot so migracije, digitalizacija, varnost in obramba, ter hkrati
ohraniti razumen obseg sredstev za dve ključni politiki proračuna EU –
kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko.
Slovenija pripisuje velik pomen kohezijski politiki in
politiki razvoja podeželja. Na področju kohezijske politike bo za Slovenijo zelo
pomembno, da bo obseg kohezijskih sredstev za države in regije še naprej
temeljil na merilu relativne razvitosti in da se bo našla rešitev, ki bo
preprečila nenadne padce kohezijskih sredstev ne samo na ravni držav, temveč
tudi na ravni regij. V okviru skupne kmetijske politike Slovenija zlasti
opozarja na previsoko znižanje sredstev za razvoj podeželja. Razvoj podeželja
je temeljna razvojna komponenta skupne kmetijske politike, ki prispeva k
reševanju okoljskih in podnebnih izzivov ter ohranjanju živega podeželja.
V naslednjih letih bodo za vlado poseben izziv tudi priprave
na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Iz izkušenj
prvega predsedovanja leta 2008 vemo, da gre za zelo odgovorno in zahtevno
nalogo, ki bo terjala angažiranost vseh resorjev. Nadaljnja krepitev dialoga z
vsemi institucijami EU in sopredsedujočima državama tria, Nemčijo in
Portugalsko, bo dobra popotnica k uresničevanju konsistentne evropske agende in
splošnih ciljev predsedovanja ter povečanju prepoznavnosti Slovenije v EU. V
procesu priprav bo vlada sodelovala tudi z Državnim zborom in mu redno poročala
o stanju in izvajanju priprav.
Podlage za delovanje v naslednjem obdobju so poleg slovenskih
prioritet, ki so zapisane v aktualnih strateških dokumentih Slovenije, Program
dela Komisije za 2019, 18-mesečni program tria predsedstev – Romunije, Finske
in Hrvaške, še naprej pa tudi zaveze iz Rimske izjave voditeljev držav članic
in institucij EU, sprejete marca 2017. Slovenija si bo pri delovanju v okviru
EU prizadevala za nadaljnje uresničevanje štirih strateških ciljev, ki smo jih
opredelili že v prejšnji deklaraciji:
1. Varna Evropa – varna Slovenija
Slovenija si bo prizadevala za ukrepe na ravni EU, ki bodo
omogočili, da se bodo slovenski državljani počutili varne v Sloveniji in EU in
da bodo pri tem spoštovane temeljne človekove pravice.
Krepitev sodelovanja EU na področju varnosti in obrambe bo
ključen element našega uspeha, zlasti na področju odvračanja kibernetskih in
informacijskih napadov ter hibridnih delovanj, ki so se v zadnjem letu izjemno
okrepila v mednarodnem prostoru tako s strani državnih kot nedržavnih akterjev.
Slovenija si bo prizadevala za okrepitev evropskih in nacionalnih zmogljivosti
pri zagotavljanju kibernetske in informacijske varnosti.
Varnost je treba doseči tudi z učinkovitim varovanjem zunanje
meje EU. Da bi to izpolnili, si bo Slovenija prizadevala za ustrezno krepitev
Evropske mejne in obalne straže ter za vzpostavitev novih nalog, ki bodo
pripomogle k učinkovitejšemu varovanju zunanjih meja EU. To je pomembno tudi za
odpravo neupravičenega začasnega podaljševanja nadzora na notranjih mejah, ki
omejuje ključne pridobitve EU, prosto gibanje državljanov EU in nemoteno
delovanje skupnega trga. Naš skupni cilj mora biti učinkovito izvajanje
schengenske zakonodaje in vrnitev k polnemu delovanju schengenskega območja,
brez nadzora na notranjih mejah.
Vprašanje varovanja meja je pomembno tudi z vidika migracij.
Te so prvič po letu 2015 na ravni pred krizo, kar je posledica številnih
ukrepov, ki so bili sprejeti na ravni EU. Slovenija bo tudi v prihodnje dejavna
pri reševanju problematike migracij na območju Zahodnega Balkana in si
prizadevala za pomoč državam te regije. Še naprej bo izpostavljala pomen
skupnih evropskih rešitev, pri katerih je treba delovati enotno in solidarno.
Hkrati si bo prizadevala, da se to izredno kompleksno vprašanje ureja z ukrepi
za odpravo temeljnih vzrokov migracij ter s sodelovanjem držav izvora in
tranzita.
2. Uspešna in trajnostna Evropa/Slovenija
Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je
zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim
gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in
zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje
rodove.
Na ravni EU Slovenija ostaja zavezana trajnostni rasti,
razvijajočemu se enotnemu trgu EU, skrbi za mala in srednja podjetja ter dobro
delujoči ekonomski in monetarni uniji.
Delujoč enotni trg, ki je leta 2018 obeležil svojo 25.
obletnico, je ključnega pomena za večjo konkurenčnost slovenskega in evropskega
gospodarstva in s tem za gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU. Pri
oblikovanju zakonodajnih pobud EU si bo Slovenija prizadevala za njegovo
nadaljnjo krepitev in odstranitev preostalih ovir ter varstvo potrošnikov.
Posebna pozornost bo namenjena inovacijam, malim in srednjim podjetjem ter
vzpostavljanju skupne industrijske politike. Za našo skupno prihodnost je
izrednega pomena, da pravo mesto v razvijajočem se notranjem trgu dobi
digitalna preobrazba EU. Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnjo
vzpostavitev prenovljenega pravnega okvira, odpiranje dodatnih možnosti za
finančno podporo ukrepom na ravni držav članic ter ustrezno digitalno varnost.
Pomemben element notranjega trga sta tudi ustrezna energetska in prometna
politika. Slovenija si bo prizadevala za energetsko unijo, v kateri bodo imeli
še naprej osrednjo vlogo polno povezan in delujoč notranji energetski trg,
ambiciozni podnebni in energetski cilji ter zagotavljanje energetske varnosti.
Z vidika prometne politike je za Slovenijo ključnega pomena spodbujati varen in
trajnosten promet ter hkrati ohranjati konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz
njene prometne lege. Slovenija si bo zato prizadevala, da bodo ukrepi, sprejeti
na ravni EU, zagotavljali ustrezno ravnovesje med socialnimi, ekonomskimi in
okoljskimi učinki ter prispevali k doseganju varne in čiste mobilnosti.
Krepitev ekonomske in denarne unije ostaja eden od osrednjih
interesov Slovenije v okviru EU. Slovenija je naklonjena politikam in ukrepom,
ki prispevajo k večji stabilnosti in konvergenci evrskega območja. V znatni
meri je to možno doseči z doslednejšim izvajanjem obstoječih dogovorov, zlasti
s spoštovanjem Pakta stabilnosti in rasti. Strateški interes Slovenije
je tudi, da se finančna stabilnost sistemsko zagotavlja z ustrezno regulacijo
poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij, zato bomo še naprej
podpirali ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v
finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij.
Ob tem je treba nadaljevati s prizadevanji za krepitev bančne unije, najprej
predvsem z zniževanjem tveganj v bančnem sistemu, na tej podlagi pa se lahko
začnejo razprave o evropskem sistemu jamstva za vloge. Okrepiti je treba vlogo
Evropskega stabilnostnega mehanizma, ki naj bi med drugim zagotovil skupni
varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, ter posodobiti nekatere
njegove instrumente za njihovo večjo učinkovitost. Pri vzpostavljanju unije
kapitalskih trgov se bo Slovenija zavzemala za ustrezno upoštevanje tudi
manjših oziroma manj razvitih kapitalskih trgov. Ustvariti je treba več
možnosti in varnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem.
Evropska kmetijska in ribiška politika s svojimi instrumenti
prispevata k doseganju ciljev glede zagotavljanja delovnih mest, rasti naložb
in delovanja enotnega trga, pa tudi k ohranitvi razvoja podeželja in obmorskih
območij, zagotavljanju proizvodnje varne in kakovostne hrane ter delovanju
celotnih preskrbnih verig. Pomembni sta tudi za varovanje okolja, boj proti
podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Slovenija si bo zato
prizadevala za nadgradnjo obeh obstoječih politik s posebnim poudarkom na večji
ciljni naravnanosti in poenostavitvah ter izboljšanju učinkovitosti, pri čemer je
treba upoštevati specifične razmere v posameznih državah članicah. Čeprav na
ravni EU ni skupne gozdarske politike, si bo Slovenija prizadevala za
upoštevanje trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi na področju
okolja in podnebnih sprememb ter pri spodbujanju krožnega gospodarstva.
3. Socialna Evropa – socialna Slovenija
Dostojno življenje za vse generacije je odgovornost in zaveza
celotne družbe. Ključni vzvod za to je ustvarjanje razmer, v katerih bodo vsi
ljudje lahko dostojno, enakopravno in odgovorno uresničili svoje danosti z
aktivnostjo na različnih področjih. Slovenija sodi med države z nizko
dohodkovno neenakostjo in relativno nizko stopnjo tveganja revščine, tudi
učinkovitost socialnih transferjev je razmeroma visoka.
Socialni model, ki je bil sprejet konec leta 2017, pomembno
določa prihodnjo pot EU na tem področju. Pred nami je EU, ki ne glede na
različnost nacionalnih sistemov krepi vlogo socialnih partnerjev, spodbuja
enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse, ki se
bori proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini.
Mladim bo EU tudi v prihodnje namenjala posebno skrb, zlasti
na področju izobraževanja in usposabljanja. Slovenija tako podpira bolj
dinamičen pristop EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, saj
meni, da so skupni programi in instrumenti EU ključni za nadaljnji razvoj,
krepitev mobilnosti ter strateško povezovanje in sodelovanje institucij na
evropski ravni.
4. Krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču
V nepredvidljivem mednarodnem okolju, vedno znova pred novimi
izzivi, ki jih države članice ne morejo reševati same, je močna in enotna EU
zelo pomembna. Slovenija si bo tako še naprej dejavno prizadevala za močno in
enotno skupno zunanjo in varnostno politiko ter za EU, ki bo zvesta skupnim
načelom in vrednotam. Le tako se bo EU namreč lahko uveljavljala kot suveren in
vpliven akter v mednarodnih odnosih, sposoben uresničevati skupne interese vseh
držav članic.
Vodilo skupnega zunanjega delovanja EU ostaja Globalna
strategija za zunanjo in varnostno politiko EU iz leta 2016. Slovenija si
bo prizadevala za utrjevanje napredka, narejenega v zadnjih letih, ter za
nadaljnje uresničevanje strategije. Zaradi trenda spodkopavanja mednarodnega
prava (npr. ruske aktivnosti na vzhodu in jugu Ukrajine, uporaba kemičnega
orožja) in multilateralizma v mednarodni skupnosti (odstopanje držav od
mednarodnih dogovorov, izstopanje iz mednarodnih organizacij) bo Slovenija
posebno pozornost posvečala zagovarjanju ohranitve in krepitve večstranskega
sodelovanja in pomena spoštovanja mednarodne ureditve, ki temelji na
mednarodnem pravu in v kateri mora imeti Organizacija združenih narodov
osrednje mesto. To je ključno predvsem z vidika ohranjanja mednarodnega miru in
varnosti.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za mir, varnost in razvoj
v neposrednem sosedstvu EU, na vzhodu in jugu, ter pri tem posebno pozornost
namenjala regiji Zahodnega Balkana. Podpirala bo reformni napredek držav regije
pri približevanju EU in izpostavljala pomen verodostojnega odzivanja EU ob
izpolnjenih kriterijih napredka. V širši soseščini in svetu se bo osredotočala
na preventivno delovanje, iskanje mirnih rešitev, spoštovanje mednarodnega in
humanitarnega prava ter se zavzemala predvsem za dejavnejši pristop EU pri
reševanju dolgotrajnih kriz in konfliktov. Z namenom reševanja vprašanj
skupnega interesa in globalnih izzivov bo Slovenija še naprej zagovarjala pomen
sodelovanja EU s ključnimi mednarodnimi akterji. Med globalnimi izzivi bo
posebno pozornost namenjala proaktivnemu delovanju EU glede nezakonitih
migracij.
Slovenija bo aktivno sodelovala tudi v procesu nadaljnje
krepitve skupne varnostne in obrambne politike EU. Izpolnjevala bo kriterije in
zaveze, ki izhajajo iz njenega članstva v stalnem strukturnem sodelovanju na
področju varnosti in obrambe EU (PESCO), zagovarjala načelo enotnega nabora sil
in pomena sodelovanja med EU in NATO ter pozornost posvečala izvajanju novembra
2018 sprejetega dogovora o razvoju civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja.
Posebnega pomena pri zagotavljanju varnosti EU bo tudi učinkovito soočanje in
krepitev odpornosti na novodobne varnostne izzive, predvsem kibernetske in
hibridne grožnje.
Na področju skupne trgovinske politike bo Slovenija podpirala
odprto in pošteno mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih, saj je le tako
mogoče izkoristiti pozitivne učinke globalizacije in z ustreznimi ukrepi
blažiti škodljive. Ostala bo zavezana multilateralnemu trgovinskemu sistemu z
osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade
Organization). Slovenija izpostavlja odgovornost EU pri oblikovanju svetovnih
pravil in standardov, ob spoštovanju temeljnih vrednot EU na področju socialnih
in delavskih pravic, varovanja zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja,
trajnostnega razvoja, pravic do urejanja v javnem interesu, ohranjanja naravnih
virov, človekovih pravic, poštene in etične trgovine, zaščite podatkov ter
uravnoteženega reševanja sporov med državo in investitorjem v skladu s
pogodbami EU in mednarodnim pravom.
PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V
INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020
HORIZONTALNE ZADEVE
Razprava o prihodnosti EU
Ambicija procesa do evropskih volitev v maju 2019 je
politični razmislek o nadaljnjih reformah na podlagi izvajanja Strateške
agende za Unijo v času sprememb, ki jo je potrdil Evropski svet v juniju
2014, skupne izjave in časovnice, sprejete na zasedanju septembra 2016 v
Bratislavi, in Rimske izjave, ki so jo voditelji 27 držav članic in
institucij EU sprejeli 25. marca 2017 v Rimu ob proslavitvi 60. obletnice
Rimske pogodbe in ki začrtuje cilje za obdobje desetih let. Cilj reformnega
procesa je na temelju Lizbonske pogodbe zgraditi varno EU, EU blaginje in
vzdržnega razvoja, socialno EU in močnejšo EU v svetu. Razprava med voditelji
bo še naprej potekala v Evropskem svetu kot osrednjem forumu skupne refleksije
in odločanja in bo sledila Agendi voditeljev, ki jo je predlagal njegov
predsednik Tusk. Ključna vprašanja pri tem so zlasti vprašanje migracij ter
dogovori o notranji in zunanji dimenziji upravljanja z njimi, notranji in
zunanji vidiki varnosti, obramba, socialna razsežnost, institucionalna
vprašanja ter reforma ekonomske in monetarne unije. Proces naj bi se zaključil
na neformalnem vrhu EU-27 prihodnje leto 9. maja v romunskem mestu Sibiu,
sledile pa bodo evropske volitve. Na vrhu v Sibiu naj bi voditelji sprejeli
tudi Strateško agendo za obdobje naslednjega zakonodajnega mandata v EU.
Za Slovenijo je Rimska izjava dober dokument.
Osredotoča se na prave odgovore glede na izzive, ki so pred nami. Že sedaj
Slovenija sodeluje v vseh vzpostavljenih oblikah tesnejšega sodelovanja EU, kot
so območje evra, schengensko območje ali različni primeri okrepljenega
sodelovanja. Menimo, da status quo v danih razmerah v svetu in znotraj
EU dolgoročno ni vzdržen. Zato je Slovenija odločena, da prispeva k skupni
krepitvi EU, ki zagotavlja varnost – zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko
in socialno –, v kateri so naše vrednote ter evropske in nacionalne identitete
zaščitene in lahko še naprej uspevajo. Ta usmeritev je stvar našega
dolgoročnega pogleda in interesa v okviru evropskega integracijskega procesa in
kot taka tudi usmeritev za obdobje, ki bo segalo v naslednji zakonodajni mandat
v EU. Strinjamo se, da mora EU na kratki rok izvesti dogovore na področjih
migracij, rasti in zaposlovanja, varnosti in mladih. Vendar pa je to zgolj prvi
korak, za dolgoročnejše reševanje izzivov migracij, globalizacije, varnosti ter
ekonomske in socialne stabilnosti ter konvergence pa bo potrebna nadaljnja
integracija EU na ključnih področjih, ki predstavljajo jasno evropsko dodano
vrednost in ob striktnem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. To
pa bo odvisno od skupne ravni ambicije. Priča smo šibkejši skupnostni zavesti,
kot je bilo to pred desetletji. Sicer je jasno, da je učinkovit odgovor na vse
ključne skupne izzive možen le v duhu sodelovanja in enotnosti, kajti izzivi
presegajo zmožnosti posamezne države članice. Vendar pa so to zavest ošibila
tudi izkustva težavnosti opozarjanja na legitimne poglede, stališča in
interese, kadar ti niso v skladu s prevladujočim večinskim mnenjem v EU. Med
drugim so tudi ta izkustva pripomogla k naraščanju nezaupanja do institucij EU.
Glede na vse to menimo, da je v tem trenutku najbolj nujno
okrepiti medsebojno zaupanje, lojalnost in zaupanje v proces evropskega
povezovanja. K temu pa najbolj prispeva tesno sodelovanje vseh držav članic v
okviru institucionalnega in pravnega okvira EU, kar je za Slovenijo prioritetna
oblika integracije. Scenarij Evrope več hitrosti bi potencialno lahko bil izhod
v sili in bi bil politično lažje uresničljiv, če se EU-27 ne bi mogla
dogovoriti za nadaljnjo integracijo na ključnih področjih. Pri tem pa bi bilo
nujno zagotoviti, da to ne bi vodilo v fragmentacijo politik in prava EU, da bi
bilo omogočeno sodelovanje vsem državam članicam, ki bi to želele in zmogle,
ter da bi se takšna diferencirana integracija odvijala v okviru obstoječega
institucionalnega okvira.
Eno od ključnih konceptualnih in institucionalnih vprašanj v
letu 2019 bo vprašanje oblikovanja novega vodstva Komisije. Slovenija ne
podpira sistema „vodilnih kandidatov“, po katerem je Komisija v tem mandatu
pridobila izrazitejši politični značaj, saj je bila pri delovanju preveč podrejena
Evropskemu parlamentu ter največjim članicam, zlasti tistim, katerih voditelji
pripadajo evropskim političnim družinam, ki sestavljajo vladajočo koalicijo v
Evropskem parlamentu. Posledično so bile oslabljene njena neodvisnost in
skupnostna narava ter vloga, ki jo ima kot nepristranski varuh temeljnih pogodb
EU. Pri imenovanjih na vodstvene položaje institucij je treba spoštovati
potrebna ravnovesja z več pomembnih vidikov (geografski, politični, spolni
itd.), za kar je pri imenovanjih v skladu s PEU pristojen in odgovoren Evropski
svet. To so razlogi, zaradi katerih Slovenija zagovarja, da ne bi smeli kar
avtomatično slediti ideji „vodilnih kandidatov“.
Izstop Združenega kraljestva iz EU
Prihodnje obdobje delovanja EU bo močno zaznamovano z
dejanskim izstopom Združenega kraljestva. 30. marca 2019 naj bi namreč
začel veljati Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika
Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko
energijo, kot je to predvideno v 50. členu PEU. Izstopni sporazum
določa pogoje izstopa Združenega kraljestva iz EU. Zagotavlja, da se izstop
zgodi na urejen način in zagotovi pravna varnost tudi po tem, ko bodo pogodbe
in zakonodaja EU za Združeno kraljestvo prenehale veljati. Njegova veljavnost
je predvidena do konca prehodnega obdobja, to je do 31. decembra 2020. Po
tem datumu je ob strinjanju obeh strani možno tudi njegovo podaljšanje.
Za delovanje EU in Slovenije v odnosu do Združenega
kraljestva je v prihodnjem obdobju bistveno, da so pravila medsebojnih odnosov
jasno določena in da bodo v prehodnem obdobju zagotovljene postopne spremembe
glede področij sodelovanja. Za Slovenijo je še posebej pomembno, da so bila
primerno urejena določila, ki opredeljujejo gospodarsko sodelovanje, pravice
državljanov ter da je bil dosežen dogovor glede finančne poravnave. Tako bo
tudi v prihodnjem obdobju zagotavljana primerna raven pravic in pravne
predvidljivosti, tako za državljane kot tudi za ekonomske subjekte Slovenije.
Glede pravic državljanov velja izpostaviti, da izstopni
sporazum ščiti tako državljane EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, kot
tudi državljane Združenega kraljestva, ki so ob koncu prehodnega obdobja
prebivali v eni od 27 držav članic EU. Izstopni sporazum varuje tudi družinske
člane, ki jim je podeljena pravica po zakonodaji EU (sedanji zakonci in
registrirani partnerji, starši, stari starši, otroci, vnuki in osebe v trajnem
razmerju), ki še ne živijo v isti državi in se svojcem lahko pridružijo v
prihodnosti. Glede finančne poravnave bo Združeno kraljestvo upoštevalo svoj
delež financiranja vseh obveznosti, ki so bile prevzete med članstvom v Uniji,
v zvezi s proračunom EU (in zlasti večletnega finančnega okvira 2014–2020,
vključno za plačila, ki se bodo zgodila po koncu prehodnega obdobja v zvezi z
zaprtjem programov), Evropske investicijske banke, Evropske centralne banke
(ECB), Sklada za begunce v Turčiji, skrbniških skladov EU, agencij Sveta in
Evropskega razvojnega sklada. V tem kontekstu so se pogajalci Komisije in
Združenega kraljestva dogovorili o pošteni metodologiji za izračun obveznosti
Združenega kraljestva v okviru njenega umika.
Skupaj z določili izstopnega sporazuma je bila z Združenim
kraljestvom dogovorjena tudi vsebina politične deklaracije o prihodnjih
odnosih, po letu 2020. V času veljavnosti te deklaracije bodo veljala še
določila izstopnega sporazuma, bo pa obdobje vsekakor pomembno za pogajanja
glede prihodnjih odnosov. V institucijah EU bo tako treba najprej določiti
pogajalska izhodišča, kasneje pa tudi pričeti in uspešno zaključiti pogajanja
glede prihodnjih odnosov, predvsem na področju gospodarskega sodelovanja (trgovina,
storitve, investicije, finančne storitve, digitalizacija, intelektualna
lastnina, mobilnost, transport, energetika, ribištvo), sodelovanja na
mednarodnem področju (npr. skupna prizadevanja za boj proti podnebnim
spremembam) in zagotavljanja enakih pogojev konkurenčnosti. Oblikovati bo treba
tudi odnose o varnostnem sodelovanju, predvsem glede sodelovanja na področju
implementacije zakonodaje in sodelovanja v pravosodnih in kazenskih zadevah,
zunanji politiki in obrambi ter drugih perečih mednarodnih vsebin (terorizem,
ilegalne migracije, civilna zaščita, javno zdravje).
V obdobju pogajanj glede prihodnjih odnosov med EU in
Združenim kraljestvom se bo Slovenija zavzemala za enoten pristop EU-27 do
zahtev Velike Britanije. Pri tem bo izpostavljala, da mora tudi pri oblikovanju
prihodnjih odnosov ostati osnovno načelo spoštovanje temeljnih načel pogajanj
in zakonodaje EU. V prihodnjih odnosih se bo Slovenija zavzemala za
nadaljevanje tvornega in vseobsegajočega odnosa med EU in Združenim
kraljestvom, še posebej na področjih trgovine in ekonomskih odnosov, varnosti,
obrambe in zunanje politike, ter čim manj omejeno gibanje državljanov.
Upoštevajoč dogovorjene pogajalske smernice EU na najvišji ravni bo v
pogajanjih za Slovenijo prav tako ključno, da imajo sporazum o novem odnosu pa
tudi prehodna obdobja čim manj negativnih učinkov na obstoječe trgovinsko in
naložbeno sodelovanje med Slovenijo in Združenim kraljestvom ter na slovenske
potrošnike in podjetja, ki sodelujejo z Združenim kraljestvom. Pogajalci EU in
Združenega kraljestva so se dogovorili tudi o načinu za izogib trde meje med
Republiko Irsko in Severno Irsko. Skladno z izstopnim sporazumom si bosta obe strani
prizadevali za sklenitev prihodnjega sporazuma o režimu do 1. julija 2020,
še pred koncem prehodnega obdobja. V okviru pogajanj za določitev prihodnjega
režima bo Slovenija še naprej izkazovala solidarnost z Irsko in pritrdila
rešitvam, sprejemljivim za Irsko in Komisijo.
Večletni finančni okvir 2021–2027
Večletni finančni okvir bo v naslednjem obdobju ena izmed
osrednjih prednostnih nalog tako za EU kot za Slovenijo. Političnemu dogovoru
na Evropskem svetu bo sledil še dogovor z Evropskim parlamentom v zvezi z Uredbo
o večletnem finančnem okviru, vzporedno pa bodo na ravni sektorskih sestav
Sveta potekala pogajanja o področnih zakonodajnih predlogih, ki podrobneje
urejajo izvajanje posameznih programov EU.
Slovenija ocenjuje, da je Komisija v danih okoliščinah
predlagala realističen in ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira. Pri
tem je Slovenija naklonjena povečanju obsega sredstev za t. i. nove prioritete,
kot so varnost, migracije, digitalizacija in zunanje delovanje, pa tudi
povečanju financiranja nekaterih programov z visoko dodano vrednostjo EU, kot
sta programa Obzorje Evropa in Erasmus+.
V pogajanjih o večletnem finančnem okviru bosta za Slovenijo
glavni prioritetni področji kohezijska politika in politika razvoja podeželja.
Na področju kohezijske politike bo za Slovenijo posebej pomembno, da ne bo
prihajalo do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev med posameznimi
obdobji tako na ravni držav kot na ravni regij. V zvezi s pogoji izvajanja
kohezijske politike in politike razvoja podeželja se bo Slovenija zavzemala, da
se ohrani pravilo n+3, hkrati pa Slovenija ostaja kritična do predlaganega
zvišanja stopenj nacionalnega sofinanciranja in znižanja predfinanciranja.
Na področju skupne kmetijske politike se bo Slovenija
zavzemala za ohranitev sredstev na nominalni ravni, kar je še posebej pomembno
z vidika sredstev za razvoj podeželja, ki jih je Komisija v svojem predlogu
opazno zmanjšala. Na področju neposrednih plačil kmetom Slovenija ostaja
kritična do nadaljevanja procesa konvergence neposrednih plačil na hektar med
državami članicami.
Na področju prihodkov se bo Slovenija zavzemala za ukinitev
vseh rabatov kot tudi za ukinitev lastnega vira na podlagi DDV. Slovenija
ostaja zadržana do novih lastnih virov, ki jih je predlagala Komisija in se
nanašajo na prihodke iz sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov,
prispevka na podlagi deleža nereciklirane plastične embalaže ter prispevka na
podlagi skupne konsolidirane davčne osnove pravnih oseb. Na splošno Slovenija
ni naklonjena uvedbi novih virov na ravni EU, ki že predstavljajo javnofinančni
vir v Sloveniji, je pa izmed predlaganih novih lastnih virov pripravljena na
nadaljnjo razpravo o predlogu vira na podlagi nereciklirane plastične embalaže.
Strategija EU 2020 in evropski semester
Evropski semester se je izkazal kot uspešno orodje za
spremljanje in nadzor ekonomskih in fiskalnih politik v državah članicah. Ob
začetku vsakoletnega evropskega semestra Komisija predstavi sveženj dokumentov,
s katerim postavi ključne usmeritve delovanja vseh držav in EU kot celote za
naslednje obdobje. Glede na opredeljene usmeritve razvoja se cilji še vedno
nanašajo na izvajanje naložb, zagotavljanje stabilnosti javnih financ in
izvajanje strukturnih reform. Tudi priporočila državam območja evra za leto
2018 so kot nujne ukrepe izpostavila zagotavljanje vzdržne in vključujoče
rasti, doseganje napredka pri delovanju enotnega trga ter povečevanje
produktivnosti, izboljšanje institucionalnega in poslovnega okolja,
odpravljanje ovir za investicije ter razvoj kakovostnih delovnih mest.
Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju dejavno sodelovala v
procesu evropskega semestra in se na Poročilo o Sloveniji odzvala v
predvidenih rokih s pravočasno pripravo Nacionalnega reformnega programa (NRP),
Programa stabilnosti (v mesecu aprilu) in Osnutkom proračunskega načrta (v
mesecu oktobru). Prav tako bo preučila prejeta posebna priporočila Komisije in
jih smiselno upoštevala pri pripravi srednjeročnega javnofinančnega okvira in
vsakoletnega državnega proračuna ter načrtovanju ukrepov ekonomske politike.
Slovenija bo še naprej nadaljevala prizadevanja za uresničevanje strukturnih
izboljšav za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v prihodnjih letih.
Naložbeni načrt za Evropo in novi program InvestEU
Naložbeni načrt za Evropo (t. i. Junckerjev načrt) je
presegel prvotni naložbeni cilj v višini 315 milijard evrov. S podporo iz
proračuna EU in lastnih virov EIB je bilo odobrenih 898 transakcij, kar naj bi
z garancijami EU spodbudilo za 335 milijard evrov naložb v vseh 28 državah
članicah EU. To presega prvotni cilj 315 milijard evrov iz leta 2015, ko je bil
vzpostavljen Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), da bi z garancijami EU
odpravili naložbeno vrzel, ki jo je povzročila gospodarska in finančna kriza.
Glede na uspeh EFSI-ja sta Evropski svet in Evropski parlament lani odobrila
podaljšanje njegovega trajanja in povečanje obsega jamstev, da bi do konca leta
2020 spodbudili za 500 milijard evrov naložb. Junckerjev načrt naj bi ustvaril
1,4 milijona delovnih mest in povečal BDP EU za 1,3% do leta 2020.
Program InvestEU je združitev 14-ih obstoječih programov v
enega in bo nadaljeval uspešen model naložbenega načrta za Evropo, ki temelji
na povezovanju javnih in zasebnih naložb, ter še naprej spodbujal ustvarjanje
delovnih mest, naložb in inovacij. Novi program bodo sestavljali sklad
InvestEU, vozlišče za naložbe InvestEU in portal InvestEU.
Okvirna razdelitev jamstva EU med sklope politik EU je
določena v naslednjih višinah sredstev:
-
do 11.500.000.000 – sklop politike za trajnostno infrastrukturo;
-
do 11.250.000.000 – sklop politike za raziskave, inovacije in
digitalizacijo;
-
do 11.250.000.000 – sklop politike za mala in srednja podjetja;
-
do 4.000.000.000 – sklop politike za socialne naložbe in spretnosti.
Jamstvo EU v višini 38.000.000.000 evrov na ravni EU naj bi
po pričakovanjih mobiliziralo več kot 650.000.000.000 evrov dodatnih naložb po
vsej EU.
Upravljanje sklada InvestEU bo potekalo preko:
1.
Svetovalnega odbora sklada InvestEU, ki se bo sestajal v dveh sestavah:
• predstavniki izvajalskih partnerjev in
• predstavniki držav članic;
2.
Naložbenega odbora.
Slovenija podpira združitev 14-ih obstoječih programov v
enega, saj bo zagotavljanje enotnega proračunskega jamstva s tem preglednejše,
razdrobljenost in prekrivanje bosta odpravljena, vsi procesi se bodo bistveno
poenostavili, zagotovljena pa bo tudi večja stroškovna učinkovitost. Vendar je
za manjše države članice in razvojne banke, javne sklade in druge finančne
posrednike izjemnega pomena poznavanje razpoložljivosti finančnih virov. Zato v
predlaganem zakonodajnem aktu pogrešamo določbe o vlogi nacionalnih razvojnih
bank, postopke odobravanja posojil preko njih ter dodatna pojasnila glede
sestave odborov in teles Komisije (npr.: investicijskega odbora), kriterijev in
postopkov imenovanja ter odgovornosti in pristojnosti.
Kohezijska politika
Osrednji poudarek na področju kohezijske politike v letih
2019 in 2020 bodo pogajanja o predlaganem kohezijskem zakonodajnem svežnju, ki
ga je Komisija predstavila konec maja 2018. Zakonodajni sveženj vključuje
predloge petih uredb: 1) o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za
regionalni razvoj (ESRR), Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), Kohezijskem
skladu (KS) in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in o finančnih
pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije (AMIF), Sklad za notranjo
varnost (SNV) in Instrument za upravljanje meje in vizume (IUMV), 2) za
Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad, 3) o Evropskem
socialnem skladu plus, 4) o posebnih določitvah za cilj „evropsko
teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za
regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja in 5) o mehanizmu
reševanja pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru.
Skladno s horizontalnim stališčem Republike Slovenije do
kohezijskega svežnja, ki je bilo v Državnem zboru potrjeno 16. novembra 2018,
bo Slovenija na področju kohezijske politike zastopala dve glavni prioriteti:
za Slovenijo zagotoviti čim višji obseg nacionalne kohezijske ovojnice in
zagotoviti rešitev za Zahodno kohezijsko regijo, saj je za Slovenijo
nedopustno, da regije pri prehodu iz enega v drugo programsko obdobje izgubijo
pretežen obseg sredstev, zato je rešitev nujna.
Slovenija za doseganje zastavljenih ciljev v stališču izpostavlja
pomen močne kohezijske politike, ki mora ostati ključna razvojna politika Unije
ter politika za vse regije in države Unije. Pomen navezave in osredotočenosti
kohezijske politike na razvojne izzive Unije in na evropski semester s ciljem
doseganja gospodarske transformacije regij, držav in Unije. Pomen doseganja
dodane vrednosti EU kot celote je glavni cilj kohezijske politike, ki ga zelo
jasno v vseh svojih resolucijah poudarja tudi Evropski parlament. Pomen
ohranitve BDP kot glavnega kriterija za izračun nacionalnih ovojnic (ohranitev
t. i. Berlinske metode). Močna podpora poenostavitvam izvajanja kohezijske
politike, ki omogočajo ohranitev obstoječih sistemov upravljanja kohezijskih
sredstev. Ravno poenostavitve so bile namreč glavno politično vodilo Komisije,
Evropskega parlamenta in držav članic pri pripravi predloga zakonodajnega svežnja.
Slovenija močno zagovarja nadaljevanje tako imenovanega pravila n+3, ki daje
prednost kakovosti izvajanja politike in ne njegovi hitrosti, kar je po mnenju
Slovenije ključno za uspešno kohezijsko politiko. Prav tako je za Slovenijo
ključno, da se kohezijska politika izvaja v deljenem upravljanju ter da
izvajanje omogoča dopolnjevanje različnih skladov. Slovenija tudi v prihodnjem
finančnem obdobju ostaja močna podpornica programov Evropskega teritorialnega
sodelovanja. Glede predlaganega Mehanizma za reševanje pravnih in upravnih ovir
v čezmejnem okviru je Slovenija do predloga zadržana in želi dodatna pojasnila
o njegovi obvezni uporabi.
Makroregionalne strategije EU
Slovenija sodeluje s celotnim ozemljem v treh od štirih
obstoječih makroregionalnih strategij EU, in sicer Podonavski (EUSDR),
Jadransko-jonski (EUSAIR) in Alpski (EUSALP). Na podlagi izkušenj, pridobljenih
v Podonavski in Jadransko-jonski strategiji, smo kot prva država v letu 2016
predsedovali Alpski strategiji. Sodelovanje v treh makroregijah prinaša velike
izzive, pa tudi privilegije, saj oblikujemo sinergije med makroregijami ter
povezujemo vsebine v smislu, da pridobljeno znanje in izkušnje prenašamo in ga
nadgrajujemo.
Slovenska ministrstva udejanjajo vsebinske prioritete z
vodenjem vsebinskih prioritetnih skupin. V Strategiji EU za Podonavje sta to
področji 1b (mobilnost – cestni, železniški in zračni promet), ki spada pod
Ministrstvo za infrastrukturo ter 10 (institucionalna krepitev), za katero
skrbi Center za evropsko perspektivo (CEP). V Strategiji EU za Jadransko-jonsko
regijo je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), skupaj z Bosno in
Hercegovino, prevzelo nalogo koordinacije vsebinske usmerjevalne skupine na
področju okolja. Sloveniji (Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko
politiko – SVRK) je bila zaupana tudi naloga, da vzpostavi strateško točko, t.
i. „Facility Point“, preko katere se v celotni regiji zagotavlja izvedbena pomoč
za aktivnosti koordinatorjev. V Strategiji EU za Alpsko regijo Zavod Republike
Slovenije za varstvo narave, v soglasju z MOP, vodi akcijsko skupino 7 s
področja ekosistemov in biotske raznovrstnosti (v tandemu z Bavarsko).
Makroregionalne strategije ponujajo sistem večnivojskega
upravljanja, ki približa izvajanje politik EU prebivalcem makroregij in omogoči
njihovo sodelovanje in soočanje z aktualnimi izzivi.
Ključne usmeritve:
1. Komuniciranje in vidnost makroregionalnih strategij
Slovenija si bo prizadevala, da skupaj s partnerskimi
državami in regijami, v okviru obstoječih makroregionalnih strategij vzpostavi
enovit horizontalni steber za vse štiri makroregionalne strategije na področju
medijev in komuniciranja.
Slovenija je septembra 2017 organizirala uspešno konferenco
„Spoznaj svojega soseda“, na kateri je predlagala korake za vzpostavitev
takšnega stebra. Rezultate je predstavila tudi na sestanku visokega panela
makroregionalnih strategij 1. marca 2018 v Bruslju. Dodaten korak k
uresničevanju tega cilja je delavnica programa Interact „Sporočilo v
steklenici“, ki je potekala 18. septembra 2018 v okviru Tedna sredozemske
obale in makroregionalnih strategij EU v Izoli, z naslovom „Poglej moje morje“.
2. Umestitev makroregionalnih strategij v politike EU in
finančne mehanizme po letu 2020
Potencial makroregionalnih strategij bi moral postati
vidnejši in biti usklajen s sistemom financiranja preko celotnega proračuna EU,
ne le kohezijske politike. Makroregionalne dejavnosti namreč presegajo
nacionalne dogovore na številnih področjih, zato je treba makroregionalne
strategije obravnavati sočasno z razpravo o politikah EU in večletnem finančnem
okviru po letu 2020.
Poseben položaj Slovenije je priložnost za preboj na
razvojnem področju, saj makroregionalne strategije EU rešujejo tiste izzive, ki
jih posamezna država sama ne more učinkovito urediti. Med te sodijo tudi
globalna inovativnost, konkurenčnost in ustvarjanje dodane vrednosti,
povezljivost in mobilnost (trajnostna), okoljski izzivi, vključno s poplavno varnostjo,
tveganji naravnih nesreč, podnebnih sprememb, ohranjanje biodiverzitete, skupno
načrtovanje in upravljanje prostora in morja, turizem in drugi izzivi.
Institucionalne zadeve
Medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju med
Svetom EU, Komisijo in Evropskim parlamentom, ki velja od aprila 2016, je
okrepil dialog med omenjenimi tremi institucijami. Pogajanja o posameznih
vprašanjih njegovega izvajanja, kot je denimo vloga Evropskega parlamenta pri
sklepanju mednarodnih sporazumov EU, sicer še niso zaključena. Kljub temu velja
oceniti, da je sporazum v zakonodajno aktivnost EU vnesel več transparentnosti,
boljše načrtovanje ter jasnejše postavljanje zakonodajnih prioritet.
Na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma je bila
decembra 2017 sprejeta deklaracija predsednikov treh institucij EU, ki
opredeljuje prioritete EU na zakonodajnem področju za čas do evropskih volitev
spomladi 2019. Te se nanašajo na krepitev varnosti, reformo migracijske
politike, razvoj socialne dimenzije EU, izgradnjo digitalnega enotnega trga,
oblikovanje ambiciozne energetske unije in podnebne politike EU ter okrepitev
demokratične legitimnosti Unije.
Usklajevanja o naslednji skupni deklaraciji za leto 2020 bodo
stekla v naslednjem zakonodajnem obdobju po konstituiranju Evropskega
parlamenta in izvolitvi nove Komisije, predvidoma poleti 2019. Razprava o
njenih osrednjih prioritetah pa se bo začela že z usklajevanjem politične
izjave o strateških prioritetah za naslednje zakonodajno obdobje, ki jo bodo
voditelji EU predvidoma sprejeli na neformalnem vrhu 9. maja 2019 v
romunskem Sibiu.
Slovenija podpira vsa prizadevanja v EU za boljšo zakonodajo
in politike, ki krepijo tako demokratično legitimnost kot tudi učinkovitost
delovanja EU. Še naprej velja nadaljevati s sistematičnim pregledom in
poenostavitvami zakonodajnih aktov EU (REFIT). Skladno s poročilom Projektne
skupine za subsidiarnost in sorazmernost z dne 10. julija 2018 pa je na
ravni EU v prihodnje smiselno delovati v manjšem obsegu in tam, kjer države
članice samostojno ne morejo ponuditi učinkovitih rešitev. Povsod drugod je
treba odločanje ohranjati čim bliže državljanom. Zato bomo podprli oblikovanje
instrumentov za boljšo presojo učinkov zakonodaje in politik EU z vidika načel
subsidiarnosti in proporcionalnosti. V tem smislu pričakujemo tudi nadaljnjo
krepitev vloge nacionalnih parlamentov pri oblikovanju zakonodajnih rešitev na
ravni EU.
V okviru reforme evropske volilne zakonodaje, katere
namen je med drugim povečati zanimanje državljanov EU za evropske volitve ter
okrepiti demokratičnost in učinkovitost izvedbe volitev v Evropski parlament,
je bil julija 2018 sprejet Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/994 o
spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi
volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ z dne 20. september
1976. V sklepu so zavezujoče le nekatere določbe (npr. glede volilnega
praga, o prepovedi dvojnega glasovanja, glede volilnega postopka z imeniki in
organa za stike); ostale določbe ostajajo na ravni priporočil. Vse pripombe, ki
jih je Slovenija dala v fazi usklajevanj, predvsem glede uskladitve rokov za
končno vzpostavitev volilnih imenikov in za izmenjavo informacij med državami
članicami, so bile ustrezno upoštevane. Sklep je zakonodajni akt sekundarnega
prava, ki je bil sprejet po posebnem zakonodajnem postopku na podlagi
223. člena PDEU, pri katerem ni predvidena ratifikacija, temveč potrditev
s strani držav članic v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. Veljati bo začel
prvi dan po prejemu vseh uradnih obvestil o potrditvi, ki jih morajo države
članice posredovati na generalni sekretariat Sveta. Cilj Sveta je, da začne
sklep veljati pred izvedbo evropskih volitev v maju 2019. Sklep ne vpliva na
sedanjo ureditev volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, zato
spremembe nacionalne zakonodaje niso potrebne. Vlada je tako v mesecu novembru
2018 pričela s postopkom potrditve Sklepa, predvidoma bo končan najkasneje
januarja 2019.
Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta o državljanski pobudi določa postopke in pogoje za izvedbo
državljanske pobude, s katero lahko najmanj milijon državljanov iz vsaj
četrtine držav članic EU neposredno pozove Komisijo k predložitvi ustreznega
predloga pravnega akta EU za izvajanje PEU in PDEU. Gre za pravico, ki se
uresničuje kolektivno in ustvarja neposredno vez med državljani EU in Komisijo
– predlagateljico zakonodajnih aktov v EU. Namen predloga prenovitve Uredbe
o evropski državljanski pobudi je izboljšati delovanje evropske
državljanske pobude z obravnavanjem pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v
zadnjih letih, glavna cilja politike pa sta zagotoviti, da bo evropska
državljanska pobuda dostopnejša organizatorjem in podpornikom, da bo zanje
manjše breme in da jo bodo lažje uporabljali. Tako bo možno doseči celoten
potencial evropske državljanske pobude kot orodja za spodbujanje razprave in
udeležbe na evropski ravni, tudi med mladimi, ter za približanje EU
državljanom. Slovenija predlog podpira, upoštevane so bile tudi naše pripombe.
Komisija je jeseni 2018 predstavila sveženj ukrepov za
zagotavljanje poštenih in transparentnih volitev EU 2019 ter preprečevanje hekerskih
vdorov ter širjenje dezinformacij v okviru volilnih kampanj. Opozarja na
tveganja, kot so zloraba osebnih podatkov, kibernetični napadi, ki lahko
ogrozijo volilne postopke ter vplivajo na izbiro in odločanje posameznikov, kar
lahko ogrozi zaupanje volivcev v varnost postopkov volitev, njihovo zakonitost
in ne nazadnje tudi na njihov izid. Ob tem izpostavlja tudi veliko odgovornost
in pristojnost, ki jo imajo države članice EU za zagotovitev zakonodajnega
okvira, vključujoč tudi spletno okolje, ki bo zagotavljal varno in kredibilno
okolje posredovanja in pridobivanja pravilnih podatkov o političnih strankah,
kandidatih in političnih kampanjah. Ključen je torej proaktiven pristop vseh
pristojnih organov in organizacij v posamezni državi članici v smislu
vzpostavitve oziroma krepitve podlag in mehanizmov za odpravo tveganj zlorab
osebnih podatkov, spodbujanje integritete volilnih postopkov, prav tako pa
oblikovanje jasnih in transparentnih pravil glede političnega oglaševanja,
omejitev porabe sredstev za volilne kampanje, spoštovanje volilnega molka in
enakopravne obravnave kandidatov, tudi na spletu, zavedajoč se ob tem dejstva,
da se volitve v Evropski parlament izvajajo primarno na ravni držav članic in
ne s strani evropskih institucij. Komisija je s ciljem zagotovitve svobodnih in
poštenih volitev v Evropski parlament državam članicam posredovala poziv za
vzpostavitev nacionalnih volilnih mrež, v katere naj bodo vključeni organi,
pristojni za volilne zadeve, in organi, odgovorni za spremljanje in izvrševanje
pravil, povezanih z dejavnostmi na spletu. Na nacionalni ravni bo treba
vzpostaviti mrežo institucij za sodelovanje v okviru navedenih ukrepov.
Komisija je skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje pripravila Akcijski
načrt za boj proti dezinformacijam na spletu in ga predstavila
5. decembra 2018. Akcijski načrt predvideva okrepitev delovanja
obstoječih ekip za strateško komunikacijo (Strategic Communication Task Force),
ustanovitev (do marca 2019) sistema za hitro odzivanje, ki bi v realnem času
zaznal in analiziral dezinformacije ter pripravil odziv nanje ter izvajanje
ukrepov ozaveščanja javnosti (vzpostavitev mreže neodvisnih preverjevalcev
dejstev, izobraževanje medijev, promocija medijske pismenosti med državljani).
Slovenija podpira prizadevanja in ukrepe Komisije. Zagotovila
bo izbiro ustreznih kontaktnih oseb za Evropsko spletno sodelovanje ter na
podlagi obstoječe nacionalne pravne ureditve in predlogov za spremembe aktov EU
vložila dodatne potrebne napore za ustrezno regulacijo in obvladovanje tveganj.
Slovenija pozdravlja tudi prizadevanja spletnih platform, socialnih omrežij in
oglaševalske industrije, ki so konec septembra 2018 objavile samoregulativni Kodeks
ravnanja z dezinformacijami, s katerim so aktivno posegle v boj proti
širjenju dezinformacij na spletu. Slovenija se zaveda odgovornosti, ki jo ima,
skupaj z drugimi državami članicami EU, glede na primarnost izvedbe volilnih postopkov
kandidatov za Evropski parlament, da zagotovi ustrezne mehanizme, nadzor in
sankcioniranje kršitev volilnih postopkov, vključno z jasnim regulativnim
okvirom na področju izvedbe volilnih kampanj, financiranja političnih strank,
varstva osebnih podatkov, ob tem pa sodelovanja in enotnega pristopa vseh
pristojnih deležnikov na nacionalni ravni.
Del omenjenega svežnja ukrepov je tudi nova revizija uredbe o
evropskih političnih strankah. Tako je Komisija septembra 2018 predstavila Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom)
št. 1141/2014, kar zadeva postopek preverjanja v zvezi s kršitvami pravil
o varstvu osebnih podatkov v okviru volitev v Evropski parlament. Predlog
je vezan na primer zlorabe v zvezi s Facebook/Cambridge Analytica in novo
zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov –
GDPR). Spletna komunikacija namreč lahko omogoča tesnejšo in neposredno
interakcijo med političnimi akterji in evropskimi državljani, hkrati pa prinaša
večje tveganje za nezakonito obdelavo osebnih podatkov državljanov v volilnem
kontekstu. Komisija predlaga ciljno usmerjeno spremembo, da bi zagotovila, da
volitve v Evropski parlament potekajo v okviru trdnih demokratičnih pravil in
ob polnem spoštovanju evropskih vrednot demokracije, pravne države in
spoštovanja temeljnih pravic. Njen cilj je omogočiti finančne sankcije za evropske
politične stranke ali fundacije, ki zlorabljajo kršitve pravil o varstvu
podatkov za namerno vplivanje ali poskus vplivanja na izid volitev v Evropski
parlament. Poleg tega bo predlog Organu za evropske politične stranke in
evropske politične fundacije tudi omogočil nemoteno in učinkovito delovanje,
tako da bo zagotovil, da ima ta lastno razporeditev osebja in da bo njegov
direktor postal organ za imenovanja.
Slovenija je podprla predlog kot hiter odziv Komisije na
primer Facebook/Cambridge Analytica in uskladitev z novo zakonodajo o varstvu
osebnih podatkov. Predlog stališča je bil potrjen v Državnem zboru
9. novembra 2018 in je podlaga za obravnavo na Delovni skupini Sveta EU za
splošne zadeve. Podpiramo tudi ambicijo Komisije, da se revidirana uredba
sprejme že pred evropskimi volitvami leta 2019.
Predlog medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru
preglednosti naj bi vzpostavil zanesljiv sistem za zagotavljanje preglednosti
pri dejavnostih lobiranja, v katerem bi po novem sodeloval tudi Svet EU. V
skladu s predlogom bi bila srečanja z nosilci odločanja iz vseh treh institucij
pogojena s predhodno registracijo v registru za preglednost. Kljub mnenju
pravne službe Sveta, da spada urejanje stikov predstavnikov interesnih
organizacij z organi držav članic v izrecno nacionalno pristojnost, kar je
odprlo resno vprašanje smiselnosti vključenosti Sveta v ta medinstitucionalni
sporazum, se pričakuje nadaljnje iskanje rešitev za dosego dogovora. Slovenija
vseskozi podpira prizadevanja, da bi proces sprejemanja odločitev v EU postal
preglednejši in s tem prispeval k nadaljnji krepitvi legitimnosti odločanja v
EU. Slovenija se tako pridružuje tudi stališčem skupine podobno mislečih držav
(Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska), ki se zavzema za povečanje
preglednosti v EU.
Junija 2018 je bil s strani Evropskega sveta sprejet nov Sklep
o sestavi Evropskega parlamenta za obdobje 2019–2024, saj je predhodni
sklep veljal zgolj za mandatno obdobje 2014–2019, hkrati pa so bile potrebne
spremembe sklepa tudi zaradi predvidenega izstopa Združenega kraljestva iz EU.
Skupno predlagano število poslanskih mest v mandatu 2019–2024 je 705 poslancev,
torej 46 manj kot sedaj. 73 izpraznjenih sedežev Združenega kraljestva se bo
razdelilo tako, da se jih bo 27 uporabilo za razdelitev v skladu z načelom
upadajoče proporcionalnosti. Za preostala mesta pa je v resoluciji, ki je
priložena sklepu, predlagano, da bi ostala izpraznjena za naslednje širitve.
Nobena država članica ni izgubila sedeža. Število poslancev iz Slovenije ostaja
enako, in sicer 8. V sklepu so vključene tudi pravne varovalke za primer, da
Združeno kraljestvo v začetku parlamentarnega mandata 2019–2024 ne bi izstopilo
iz EU. V tem primeru bo do dejanskega izstopa Združenega kraljestva veljal Sklep
Evropskega sveta iz leta 2013.
V prihodnjem letu se bo predvidoma nadaljevala razprava glede
Uredbe o preiskovalni pravici Evropskega parlamenta. Predlog uredbe
predvideva, da bi preiskovalni odbori med drugim lahko (i) zbirali dokaze, tudi
preko zaslišanj članov institucij EU in vlad držav članic, pridobivali dokaze
od uslužbencev EU kot tudi drugih posameznikov, ki bivajo v EU; (ii) zahtevali
izvedenska poročila, dokumente in opravili preiskave na kraju samem, pri čemer
naj bi imeli vpogled v dokumente, s katerimi razpolagajo institucije EU in
države članice, pa tudi druge fizične in pravne osebe; (iii) institucije EU in
države članice naj bi imenovale uslužbence, ki bodo pooblaščeni, da na poziv
preiskovalnega odbora pričajo pred njim, posamezniki, ki bivajo v EU, pa bi
morali na vprašanja odgovarjati kot priče. Predlog omogoča tudi razširjeno
uporabo sankcij v primeru neupoštevanja pozivov preiskovalnih odborov.
Evropski parlament je omenjeno uredbo predlagal leta 2012,
vendar je bil v naslednjih letih v pogajanjih dosežen le majhen napredek. Svet
in Komisija, imata že od vsega začetka pravne in institucionalne pomisleke,
razhajanja so predvsem glede obsega pooblastil preiskovalnih odborov. Kljub
temu je Svet pripravljen na konstruktivno izmenjavo mnenj, zato je oktobra 2018
Evropskemu parlamentu posredoval svoja stališča in ključne poudarke, ki bodo
podlaga za nadaljnje pogovore.
Slovenija ocenjuje, da so nekatere določbe predloga
nesprejemljive, tako z vidika institucionalnega ravnovesja kot tudi z vidika
načela suverenosti držav članic in načela prenesenih pristojnosti. Izpostavlja,
da se institut preiskovalne pravice z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe po
vsebini ni bistveno spremenil. Pristojnosti preiskovalnih odborov so preširoko
zastavljene in se približujejo pristojnostim, ki jih imajo sodni organi, česar
v luči načela delitve oblasti in z ozirom na politično naravo nadzora
preiskovalnih odborov nad izvajanjem prava EU kot tudi glede na določbe
226. člena PDEU, Slovenija ne more podpreti.
Glede komunikacije z državljani je bila v Pismu o nameri
Komisije iz septembra 2018 v okviru 10. prednostne naloge napovedana dodatna
pobuda za perspektivo za prihodnost Unije: Obveščanje o Evropi
(sporočilo o tem, kako lahko postane obveščanje o Uniji enotnejše, močnejše in
bolj demokratično). Slovenija bo v tem okviru, tudi na podlagi izkušenj iz
posvetovanj z državljani v letu 2018, zagovarjala načelo, da komuniciranje ne
sme biti samo ena od faz v procesu oblikovanja politik, temveč njegov sestavni
del od začetka do konca.
MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA
Poglobitev ekonomske in monetarne unije
Trenutna gospodarska rast je priložnost za napredek pri
krepitvi ekonomske in monetarne unije (EMU), ki je bistvena za spodbujanje
konvergence, odpornosti in rasti v EU. Voditelji držav članic evroobmočja v
razširjeni sestavi so na vrhu junija 2018 določili prioritetna področja dela in
jih nadgradili s podrobnejšimi usmeritvami na zasedanju 14. decembra 2018.
Na tej osnovi se bodo v letu 2019 nadaljevale razprave zlasti o časovnem načrtu
za dokončanje bančne unije, reformi Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS)
ter instrumentih za konvergenco in konkurenčnost v ekonomski in monetarni
uniji. EMS bo zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje,
okrepljena bo njegova vloga pri programih finančne pomoči, pregledneje pa bodo
oblikovani kriteriji za dostop do preventivnih finančnih instrumentov EMS.
Izboljšan bo tudi obstoječi okvir za spodbujanje vzdržnosti dolga držav članic.
V ta namen se bodo v letu 2019 pričele priprave predloga sprememb Pogodbe o
ustanovitvi EMS.
1. Dokončanje bančne unije
Slovenija ostaja zavezana časovnici, začrtani na vrhovih
evrskega območja decembra 2017 in nazadnje dopolnjeni decembra 2018. Dokončanje
bančne unije naj temelji na implementaciji nadgrajenih ukrepov iz že
dogovorjenega časovnega načrta iz junija 2016 ter upoštevaje znižanje tveganj v
bančnem sektorju EU, na podlagi česar bo možno sprejeti politične odločitve v
zvezi z vzpostavitvijo evropske sheme za jamstvo vlog in datumom uvedbe
skupnega varovala za enotni reševalni sklad.
2. Reforma EMS
Komisija je 6. decembra 2017 predlagala spremembe EMS,
in sicer preoblikovanje v t. i. Evropski denarni sklad (EDS), institucijo v
okviru prava EU, pri čemer bi se ohranili sedanja finančna zmogljivost in
institucionalna struktura ter hkrati povečali njegova učinkovitost, preglednost
in demokratična odgovornost. Članstvo se ne bi spremenilo, sodelovanje dodatnih
držav članic pa bi bilo možno tudi v prihodnje, ko prevzamejo evro. Poleg
dosedanje finančne pomoči za stabilnost državam članicam v težavah, bi EDS
zagotavljal skupno varovalo za enotni sklad za reševanje. Predlog predvideva
tudi možnost hitrejšega ukrepanja v nujnih primerih z okrepljeno kvalificirano
večino, za katero je potrebnih 85% glasov, ob tem, da se za odločitve z večjim
finančnim učinkom ohranja soglasje. Okrepili bi se tudi neposredna vključenost
EDS v upravljanje programov finančne pomoči, skupaj s Komisijo, ter možnost
uporabe novih finančnih instrumentov v podporo funkcije stabilizatorja. Predlog
ni bil pozitivno sprejet pri državah članicah in dogovorjeno je bilo, da se
reformo tega mehanizma pripravi na medvladni osnovi s spremembo obstoječe
Pogodbe o ustanovitvi EMS.
Evroskupina je 4. 12. 2018 sprejela usmeritve glede
nadaljnjega razvoja EMS. V njem poudarja, da je potrebna povečana vloga EMS, da
se okrepi odpornost evrskega območja na krize. V tem okviru bo EMS kot ponudnik
finančne pomoči v skrajnem primeru imel močnejšo vlogo pri oblikovanju, pogajanju
in nadzoru programov finančne pomoči, ne da bi posegal v področja iz
pristojnosti Komisije in ECB, skladno s sprejetim Sporazumom o sodelovanju med
EMS in Komisijo. EMS bo v prihodnje tudi zagotavljal skupno varovalo za enotni
reševalni sklad.
Skupno varovalo za enotni reševalni sklad
To bo nov instrument EMS, ki bo nadomestil instrument
direktne dokapitalizacije bank. Zagotavljal bo skupno varovalo za enotni
reševalni sklad v obliki revolving-kreditne linije. Njena višina bo usklajena s
ciljno ravnjo sklada za reševanje bank (1% zajamčenih vlog bank). Instrument bo
uporabljen v skrajni sili in bo v primeru koriščenja srednjeročno fiskalno
nevtralen, saj bo poplačan s prispevki bank v bančni uniji. Odločanje o uporabi
tega instrumenta bo potekalo s soglasjem direktorjev EMS ter ob izpolnjevanju
vnaprej določenih pogojev, treba pa bo doreči postopek, ki bo omogočal hiter
sprejem odločitev, upoštevaje nacionalne ustavne ureditve. Uvedba pred 2024 je
pogojena z znižanjem tveganj v bančnem sektorju EU, kar bo ocenjeno v letu
2020.
Posodobitev instrumentov za pomoč
Evroskupina je v svoji izjavi z dne 4. 12. 2018 sprejela
stališče glede bolj transparentnega oblikovanja kriterijev za preventivne finančne
instrumente (PCCL in ECCL). Do njih bodo lahko dostopale države članice EMS z
zdravimi ekonomskimi temelji, z namenom zavarovanja pred morebitnimi
negativnimi šoki izven njihovega nadzora. Instrument ECCL se sicer ne
spreminja, dostopen bo državam članicam EMS z dobro ekonomsko in finančno
situacijo, ki ne izpolnjujejo nekaterih kriterijev za dostop do instrumenta
PCCL. Instrument PCCL bo oblikovan bolj transparentno, z bolj jasno
oblikovanimi kriteriji dostopa do instrumenta, ki bodo temeljili na
kvalitativnih in kvantitativnih elementih, povezanih z ekonomsko in fiskalno
oceno države. Poleg tega bo vedno potrebno izpolnjevati kriterij vzdržnosti
dolga. Glede instrumenta PCCL se bo država v primeru črpanja zavezala oziroma
podpisala pismo o nameri, da bo vseskozi spoštovala kriterije dostopa do
instrumentov.
Pristojne institucije bodo vsake pol leta ocenjevale, ali
država spoštuje predhodne kriterije za dostop do instrumenta PCCL. V primeru
neizpolnjevanja se bo dostop do instrumenta ukinil, država pa bo lahko
zaprosila za prehod na instrument ECCL ali polni makroekonomski prilagoditveni
program.
Vzdržnost dolga
V okviru Evroskupine je bila izražena široka podpora glede
izboljšanja obstoječega okvira vzdržnosti dolga v območju evra. Predvidena je
uvedba klavzul z enotno agregacijo (single limb collective action clauses)
do leta 2022 z določitvijo tega v Pogodbi o ustanovitvi EMS (Uradni list RS –
Mednarodne pogodbe, št. 4/12 in 3/13). Ob tem je Evroskupina poudarila
temeljno načelo, da se lahko finančna pomoč podeli le državam, katerih dolg je
vzdržen in katerih poplačilo je zagotovljeno. To ocenjujeta Komisija in EMS,
skladno s svojimi pristojnostmi ter skladno z dogovorom o medsebojnem
sodelovanju. Ocena vzdržnosti dolga bo temeljila na transparentni osnovi, pri
čemer bo upoštevala zadosten nivo presoje.
Dalje, v primeru da bi bilo potrebno, ter če država zaprosi
za to, bi EMS lahko vzpostavil dialog med državo članico in privatnimi investitorji.
To bi temeljilo na prostovoljni, neuradni, nezavezujoči, začasni in zaupni
osnovi.
V razpravi o pripravi spremembe Pogodbe o reformi evropskega
mehanizma za stabilnost bo Slovenija smiselno upoštevala stališča, ki jih je
zavzela do Predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi Evropskega denarnega sklada
in upoštevaje politične usmeritve, ki so bile dorečene na zasedanju voditeljev evroobmočja
14. decembra 2018. Slovenija podpira ohranitev medvladnega pristopater
ohranitev načela soglasja držav članic pri odobritvah posamičnih izplačil
finančne pomoči iz programa EMS. Ravno tako podpira podrobnejšo opredelitev
pogojev dostopa do instrumentov pomoči EMS, ki naj bodo prilagojeni namenu in
značilnostim instrumenta. V razpravi o potencialni krepitvi vloge EMS pri
analizi vzdržnosti dolga držav članic je potrebna uravnotežena rešitev, ki bo
upoštevala pravne institucionalne pristojnosti Komisije na področju ekonomskega
upravljanja ter legitimen interes EMS, da na ustrezen način izvaja oceno
tveganja potencialnega posojilojemalca z namenom, da zaščiti sredstva delničark
EMS, ki so države članice evroobmočja.
Oblikovanje novega instrumenta EMS, ki bo zagotavljal skupno
varovalo za enotni reševalni sklad in nadomestil instrument direktne
dokapitalizacije Slovenija podpira. Odločitev o morebitni predčasni uvedbi tega
mehanizma naj bo sprejeta na podlagi ocene znižanja tveganj v bančnem sektorju.
Posebno pozornost bo Slovenija namenila podrobnejši ureditvi postopka odločanja
o uporabi instrumenta, kjer je ohranitev načela soglasja ključnega pomena. V
razpravi o uporabi teh sredstev za zagotavljanje likvidnosti pa bo Slovenija
izhajala iz stališča, da to ne sme posegati v likvidnostno pomoč, ki jo
zagotavljajo ECB, nacionalne centralne banke ali Enotni sklad za reševanje.
3. Instrument za konvergenco in stabilizacijo
Komisija je 31. maja 2018 predstavila Predlog uredbe
o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe. Cilj
predlagane uredbe je vzpostavitev Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe
(ESFN) za obvladovanje obsežnih asimetričnih šokov, ki lahko ogrozijo ekonomsko
in socialno kohezijo. Podpora ESFN bo na voljo državam članicam EMU in tistim
državam, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II).
Predlog je prvi korak v razvoju mehanizma zavarovanja v EMU
za namene makroekonomske stabilizacije. Prvotno je Komisija v svojem paketu „poglabljanje
EMU“ iz decembra 2017 napovedala, da namerava v proračunu EU ustvariti
instrument, ki bo članom pomagal pri obravnavanju asimetričnih šokov. Vendar pa
je v predlogu, ki se zdaj imenuje „Evropska stabilizacijska funkcija za
naložbe“, cilj ustvariti instrument zunaj proračuna EU, ki bi državam
članicam, ki so jih prizadeli veliki šoki, zagotovil posojila skupaj z
omejenimi nepovratnimi sredstvi in jim s tem pomagal ohranjati raven javnih
naložb. Predlagano subvencionirano posojilo je zasnovano tako, da se lahko
sčasoma razvije v mehanizem prostovoljnega zavarovanja za namene makroekonomske
stabilizacije. Ta zavarovalni mehanizem, ki bi tudi temeljil na pogojih
upravičenosti, bi državam članicam, ko bi se te soočale z velikim asimetričnim
šokom, omogočil izplačilo, hkrati pa bi jim na kratek rok olajšal iskanje
kompromisa med spodbujanjem gospodarske aktivnosti in obvladovanjem rasti
javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.
Skupna vrednost posojil Komisije državam, za katere se bo ta
zadolžila na trgu, je v predlogu uredbe omejena na najvišji znesek za vse
države članice skupaj v višini 30 milijard EUR. Za financiranje
subvencioniranja obrestnih mer se bo ustanovil Sklad za stabilizacijsko podporo
(Sklad). Sklad se bo financiral z letnimi prispevki držav članic. Metoda za
izračun in pravila za prenos teh prispevkov, ki se bodo določila z medvladnim
sporazumom. Letni prispevki držav članic bodo določeni glede na znesek denarnih
prihodkov, dodeljenih nacionalnim centralnim bankam Eurosistema, bodo
sorazmerni z vplačanimi deleži posameznih nacionalnih centralnih bank v
kapitalu ECB. Dostop do posojilnega sredstva bo pogojen z izvajanjem preudarnih
fiskalnih in ekonomskih politik. Posojila pa se bodo morala porabiti za
financiranje projektov iz večletnih naložbenih strategij držav, ki jih bodo
morale države predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi reformnimi programi.
Države bodo morale zagotoviti visoko kakovost svojih sistemov
in praks za upravljanje vseh javnih naložb v državi, ne glede na vir
financiranja (tj. domača sredstva in sredstva EU). Zato predlog uredbe uvaja
postopek kvalitativnega ocenjevanja sistemov in praks upravljanja javnih naložb
v državah članicah, ki ga bo izvajala Komisija.
Slovenija podpira Predlog uredbe Evropskega parlamenta in
Sveta o vzpostavitvi Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe.
Pričakovati je namreč, da bo uvedba fiskalnega instrumenta za delitev tveganja
kot del strukture ekonomske in monetarne unije prispevala k makroekonomski
stabilnosti v Sloveniji in državah EMU. Ob tem poudarjamo, da mora Komisija
natančno pojasniti, kakšna bodo bremena posameznih držav članic v zvezi s
podporo ESFN, kako so predvidena vplačila, kakšna bo obravnava teh transakcij z
vidika ESA 2010 (tako za posojila kot za subvencije obrestne mere), pa tudi
širše: vpliv teh transakcij na dolg sektorja država in vpliv bruto investicij
na ESA 2010 postavko b.9 (t.j. presežek/primanjkljaj sektorja država). V tem
kontekstu Slovenija pričakuje tudi dodatna pojasnila Komisije in Eurostata
glede primernosti sedanje obravnave investicij po metodologiji ESA 2010.
Stališče je Državni zbor sprejel 28. 9. 2018.
Na podlagi sklepov voditeljev evroobmočja v razširjeni
sestavi 14. 12. 2018 pričakujemo, da bo v letu 2019 poudarek dela na
oblikovanju novega proračunskega instrumenta za evroobmočje, ki bo namenjen
krepitvi konvergence in konkurenčnosti v evroobmočju. Dokončno stališče do tega
bo Slovenija oblikovala na podlagi dodatnih razprav, ki bodo potekale v začetku
leta 2019. Pri tem bo presojala namen, način financiranja, pričakovani fiskalni
učinek na države članice in vpliv na druge instrumente, ki so namenjeni konvergenci
med državami članicami v proračunu EU (predvsem kohezija in strukturni skladi)
za prihodnje večletno obdobje.
4. Program za podporo reformam EU
Komisija je 31. maja 2018 predlagala novo Uredbo
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo reformam EU
2018/0213, ki zajema tri ločene, medsebojno dopolnjujoče instrumente: (i)
instrument za izvajanje reform v obliki instrumenta za finančno podporo, (ii)
nadaljevanje programa za podporo strukturnim reformam v obliki instrumenta za
tehnično podporo in (iii) konvergenčni instrument za zagotavljanje posebne in
usmerjene podpore državam članicam, ki niso članice evrskega območja (imenovan
tudi „konvergenčni instrument“). Namen tega programa je podpreti vlade in javne
organe držav članic pri prizadevanjih za oblikovanje in izvajanje strukturnih
reform za ohranjanje rasti, in sicer na podlagi njihovega zahtevka za tehnično
podporo ali na podlagi njihovih predlogov reformnih zavez.
Program naj bi prispeval k splošnemu cilju okrepitve
kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanja. Pozitivno bi
lahko vplival tudi na uresničitev evropskega stebra socialnih pravic. V te
namene bi moral zagotavljati zadostne finančne spodbude za dokončanje reform
strukturne narave in tehnično podporo za okrepitev upravne zmogljivosti držav
članic v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javne
uprave ter ekonomski in socialni sektorji.
Po sedanjem predlogu razdelitve sredstev bi imela Slovenija v
celotnem obdobju trajanja instrumenta na voljo najmanj 102 mio evrov.
Slovenija ne nasprotuje oblikovanju instrumenta za podporo
izvajanja strukturnih reform in s tem sprejemu Uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo reformam EU 2018/0213.
Finančne storitve in prost pretok kapitala, bančna in
kapitalska unija
Tudi v naslednjem 18-mesečnem obdobju ostaja strateški
interes Slovenije, da se finančna stabilnost sistemsko zagotavlja z ustrezno
regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij, zato bomo še
naprej podpirali nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki bodo prispevali k
zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ
pri reševanju finančnih institucij.
Evropsko gospodarstvo se še vedno sooča s pomanjkanjem
dolgoročnih virov za financiranje gospodinjstev in gospodarstva, zlasti malih
in srednjih podjetij (MSP). Unija kapitalskih trgov naj bi zagotavljala
dolgoročne in bolj raznolike vire financiranja nasploh ter zmanjšala odvisnost
od bančnega financiranja. Predvsem naj bi izboljšala položaj malih in srednjih
podjetij pri financiranju njihovega poslovanja. Zato je Komisija maja 2018
objavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb
(EU) št. 596/2014 in (EU) 2017/1129 v zvezi s spodbujanjem uporabe
zagonskih trgov MSP. Splošni cilj tega predloga je uvesti tehnične
prilagoditve enotnih pravil EU, da se: (i) zmanjšajo upravna bremena in stroški
izpolnjevanja zakonskih obveznosti, s katerimi se soočajo mala in srednja
podjetja, ko so njihovi finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje na zagonskem
trgu MSP, ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni zaščite vlagateljev in
celovitosti trga ter (ii) poveča likvidnost lastniških instrumentov, uvrščenih
v trgovanje na zagonskih trgih MSP. Slovenija podpira cilje tega predloga,
hkrati pa je za nas pomembno tudi, da se zagotavlja visoka raven zaščite
vlagateljev in celovitosti trga.
V tem sklopu je Komisija objavila Predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu
(Uredba PEPP), katere cilj je mobilizirati kapital v Uniji in ga usmeriti v
vsa podjetja, vključno z MSP, ter infrastrukturne in dolgoročne trajnostne
projekte, ki ga potrebujejo za razširitev in ustvarjanje delovnih mest. Predlog
Komisije za sprejetje Uredbe PEPP predvideva uvedbo novega vseevropskega
produkta osebnega pokojninskega zavarovanja, ki bi dopolnil ponudbo obstoječih
dodatnih pokojninskih zavarovanj in ostalih oblik varčevanja za starost, saj
nacionalni produkti ne bodo nadomeščeni s PEPP. Slovenija cilje zakonodajnega
predloga podpira in si prizadeva, da bi bil namenski varčevalni produkt
uporaben in v korist vlagateljev, ki bi tako privarčevali finančna sredstva za
starost.
Prav tako je Komisija objavila Predlog uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih
investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 in (EU)
št. 346/2013 ter Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive
2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo
kolektivnih investicijskih skladov. Ta zakonodajni sveženj se obravnava s
ciljem vzpostavitve pristnega notranjega kapitalskega trga z zmanjšanjem
razdrobljenosti na kapitalskih trgih, odpravo regulativnih ovir za financiranje
gospodarstva in večjo razpoložljivostjo kapitala za podjetja. Regulativne
ovire, tj. zahteve držav članic glede trženja, regulativne pristojbine ter
upravne zahteve in zahteve glede uradnega obveščanja precej odvračajo od
čezmejne distribucije skladov. Slovenija podpira cilje tega zakonodajnega
paketa.
Poleg tega Slovenija podpira prizadevanja Komisije in držav
članic, da se zmanjšajo prekomerni stroški poslovanja finančnih subjektov, kar
pa ne sme vplivati na stabilnost finančnega sistema ali povzročati tveganj za
javne finance. Z namenom zmanjšanja prekomernih stroškov in poenostavitve
poslovanja poteka v okviru Sveta EU zakonodajni postopek v zvezi s Predlogom
direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih
podjetij in spremembi Direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU in Predlogom uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah skrbnega in varnega poslovanja
investicijskih podjetij in spremembi Uredb (EU) št. 575/2013, (EU)
št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010. Namen teh predlogov je
zagotoviti, da za investicijska podjetja veljajo kapitalske, likvidnostne in
druge ključne bonitetne zahteve ter ustrezne nadzorniške ureditve, ki so
prilagojene njihovemu poslovanju, vendar so dovolj stroge, da tveganja
investicijskih podjetij zajamejo na bonitetno zanesljiv način, da bi tako
zaščitili stabilnost finančnih trgov EU.
Zaradi poenostavitve pravil in zagotovitve njihove večje
sorazmernosti se s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo
mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja
tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek
centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih
poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov (EMIR REFIT) predlagajo
ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012. Obenem EMIR
REFIT ohranja vse ključne elemente okvira, za katere se je izkazalo, da
omogočajo izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012. Zaradi
potrebe po odpravi nesorazmernih stroškov in obremenitev za mala podjetja in
poenostavitvi pravil, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost, je
bil pregled sprememb Uredbe (EU) št. 648/2012 vključen v program Komisije
glede ustreznosti in uspešnosti predpisov v letu 2016 (program REFIT). V zvezi
s tem predlogom trenutno potekajo politični trialogi, njegov sprejem pa se
pričakuje v prvi polovici 2019.
Z namenom ciljnih reform in nadaljnjega izboljšanja finančne
stabilnosti ter upoštevanja posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU je Komisija
objavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe
(EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi evropskega nadzornega organa (Evropski
organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU)
št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji
dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav. Predlog
uredbe uvaja vseevropski pristop k nadzoru centralno nasprotnih strank (CNS),
da se zagotovi nadaljnje poenotenje nadzora in pospešijo določeni postopki. Zagotavlja
se tudi tesnejše sodelovanje med nadzornimi organi in centralnimi bankami. V ta
namen poteka tudi pobuda za spremembo 22. člena Statuta Evropskega
sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. S spremembo bi ECB
dobila jasno pravno pristojnost na področju centralnega kliringa, kar bi
Eurosistemu omogočilo izvajati pooblastila, ki jih Komisija v okviru pregleda Uredbe
o evropskih tržnih infrastrukturah (Uredba (EU) št. 648/2012) predlaga
za centralne banke izdajateljice valute. Ta pooblastila vključujejo dosti večjo
vlogo centralnih bank izdajateljic v sistemu nadzora CNS, zlasti kar zadeva
priznavanje in nadzor sistemsko pomembnih CNS iz tretjih držav, ki izvajajo
kliring velikih zneskov transakcij v evrih. Po predlaganih spremembah okvira za
evropske tržne infrastrukture bo Eurosistem lahko še naprej izvajal vlogo
centralne banke izdajateljice enotne valute. Spremembe bodo Eurosistemu
omogočile, da spremlja in odpravlja tveganja, povezana z dejavnostmi
centralnega kliringa, ki bi lahko vplivala na izvajanje denarne politike,
delovanje plačilnih sistemov in stabilnost evra. Sprejem navedenih aktov se
pričakuje v letu 2019.
Zaradi vse večjega pomena CNS je Komisija predstavila tudi Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje
centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU)
št. 648/2012 in (EU) 2015/2365 in direktiv 98/26/EC, 2002/47/EC,
2004/25/EC, 2005/56/EC, 2007/36/EC, 2011/35/EU in (EU) 2017/1132, katere
namen je vzpostaviti vseevropske rešitve, ki bi v primeru težav posamezne CNS
pripomogle k zmanjševanju in odpravljanju posledic za finančni sistem in
celotno ekonomijo.
V sklopu vmesnega akcijskega načrta Unije za kapitalske trge
iz junija 2017 je bil eden prvih prednostnih ukrepov krepitev pristojnosti
evropskih nadzornih organov (ESA – European Supervisory Authorities), ki
omogoča integracijo nadzora finančnih trgov. Zakonodajni predlog Komisije je
prvi konkreten korak k ustanovitvi enega samega nadzornika kapitalskih trgov in
k dokončanju finančne unije. Komisija je septembra 2017 predstavila Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU)
št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni
organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU)
št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ
za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih
tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za
socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih
instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih
skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne
vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje
uspešnosti investicijskih skladov, in Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se
objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v
trgovanje na reguliranem trgu, skupaj s Predlogom direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih
instrumentov in Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju
dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II). Prav tako je
objavila zakonodajno pobudo za okrepitev Evropskega odbora za sistemska
tveganja (ESRB – European Systemic Risk Board), ki skupaj z evropskimi
nadzornimi organi tvori evropski sistem finančnega nadzora, uveden po finančni
krizi, in sicer Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom
Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja.
Predlogi so usmerjeni k ciljem izboljšanja mandata, upravljanja in financiranja
ESA in ESRB, s čimer spodbujajo nadaljnje vključevanje kapitalskega trga po
izstopu Združenega kraljestva iz EU ter zagotavljajo ustrezno upravljanje vseh
finančnih tveganj, med drugim z močnejšo koordinacijo nadzora s prednostnimi
nalogami, razširjenim neposrednim nadzorom nad kapitalskimi trgi s strani
Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA – European Securities and
Markets Authority), z novim sistemom upravljanja, ki bo zagotovil večjo
neodvisnost odločanja evropskih nadzornih organov od nacionalnih interesov, ter
s spodbujanjem trajnostnega financiranja in zagotavljanja finančne stabilnosti.
Slovenija podpira odpravljanje pomanjkljivosti evropskega finančnega nadzora,
odločanja pod vplivom nacionalnih interesov ter drugih nedoslednosti in
neskladnosti. Prav tako podpira nadaljnji razvoj pravil za delovanje evropskih
nadzornih organov z namenom povečanja učinkovitosti nadzora, vendar pa bo
pazljiva pri vrstah in obsegu prenosa nadzornih pristojnosti z nacionalnih
nadzornih organov na evropske. Pri zadevnih zakonodajnih predlogih je namreč
treba upoštevati kapitalske trge manjših držav članic ter njihove nadzorne
organe, da jim spremenjeno financiranje evropskih nadzornih organov ne bi
naložilo dodatnega finančnega bremena.
Glavni namen predloga Komisije o pregledu uredb o evropskih
nadzornih organih iz septembra 2017 je bil okrepiti sposobnost zagotavljanja
usklajenega in učinkovitega finančnega nadzora, ni pa imel posebnega cilja
povečati pooblastila organov v zadevah, povezanih s preprečevanjem pranja
denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima (PPDFT). Kljub nedavnim
spremembam zakonodajnega okvira tega področja je več primerov pranja denarja v
evropskih bankah privedlo do spoznanja o potrebni dodatni izboljšavi nadzora.
Eno od rešitev je septembra 2018 Komisija ponudila v obliki Spremenjenega
predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU)
št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni
organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega
organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU)
št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ
za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih
skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih
za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih
instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih
skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne
vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje
uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se
objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v
trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju
uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.
Dodatne spremembe težijo predvsem k okrepitvi in centralizaciji vloge, virov
ter strokovnega znanja pod okriljem in v pristojnosti Evropskega bančnega
organa (EBA – European Bank Authority).
Poleg že izpostavljenega stališča do prvotnega predloga
Slovenija podpira odločnejše ukrepanje v primerih PPDFT, predvsem glede na
ugotovljene pomanjkljivosti nadzornih ukrepov in zakonodaje EU. Na splošno
podpira tudi centralizirano vlogo EBA in njegovo povečano odgovornost na
področju PPDFT, hkrati pa zagovarja sorazmernost, smotrnost in ustreznost
prenosa pooblastil (predvsem neposrednih) in novih nalog na evropske nadzorne
organe ter njihovega posega v neodvisnost in samostojnost nacionalnih organov.
Prav tako opozarja na izboljšanje odprtih in nejasnih določil, ki bi lahko
povzročila prepletanje, preseganje ali podvajanje pristojnosti tako znotraj
finančnega sektorja kot tudi s predpisi kazenskopravne narave, ter pazljivost
glede obsega, vrste in načina izmenjave informacij.
Unija kapitalskih trgov močno poudarja trajnostno in zeleno
financiranje, saj je finančni sektor začel prilagajati svoje prakse, da bi vlagatelje,
ki se zavedajo pomena trajnostnega razvoja, podprl pri izbiri primernih
projektov in podjetij. Tako je Komisija marca 2018 predstavila prvi akcijski
načrt EU za trajnostno financiranje, ki določa strukturiran in sistematičen
pristop k usmerjanju zasebnih naložb v bolj zelene projekte, in sicer s
spremembo spodbud in sedanje kulture v naložbeni verigi. Maja 2018 pa so bili
predlagani prvi konkretni ukrepi, in sicer Predlog uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi
s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive
(EU) 2016/2341. Slovenija te predloge glede trajnostnega in zelenega
financiranja podpira, saj med drugim predvideva tudi vzpostavitev enotnega
sistema klasifikacije EU za ugotavljanje, ali je določena gospodarska dejavnost
okoljsko trajnostna. Slednje bo namreč spodbudilo več vlaganj v zelene in
trajnostne naložbe, česar si želimo tudi v Sloveniji. Pri obravnavi teh
predlogov pa si bomo prizadevali, da se bodo upoštevali tudi manjši kapitalski
trgi držav članic, da udeležencem na teh kapitalskih trgih ne bi nastali
nesorazmerni stroški.
V okviru svežnja ukrepov za poglobitev unije kapitalskih
trgov sta bila med drugim z namenom razširiti dostop do financiranja za
inovativna podjetja, zagonska podjetja in druga podjetja, ki ne kotirajo na
borzi, predstavljena Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih
ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetja in Predlog direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU o trgih
finančnih instrumentov. Ta podjetja imajo zaradi strukturne asimetričnosti
informacij težave pri pridobivanju finančnih sredstev, zlasti ko napredujejo iz
zagonske faze v fazo širitve. Ker trg ni deloval, se je množično financiranje
razvilo v uveljavljeno obliko črpanja virov iz množic in alternativnega
financiranja. Nekatere države članice so na tem področju že uvedle domače
režime za množično financiranje. Zaradi različnih regulativnih pristopov držav
članic pa se poslovni modeli na teh osnovah razvitih platform ne morejo
enostavno uporabljati za čezmejno opravljanje storitev v Uniji. Glede na
negotovost in visoke stroške izpolnjevanja predpisov za platforme pri čezmejnem
delovanju, ki nastanejo zaradi odsotnosti primernega okvira EU za dejavnosti
množičnega financiranja, se ponudniki storitev množičnega financiranja soočajo
s težavami pri širitvi poslovanja, čezmejni tokovi pa ostajajo omejeni. Uredba
bi med drugim določila sorazmerne zahteve za opravljanje storitev množičnega
financiranja in olajšala čezmejno opravljanje teh storitev, hkrati pa
pripomogla k obvladovanju operativnih tveganj in zagotavljanju visoke ravni
preglednosti ter zaščite vlagateljev. Poleg tega naj bi zagotovila enotne,
sorazmerne in neposredno izvedljive zahteve za izdajo dovoljenja in nadzor
skupaj z enotno točko za nadzor. Slovenija podpira ta predlog uredbe s
pridržkom, da mora končno besedilo uredbe vključevati podrobnejšo opredelitev
razlike med storitvami množičnega financiranja, ki jih smejo opravljati vsi
ponudniki teh storitev, ter storitvami sprejemanja depozitov od javnosti, ki
jih smejo opravljati le kreditne institucije.
Z direktivo pa se izrecno določa, da se Direktiva
2014/65/EU ne uporablja za osebe, ki imajo dovoljenje kot ponudniki
storitev množičnega financiranja, kot so opredeljeni v uredbi, in sicer zaradi
pravne varnosti in da bi se preprečila uporaba zahtev iz Direktive
2014/65/EU za opravljanje storitev množičnega financiranja. Zaradi potrebe,
da so storitve jasno ločene za obvladovanje nasprotja interesov ter zagotovitev
učinkovitega nadzora, oseba, ki ima dovoljenje kot ponudnik storitev množičnega
financiranja v skladu z uredbo, ne bi smela imeti dovoljenja v skladu z Direktivo
2014/65/EU in obratno. V skladu s predlogom so tako ponudniki storitev
množičnega financiranja izvzeti iz obveznosti Direktive 2014/65/EU o
trgih finančnih instrumentov, s čimer se Slovenija strinja.
Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bodo imeli tudi
manjši oziroma manj razviti kapitalski trgi doprinos: ustvariti več možnosti za
vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem. Posebna pozornost bo še
naprej namenjena varstvu vlagateljev.
Komisija je predlagala enotni sistem jamstva za bančne vloge
za območje evra že novembra 2015. Po njenem mnenju bi namreč vzpostavitev
evropskega sistema še dodatno okrepila bančno unijo, izboljšala zaščito
imetnikov bančnih vlog, povečala finančno stabilnost in dodatno zmanjšala
povezavo med bankami in državami. Glede na to, da bančno unijo sestavljajo
trije stebri, od katerih sta prva dva (enotni mehanizem nadzora in enotni
mehanizem reševanja) že vzpostavljena, bo šele z vzpostavitvijo tretjega stebra
– enotnega sistema jamstva za vloge – ta unija tudi dokončno vzpostavljena.
Pogajanja o tem predlogu potekajo že nekaj let, brez pravega napredka, saj
nekatere države članice EU pred prehodom na sistem skupnega kritja izgub
zahtevajo zadostno znižanje tveganj v bančnih sistemih držav članic EU. V
nasprotnem primeru bi namreč prišlo do stanja, kjer bi države članice EU s
stabilnejšim bančnim sistemom nase prevzemale večje tveganje oziroma breme
zaradi kritja izgub, povzročenih s strani bank iz držav EU z manj stabilnim
bančnim sistemom. Poleg tega bi bili ob delitvi tveganj nekateri bančni sistemi
zaradi različnih stopenj tveganj v bančnih sistemih držav članic EU
neupravičeno bolj obremenjeni z vplačilom prispevkov, kot je njihovo tveganje.
V zvezi z vzpostavitvijo enotnega sistema jamstva za bančne
vloge si bo Slovenija še naprej prizadevala, da bi čim prej prišlo do
kompromisne rešitve, ki jo vidi v prehodni vzpostavitvi likvidnostnega kritja
za sistem jamstva za vloge, ki ne pomeni prevzemanja oziroma skupnega kritja
izgub. Hkrati bo Slovenija še naprej zagovarjala tudi stališče, da bo treba
pred celovito vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za bančne vloge, ki
pomeni tudi skupno kritje izgub iz naslova jamstva za depozite, pomembno
zmanjšati tveganja v bančnem sektorju na ravni EU.
Junija 2018 so se na vrhu držav evrskega območja, na katerem
so sodelovale vse države članice, voditelji sporazumeli, da bančno unijo
dopolnijo, vključno z vzpostavitvijo skupnega nadomestila za sklad za enotno
reševanje in napredkom pri evropskem sistemu jamstva za vloge. Dogovorili so se
tudi o okrepitvi vloge in nadaljnjem razvoju evropskega mehanizma za stabilnost
kot orodja za krizno upravljanje. To je treba obravnavati kot prednostno
nalogo, čeprav je predhodno potreben dogovor, zlasti glede predlogov o
zmanjšanju tveganja v bančnem sektorju ter paketu za zmanjšanje slabih posojil.
V zvezi s slednjim je Komisija 14. 3. 2018 predstavila ukrepe za njihovo
reševanje v obliki Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede minimalnega kritja izgub za
nedonosne izpostavljenosti in Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o skrbnikih kreditov, kupcih kreditov in poplačilu iz naslova zavarovanja s
premoženjem. Odporno evrsko območje potrebuje odporne države članice in
ponovno oživitev gospodarske in socialne konvergence.
Sistemsko zagotavljanje finančne stabilnosti z ustrezno
regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij je v
strateškem interesu Slovenije, zato podpiramo nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki
bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in
tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij.
Slovenija bo kot zagovornica bolj povezanega območja evra še
naprej podpirala sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju in
nadaljnji razvoj bančne unije. V tem procesu si bo prizadevala, da bo v čim
večji meri upoštevano načelo sorazmernosti in da bodo stroški uveljavitve teh
ukrepov za kreditne institucije in investicijska podjetja čim manjši.
Glede svežnja ukrepov, ki se nanašajo na slaba posojila, si
bo Slovenija prizadevala ne le za ureditev pravil in nadzora nad skrbniki in
kupci potrošniških kreditov, temveč tudi za ureditev podeljevanja dovoljenj.
Prav tako si bo prizadevala za določitev ukrepov, ki bodo preprečevali tveganja
in zlorabe pravic potrošnika – kot šibkejše stranke v pogodbenem razmerju –
zaradi prodaje potrošniških kreditov iz bank na nebančne kupce oziroma
institucije. To pomeni zlasti ohranitev pravil varstva potrošnikov v skladu z
veljavno EU in nacionalno zakonodajo, ne glede na to, kdo servisira potrošniški
kredit ali kdo potrošniški kredit kupi, in ne glede na pravno ureditev, ki
velja v državi članici skrbnika ali kupca potrošniškega kredita. Slovenija si
bo prizadevala tudi za določitev odgovornosti skrbnikov, da potrošnikom, ki
niso plačilno sposobni, pomagajo najti ustreznejšo obliko odplačevanja kredita,
zavzemala pa se bo tudi za ukrepe, ki bodo vključevali dolžniško svetovanje
prezadolženim potrošnikom, ki ga države članice vzpostavijo ali je že
vzpostavljeno.
Obdavčenje
Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju bo
tudi v prihodnjem obdobju zagotavljanje transparentnosti obdavčenja, s čimer so
povezani ukrepi proti goljufijam in davčnim utajam ter pravičnejša obdavčitev
podjetij.
Slovenija podpira ukrepe proti davčnim utajam in goljufijam
ter za večjo transparentnost, saj čezmejne davčne goljufije in utaje zahtevajo
ukrepanje na vseh ravneh, v okviru EU, v državah članicah in na mednarodni ravni.
Med napovedanimi novimi zakonodajnimi predlogi v delovnem
programu Komisije za leto 2019 ima na področje obdavčitve neposreden učinek
predlog za učinkovitejši zakonodajni postopek na področju obdavčitve, v obliki
opredelitve področij v okviru področja obdavčitve, na katerih bi se pri
pripravi zakonodaje na ravni Unije prešlo na glasovanje s kvalificirano večino
(danes soglasje).
Ker zakonodajne spremembe na davčnem področju na ravni EU
praviloma neposredno vplivajo na davčne prihodke držav članic in s tem na
njihove proračunske prihodke, je Slovenija previdna pri razmišljanjih o
glasovanju s kvalificirano večino na davčnem področju, saj imajo lahko v
takšnih primerih odločitve (kvalificirane) večine glede posameznega vprašanja
neposredne javnofinančne učinke na vse države članice, pri čemer posamezna
država ne more uveljaviti svojih interesov. Slovenija je bila doslej do takšnih
pobud vedno zadržana.
O prvem Predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani
osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) je potekala razprava več
let. Ker soglasje zaradi skromnega napredka pri tem dosjeju ni bilo doseženo,
je Komisija blokirani predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od
dohodkov pravnih oseb umaknila in ga nadomestila z novim. Novi predlog
vključuje dosedanje rezultate razprav, vendar z zamikom glede konsolidacije,
torej s postopnim pristopom v dveh korakih, pri čemer naj bi se najprej
dogovorili o obvezni skupni davčni osnovi. Razprava na Svetu poteka o Predlogu
direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Drugi
korak bo obravnava glede konsolidacije in delitve skupne osnove, to je o Predlogu
direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb.
Slovenija je bila glede prvega predloga Direktive Sveta o
skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)
zadržana, zlasti glede konsolidacije, in previdna glede zahtevnosti izvajanja,
zlasti v majhnih gospodarstvih. Na sistemski ravni imajo takšni predlogi
pozitivne in negativne učinke, odvisno predvsem od tega, kakšne so dejanske
končne rešitve. Slovenija sodeluje pri razpravi glede novega predloga o
določanju obvezne skupne davčne osnove. Podpira cilje poštenega in učinkovitega
obdavčenja ob še smiselnih administrativnih obremenitvah.
Delo v zvezi z Direktivo Sveta o skupnem sistemu
obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih
držav članic je na Svetu že dlje časa blokirano. Slovenija ni med državami,
ki direktivo blokirajo, in je fleksibilna glede sprememb.
Enotni digitalni trg je ena od glavnih političnih prednostnih
nalog Komisije, njegov cilj pa je ustvariti digitalne priložnosti za ljudi in
podjetja z več kot 500 milijoni potrošnikov EU. Da bi v celoti izkoristili svoj
potencial, je potreben sodoben in stabilen davčni okvir, ki spodbuja inovacije,
odpravlja razdrobljenost trga in vsem akterjem omogoča, da izkoristijo novo
tržno dinamiko pod pravičnimi in uravnoteženimi pogoji. Zagotavljanje pravične
obdavčitve digitalnega gospodarstva je tudi del agende Komisije o pravičnem in
učinkovitem davčnem sistemu v EU.
Sedanja pravila o davku od dohodkov pravnih oseb so bila
zasnovana za tradicionalna podjetja in temeljijo na načelu, da bi bilo treba
dobičke obdavčiti tam, kjer se ustvarja vrednost. Uporaba sedanjih pravil o
davku od dohodkov pravnih oseb za digitalno gospodarstvo je privedla do
neusklajenosti med krajem obdavčitve dobička in krajem ustvarjanja vrednosti,
zlasti v primeru poslovnih modelov, ki so močno odvisni od udeležbe
uporabnikov.
Glede na globalno naravo izziva za obdavčitev digitalnega
gospodarstva bi bilo najbolje poiskati večstranske mednarodne rešitve, vendar
je napredek na mednarodni ravni težko doseči zaradi zapletenosti problema in
velikega števila različnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Kot prispevek
pri oblikovanju mednarodne rešitve za obdavčitev digitalnega gospodarstva je
Komisija v mesecu marcu 2018 v okviru „digitalnega paketa“ izdala Predlog
direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v
zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo, s katerim želi aktivno prispevati
k iskanju napredka na mednarodni ravni. Ob zavedanju, da bo za oblikovanje
mednarodnega soglasja potrebno še nekaj časa, je Komisija predlagala usklajen
pristop k vmesni rešitvi in prav tako v mesecu marcu 2018 predstavila Predlog
direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od
opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Specifičen cilj tega predloga je
predstaviti ukrep, ki je osredotočen na prihodke od opravljanja nekaterih
digitalnih storitev, je enostaven za izvajanje in pomaga ustvariti enake
konkurenčne pogoje v vmesnem obdobju, dokler ne bo na voljo celovita rešitev. Z
usklajenim pristopom k vmesni rešitvi naj bi dosegli enotno urejanje problema
znotraj Unije, tako da ga države članice ne bi reševale enostransko, kar bi
lahko vodilo v fragmentacijo.
Slovenija podpira prizadevanja za pravično in učinkovito
davčno okolje, ki zagotavlja boljše poslovno okolje. Podpiramo ukrepe, ki ne
bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli pozitiven učinek na javne
finance v Sloveniji, ter si prizadevamo za oblikovanje rešitev, ki bodo
enostavne, jasne in ne bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega
trga.
V okviru Skupine Sveta za kodeks obnašanja na področju
podjetniškega obdavčevanja (Code of Conduct) se nadaljuje delo na t. i.
seznamu nesodelujočih držav s ciljem identificirati jurisdikcije, ki ne
zadostujejo standardom pravičnega obdavčenja, oziroma bo podlaga za dobro
davčno upravljanje in spodbujanje kritičnih jurisdikcij k oblikovanjem davčnih
sistemov in okolja, ki bodo zadostili mednarodno sprejetimi standardom.
Komisija je maja 2018 pripravila in posredovala Svetu v
obravnavo zakonodajni paket, ki vsebuje spremembe horizontalne direktive na
področju splošnega režima za trošarine, uredbe, ki ureja upravno sodelovanje na
področju trošarin, sklepa, ki ureja informatizacijo gibanja in nadzora
trošarinskih izdelkov, ter direktive na področju strukture trošarin za alkohol
in alkoholne pijače.
Trošarinski zakonodajni paket:
-
Predlog direktive Sveta o določitvi splošnega režima za trošarino
(prenovitev)
Predlog sledi ciljema spremembe ureditve v korist
gospodarskim subjektom in poenostavitve postopkov za davčni organ in
gospodarske subjekte tako nacionalno kot tudi na ravni Unije. Prenovljena
različica je potrebna zaradi več sprememb sedaj veljavne direktive in
sklicevanja na neveljavno zakonodajo. Spremembam Direktive o splošnem režimu za
trošarine sledita še spremembi akta na področju upravnega sodelovanja na
področju trošarin ter akta, ki ureja postopke informatizacije gibanja in
nadzora trošarinskih izdelkov. Slovenija ta predlog podpira.
-
Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2012 o
upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronske evidence
Predlog spremembe Uredbe o upravnem sodelovanju na področju
trošarin je pripravljen z namenom dopolnitve vodenja podatkov o pošiljateljih
in prejemnikih trošarinskih izdelkov, ki se gibajo med državami članicami s
plačano trošarino. Nacionalno imamo vodenje seznama gospodarskih subjektov, ki
prejemajo trošarinske izdelke iz drugih držav članic, že urejeno, tako da jih
ob napovedi gibanja finančna uprava po uradni dolžnosti vpiše v register
trošarinskih zavezancev. Glede na sedanjo ureditev bodo po novem predlogu
osebe, ki prejemajo in pošiljajo trošarinske izdelke, sproščene v porabo, pred
začetkom poslovanja morale pridobiti dovoljenje davčnega organa. Slovenija
podpira ta predlog.
-
Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o informatizaciji
gibanja in nadzora trošarinskega blaga (temelji na Splošni direktivi 2008/118
in Sklepu o ustanovitvi EMCS št. 1152/2003)
Veljavni Sklep ureja postopke informatizacije gibanja in
nadzora trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine. S predlaganim
novim sklepom se dodajajo postopki gibanja in nadzora tudi za izdelke, ki se
gibajo med državami članicami sproščeni v porabo oziroma s plačano trošarino.
Slovenija podpira ta predlog.
-
Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 92/83/EGS o uskladitvi
strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače
Predlog direktive opredeljuje vrste alkoholnih pijač,
strukturo trošarin, pravila obdavčitve in možne oprostitve ali znižanja.
Rešitve temeljijo na Poročilu Komisije in oceni delovanja Direktive
št. 92/83/EGS (leta 2016) in Sklepih Sveta (novembra 2016). Slovenija
načeloma podpira ta predlog, hkrati pa podpira tudi razpravo glede lastne rabe
žganja ob upoštevanju administrativnega vidika, konkurenčnosti in širšega
družbenega vpliva.
Komisija je aprila 2016 predstavila Akcijski načrt za DDV,
v katerem je določila pristop k oblikovanju bolj enotnega območja DDV v EU, ki
bi lahko podprl bolj povezan in pravičnejši enotni trg ter prispeval k
spodbujanju novih delovnih mest, rasti, naložb in konkurenčnosti. Ključni
zakonodajni predlogi, ki jih je Komisija v skladu z napovedmi pripravila v letu
2017 ter jih predložila Evropskemu parlamentu v posvetovanje in Svetu v
sprejetje, vključujejo ukrepe za izboljšanje pogojev v zvezi z DDV za podjetja
v EU, ki se ukvarjajo z e-trgovanjem (Digitalni DDV paket), vključno
poenotenje pravil glede stopenj DDV, ki se uporabljajo za spletne publikacije
in njihove tiskane in druge fizične različice (Poenotenje stopenj DDV za
E-publikacije), kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV
(Splošna obrnjena davčna obveznost – GRCM), ukrepe za okrepitev
upravnega sodelovanja na področju DDV (Uredbe o upravnem sodelovanju in boju
proti goljufijam na področju DDV) in zakonodajni sveženj DDV za
vzpostavitev dokončnega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu obdavčitve v
namembni državi članici. Komisija je v letu 2018 skladno z napovedmi predložila
še Predlog za nadaljnje poenostavitve za mala, srednja in mikro podjetja,
Predlog glede reforme stopenj davka na dodano vrednost in Predlog glede uvedbe
podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema za obdavčenje
trgovine med državami članicami.
Podrobnosti o ključnih zakonodajnih predlogih, o katerih
trenutno poteka razprava v Svetu:
-
Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede
posebne ureditve za mala podjetja
Komisija je 18. 1. 2018 predložila Predlog direktive za
spremembo posebne ureditve na področju DDV za mala podjetja. Predlog vsebuje
sveženj ukrepov za poenostavitve za mala podjetja. Namen Predloga je
vzpostaviti okolje, ki bo ugodno za rast malih podjetij in večje vključevanje v
čezmejno trgovino. To bo doseženo z enako obravnavo podjetij s čezmejnim
poslovanjem in podjetij, ki poslujejo le na trgu države članice sedeža, ter z
znižanjem stroškov spoštovanja predpisov, ki urejajo DDV, pri domačem in čezmejnem
poslovanju na skupnem trgu. Nova ureditev za mala podjetja bo sestavni del
dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje znotraj Unije, ki temelji na
načelu obdavčitve v namembni državi članici dobave blaga.
Slovenija podpira prenovo DDV pravil za mala podjetja, s
katerimi se obveznosti malih podjetij glede DDV poenostavijo in s tem znižajo
administrativne obremenitve in stroški za zavezance ter se zagotovi enaka
obravnava podjetij, ki poslujejo čezmejno, in podjetij, ki poslujejo le na trgu
države članice sedeža. Slovenija se zavzema za poenostavitve veljavnih
obveznosti glede DDV za mala podjetja, pri čemer si bo v postopkih sprejemanja
v institucijah EU prizadevala za ukrepe, ki bodo razbremenili podjetja in jim
omogočili hitrejšo rast, bodo hkrati zagotavljali preglednost poslovanja in
omogočali učinkovit nadzor davčnega organa ter zagotavljali vzdržnost javnih
financ.
-
Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede
stopenj davka na dodano vrednost
Komisija je januarja 2018 pripravila predlog sprememb
Direktive Sveta 2006/112/ES glede stopenj DDV, ki predvideva, da bi v dokončnem
sistemu DDV vse države članice omejevala enaka pravila in vse države članice bi
imele enako mero svobode pri določanju stopenj DDV.
Slovenija podpira prizadevanja Komisije za preoblikovanje
režima DDV in prehoda na dokončno ureditev na podlagi načela namembnega kraja,
vključno posodobitve politike stopenj DDV. Ob tem je Slovenija zadržana do
samega Predloga direktive zaradi sorazmerno velikega prenosa pristojnosti za
določanje nižjih stopenj DDV na države članice in posledično povečanje
zapletenosti sistema DDV, dodatnih stroškov za podjetja in pravne negotovosti.
Zadržanost Slovenije izhaja predvsem zaradi predlagane spremembe koncepta,
povečane fleksibilnosti, tveganja zmanjšanja prihodkov DDV in tveganja pravdnih
sporov.
-
Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede
uvedbe podrobnih tehničnih ukrepov za delovanje dokončnega sistema DDV za
obdavčenje trgovine med državami članicami
Komisija je predlog predložila 25. 5. 2018, vendar pa
države članice v splošnem predlogu direktive niso bile naklonjene. Kot ključna
odprta vprašanja, ki so bila izpostavljena: status certificiranega davčnega
zavezanca (CTP), plačnik davka, odprava poročanja po rekapitulacijskih
poročilih in vključitve odbitka DDV v ureditev vse na enem mestu (OSS). Statusu
CTP večina držav članic ni naklonjena. Opozarjajo na neustreznost predlaganih
kriterijev za podelitev statusa, ker so preveč administrativno obremenjujoči. Odpravi
poročanja o čezmejnih transakcijah nasprotujejo vse države članice, skrbi jih
tudi vključitev odbitka DDV v OSS. Zato se iščejo rešitve v smeri kombinacije
uvedbe poročanja (pri kupcu in/ali dobavitelju) ter zavarovanja pravice do
odbitka DDV v kombinaciji z direktnim plačilom DDV, ki bi ga kupec plačal v
državni proračun države članice obdavčitve (split-payment) oziroma solidarne
odgovornosti kupca za plačilo DDV.
Slovenija podpira prenovo sistema DDV v smeri, da se zmanjša
kompleksnost sedanjega sistema, izboljša pobiranje davka in reši problem
dovzetnosti sedanjega sistema DDV na goljufije. Pri oblikovanju dokončnega
sistema DDV bomo podprli ukrepe, ki bodo zagotovili nevtralnost sistema DDV ter
zmanjšali administrativne obremenitve in stroške za podjetja in davčne uprave,
hkrati pa zagotovili ustrezen nadzor in pobiranje DDV, pri čemer pa mora biti
prenovljen sistem robusten in varen pred goljufijami.
-
Predloga direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na
področju davka na finančne transakcije (FTT)
V Svetu se bo predvidoma nadaljevalo tudi delo glede Predloga
direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju FTT. Sprva je
Slovenija podpirala ta predlog in je tudi v skupini 11 držav članic (zaradi
izstopa Estonije jih je v skupini še 10), ki so dale pobudo za okrepljeno
sodelovanje na tem področju. V dosedanjih razpravah so bili doseženi načelni
dogovori glede nekaterih temeljnih vsebinskih vprašanj, trenutno pa potekajo
neformalne razprave glede rešitve, da bi FTT postal nov vir lastnih sredstev
proračuna EU. Opravljeni so bili dodatni izračuni, na podlagi katerih se je
pokazalo, da bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Sloveniji
manjši od predvidenih in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega
davka.
Slovenija sicer podpira razloge za uvedbo FTT v okviru
postopka okrepljenega sodelovanja ter cilje, ki izhajajo iz predloga direktive.
Slovenija podpira uvedbo FTT s široko davčno osnovo ter nizko davčno stopnjo,
vendar pa bi v odvisnosti od porazdelitve davčnih bremen lahko podprla tudi
rešitev glede obdavčitve pokojninskih shem, ki sodelujočim državam članicam
dovoljuje uporabo možnosti za neobdavčitev oziroma oprostitev pokojninskih
shem. Slovenija si bo pri oblikovanju sistema FTT prizadevala, da bo davek čim
manj administrativno obremenjujoč za davčne zavezance ter enostaven za
pobiranje.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi „Fiscalis“ programa za sodelovanje na področju obdavčenja
predstavlja nadaljevanje obstoječega programa Fiscalis 2020. Fiscalis program
za sodelovanje na področju obdavčitve za obdobje 2021–2027 je namenjen celoviti
podpori davčnim organom glede na nastajajoče potrebe obdavčenja in zagotavlja
mehanizme, sredstva ter potrebno financiranje za podporo davčni politiki in je
predviden za uporabo od 1. januarja 2021 dalje. Slovenija podpira predlog
uredbe, obravnava katere je v začetni fazi.
Letni proračun EU
V vsakoletnem postopku sprejemanja letnih proračunov EU si bo
Slovenija pri izvrševanju proračuna za leto 2019 in pri pripravi proračuna za
leto 2020 prizadevala za sestavo proračuna, ki bo v skladu z Uredbo o
večletnem finančnem okviru 2014–2020 (VFO) in Medinstitucionalnim
sporazumom. Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in
vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih,
spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih
izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira, pri čemer
bo v primeru izrednih nepredvidenih okoliščin pripravljena podpreti uporabo
izvenproračunskih skladov, predvidenih v določbah Uredbe o večletnem
finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma. Hkrati si bo
prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje
programov EU, ki se v zadnjih letih finančnega okvira izvajajo intenzivneje kot
v prvih letih. Slovenija bo ob sprejemanju proračuna EU za leto 2020 spoštovala
tudi rešitve, ki izhajajo iz dogovora o vmesnem pregledu proračuna EU (iz leta
2016). Rezultati vmesnega pregleda bodo vplivali na pripravo in končni dogovor
med Svetom in Evropskim parlamentom glede letnega proračuna za leto 2019, poleg
tega pa se bo v letu 2019 izvedla tudi prilagoditev ovojnic večletnega
finančnega okvira 2014–2020, ki temelji na spremembah (oziroma redni reviziji)
statističnih podatkov. Na sprejem letnega proračuna bodo vplivali tudi ostali
dejavniki: končne rešitve glede izstopa Združenega kraljestva iz EU, nove
politike v zvezi z migracijami in varovanjem meja EU, obvladovanje podnebnih
sprememb itd. Na podlagi izkušenj in izhajajoč iz kriznih dogajanj v preteklih
letih si bo Slovenija tudi v prihodnje prizadevala za iskanje ustreznih rešitev
za odzivanje na nepredvidene okoliščine.
Statistika
Slovenija se bo na področju statistike osredotočila na
krepitev temeljnih vrednot statističnega sistema. Na njihovi osnovi se bo
soočila z novimi izzivi in podpirala ukrepe za nadgradnjo in nadaljnjo
modernizacijo evropskega statističnega sistema.
V okviru zakonodajnega postopka bo dejavna pri nadaljnji
obravnavi aktualnih dosjejev s področja statistike, in sicer predvsem Predloga
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede evropskih poslovnih statistik ter
Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za
evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na
individualni ravni, zbranih z vzorci. Slovenija se strinja s cilji in nameni
navedenih predlogov.
KONKURENČNOST IN ENOTNI TRG
Enotni trg
Enotni trg je eden največjih dosežkov EU. Pravila, ki
oblikujejo enotni trg, zagotavljajo konkurenčne pogoje gospodarskim subjektom,
ki se odražajo v visoki gospodarski rasti in blaginji državljanov EU. Dobro
delujoč enotni trg omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala, ljudi in v
zadnjem času tudi podatkov. Ocenjuje se, da gospodarske koristi enotnega trga
znašajo približno 8,5% bruto domačega proizvoda EU. Za Slovenijo je dobro
delujoč enotni trg ključnega pomena, saj je neovirana izmenjava blaga,
storitev, vključno s storitvami informacijske družbe, ljudi in kapitala osnova
za konkurenčnost naših podjetij. Pri tem ima poseben pomen skrb za enotno
uveljavitev harmonizirane zakonodaje, kjer je nadzor nad izvajanjem zakonodaje
na enotnem trgu tudi v naslednjem obdobju prepoznan kot bistven element za
njegovo krepitev in krepitev konkurenčnosti celotnega gospodarstva. V
naslednjem obdobju bodo zato prizadevanja Slovenije usmerjena v krepitev
enotnega trga.
Glavni okvir dela na področju enotnega trga je Strategija
za enotni trg za blago in storitve, ki jo je Komisija objavila oktobra 2015.
Na njeni podlagi je bilo v zadnjih štirih letih sprejeto več ukrepov za
krepitev prostega pretoka blaga in storitev ter oblikovanje enotnega
digitalnega trga. Ti ukrepi zagotavljajo rešitve za krepitev varstva
potrošnikov, spodbujanje razvoja malih, srednje velikih (MSP) in zagonskih
podjetij, pa tudi na področju inovativnih storitev in opravljanja poklicnih
dejavnosti.
Novembra 2018 je Komisija objavila sporočilo Enotni trg v
spreminjajočem se svetu: edinstveno sredstvo, ki potrebuje novo politično zavezo.
Da bi enotni trg ostal vir rasti in priložnosti, ga je treba še naprej
prilagajati novim razmeram in izzivom. Področja storitev, proizvodov,
obdavčevanja in mrežnih gospodarskih panog imajo velik potencial za nadaljnje
gospodarsko povezovanje. Prav tako je treba velikopotezno reševati nove izzive
in preprečevati nastajajoče ovire v strateških sektorjih za prihodnost, kot so
digitalna tehnologija, umetna inteligenca ali krožno in nizkoogljično
gospodarstvo. Slovenija kot zagovornica krepitve enotnega trga ter spodbujanja
podjetništva bo tudi v naslednjem obdobju podpirala področja znotraj enotnega
trga, kot so storitve (zlasti čezmejno opravljanje storitev), varstvo
potrošnikov, energetika, promet, digitalna ekonomija in varstvo intelektualne
lastnine, pa tudi ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, kar pomeni med drugim
boljšo zakonodajo in zmanjševanje administrativnih ovir. Ker je Slovenija
majhno odprto gospodarstvo, je za nas bistvenega pomena spodbujanje MSP kot
prevladujočega segmenta slovenskega gospodarstva. V interesu Slovenije še
naprej ostaja sprejemanje takšnih ukrepov, ki vplivajo na razbremenitev MSP,
jim olajšajo čezmejno poslovanje in dostop do financiranja.
V luči krepitve enotnega trga ima poseben pomen „paket za
blago“ (Goods package), ki ga sestavljajo predlogi treh aktov (dve uredbi in
eno sporočilo Svetu EU in EP):
• Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici,
• Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
določitvi pravil in postopkov za uskladitev in uveljavitev usklajene zakonodaje
Unije za izdelke in o spremembi nekaterih Uredb in Direktiv EU in
• Sporočilo Evropske komisije Svetu EU in Evropskemu
parlamentu: Paket za blago: krepitev zaupanja v enotni trg.
Cilj tega svežnja je olajšati prodajo proizvodov na enotnem
trgu EU vsem gospodarskim subjektom, še posebej MSP. Cilj naj bi bil dosežen s
krepitvijo nadzora na trgu in na mejah (Uredba o določitvi pravil in
postopkov za uskladitev in uveljavitev usklajene zakonodaje Unije za izdelke,
kratko Uredba o nadzoru na trgu) in s krepitvijo načela vzajemnega
priznavanja (Uredba o vzajemnem priznavanju blaga). Oba predloga uredb
sta horizontalnega značaja in Slovenija podpira njun sprejem, saj bosta ob
uveljavitvi okrepila enotni trg.
Tudi v naslednjem obdobju bo Slovenija podpirala predloge, ki
bodo krepili enotni trg. Enotni trg temelji na zaupanju, da vsi udeleženci
upoštevajo dogovorjena pravila. Zato bomo posebno pozornost posvetili izvajanju
in uporabi pravil EU ter odpravi morebitnih novih ovir s krepitvijo načela
vzajemnega priznavanja.
Storitve
Komisija je januarja 2017 objavila sveženj zakonodajnih pobud
na področju storitev na enotnem trgu EU, s katerimi naj bi nadalje reševali
težave podjetnikov pri čezmejnem poslovanju. Olajšanje čezmejnega pretoka
storitev je ena najbolj kritičnih komponent enotnega trga, ki jo je treba še
izboljšati in okrepiti. Storitve zajemajo dve tretjini gospodarstva EU in
ustvarijo 90% novih delovnih mest. Enotni trg na tem področju še ne deluje
najbolje, saj ves njegov potencial ni zadostno izkoriščen. Bistvo novih
predlogov Komisije naj bi bilo v poenostavitvi postopkov za ponudnike čezmejnih
storitev in v vzpostavitvi učinkovitejšega sodelovanja držav članic pri
reguliranju storitvenega sektorja. Med predlogi je tudi uvedba t. i. evropske
storitvene e-izkaznice, ki naj bi zmanjšala zapletenost upravnih postopkov za
ponudnike storitev, ki želijo svoje dejavnosti razširiti v druge države
članice. S tem naj bi dosegli olajšano čezmejno izvajanje storitev znotraj
enotnega trga EU.
Slovenija je bila med državami, ki so Komisijo izrecno
pozivale k pripravi ambicioznega storitvenega svežnja. Po preučitvi predlogov
iz svežnja ugotavljamo, da predlog Komisije glede evropske storitvene e-izkaznice
dejansko pomeni zapletene postopke in velika administrativna bremena ter v
resnici ne prinaša lažjega dostopa ponudnikov storitev do tujih trgov znotraj
EU in olajšanja prostega pretoka storitev, ki smo si ga želeli. Problem sta
tudi nesorazmernost in diskriminatornost postopkov, ki se izvajajo v matični
državi članici in državi članici gostiteljici. Predlog ostaja v mirovanju,
blokiran zaradi večinskega nasprotovanja držav članic.
Slovenija je podprla Direktivo o testu sorazmernosti za
regulirane poklice, ki je bila že sprejeta in je v fazi prenosa v
nacionalno zakonodajo.
Slovenija je podprla tudi Predlog direktive o notifikaciji
zahtev za opravljanje storitev, ki je še vedno v obravnavi na Svetu. Od
besedila splošnega pristopa dalje prihaja med obravnavo do novih ugotovitev in
predlogov, do katerih imamo države članice različne pristope, zato je treba
poiskati kompromisne rešitve. Zadnja obravnava predloga je bila v okviru
delovne skupine Sveta na ravni atašejev konec decembra 2018.
Komisija je v začetku maja 2017 podala Predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za
zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter
o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012. Z izvedbo uredbe bo državljanom
in podjetjem EU enotni digitalni portal zagotovil centraliziran dostop do vseh
informacij, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju pravic do mobilnosti v EU.
Državam članicam nalaga obveznost omogočanja nediskriminatornega in popolnega
dostopa do najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih postopkov javne uprave.
Slovenija podpira prizadevanja uredbe, a bo pri obravnavi predloga posebno
pozornost namenila skladnosti z drugimi politikami in zakonodajo na ravni EU
ter nacionalni ravni, morebitni nesorazmernosti pri vzpostavljanju postopkov,
dostopnih tudi s strani drugih državljanov in podjetij iz EU, zelo ambiciozno
zastavljeni časovni implementaciji uredbe in zagotavljanju finančnih sredstev.
Mala in srednje velika podjetja, vključno z zagonskimi
podjetji in podjetji v fazi širitve
Na ravni EU pomenijo mala in srednje velika podjetja,
vključno z zagonskimi podjetji in podjetji v fazi širitve, pomembno prioriteto
v okviru razprav o industrijski konkurenčnosti, boljši zakonodaji ter
prihodnjem večletnem finančnem okviru. Tovrstnim podjetjem bo v prihodnji
finančni perspektivi namenjen predvsem večletni program za enotni trg, mala in
srednje velika podjetja in evropsko statistiko. Slovenija si skupaj z ostalimi
državami članicami prizadeva za to, da bi za tovrstna podjetja v čim večji meri
zagotovili kontinuiteto sedanjega Okvirnega programa EU za konkurenčnost malih
in srednje velikih podjetij (COSME) ter ustrezen proračun in lažji dostop do
finančnih instrumentov tudi v prihodnjem proračunskem obdobju. Slovenija na
ravni EU prav tako sodeluje pri delu mreže posebnih odposlancev za mala in
srednje velika podjetja; namen je podjetja povezati s politikami, zakonodajo in
programi EU, da bi bili ti čim bolj po meri tovrstnih podjetij. Menimo, da je
na nacionalni ravni podporno okolje za mala in srednje velika podjetja ter še
posebej zagonska podjetja razmeroma dobro razvito, financiranje pa dostopno iz
naslova programov EU preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in SID banke,
pa tudi iz nacionalnih pobud, v obliki subvencij, semenskega kapitala, garancij
in mikro kreditov. Naklonjeni smo nadaljnjim ukrepom v zvezi s spodbujanjem
boljšega dostopa do finančnih instrumentov EU, v zvezi z zagotavljanjem
ustreznih spretnosti zaposlenih glede na aktualne izzive in v zvezi z odpravo
administrativnih, zakonodajnih in drugih neupravičenih ovir na enotnem trgu.
Dodatno se predvidevajo oblikovanje in izvajanje ukrepov za prehod podjetij iz
zagonske v fazo širitve ter drugi ukrepi za rast in razvoj podjetij.
Sodelovalno gospodarstvo
V okviru Strategije za enotni trg je Komisija junija
2016 objavila sporočilo o sodelovalnem gospodarstvu, ki zelo hitro
raste, temelji na inovacijah in lahko veliko prispeva h konkurenčnosti in rasti
gospodarstva. Gre za nove poslovne modele, kjer se ponudniki in prejemniki
storitev povezujejo preko spletnih platform, storitev se izvede po dogovoru.
Najbolj znana primera sta Uber (posredovanje pri nudenju prevoznih storitev) in
Airbnb (posredovanje pri kratkoročnem oddajanju bivalnih prostorov). Komisija
meni, da ti novi poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju
delovnih mest in rasti v EU, če jih bomo spodbujali in razvijali na odgovoren
način. Spremljala bo regulativno okolje, razvoj cen in kakovosti storitev ter
odkrivala morebitne ovire in težave, ki izhajajo iz različnih nacionalnih
predpisov ali zakonodajnih vrzeli. Poskrbeti je treba za zagotovitev ustreznih
pogojev zaposlovanja, socialnega varstva, primerno in pošteno plačevanje davkov
ter ustrezno varstvo potrošnikov, z upoštevanjem olajšav pri začasnem oziroma
omejenem delovanju. Države članice EU naj pregledajo in po potrebi revidirajo
veljavno zakonodajo v skladu s temi smernicami.
Slovenija podpira spodbujanje novih poslovnih modelov v
okviru sodelovalnega gospodarstva, potrebni pa bodo ukrepi za zagotavljanje
javnega interesa. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski in
ustrezni predvsem z vidika varovanja uporabnikov teh storitev. Menimo tudi, da
bo spremljanje razvoja sodelovalnega gospodarstva na različnih področjih s
strani Komisije pripomoglo k bolj poenotenemu in uravnoteženemu pristopu do
ureditve tega pomembnega področja. Slovenija poudarja, da je pri urejanju
sodelovalnega gospodarstva pomembno tesno sodelovanje držav članic EU pri
izmenjavi dobrih praks in sprejemanju odločitev oziroma ukrepov, saj gre za
dejavnosti, ki imajo čezmejne razsežnosti. Ob prizadevanju za nadaljnjo
krepitev enotnega trga je treba upoštevati tudi določene nacionalne značilnosti
in poskrbeti za odpravo nelojalne konkurence, ki se pojavlja zaradi
neurejenosti področja.
Industrijska konkurenčnost
Slovenija aktivno sodeluje v razpravah z državami članicami,
Komisijo in industrijo o relevantnih ciljih, potrebnih ukrepih ter ustreznem
procesu izvajanja in spremljanja izvajanja prihodnje industrijske strategije
ter pričakuje, da bo prihodnja industrijska strategija ključna prednostna
naloga prihodnje sestave Komisije. Na ravni EU obstaja strinjanje, da bi morala
uspešna industrijska strategija temeljiti na evropskih prednostih in adutih v
strateških vrednostnih verigah. Države članice, med njimi tudi Slovenija, ter
Komisija so mnenja, da igrajo vrednostne verige pomembno vlogo pri spodbujanju
politik in ukrepov na področjih, ki so ključna za gospodarsko rast in imajo
znaten potencial, da prispevajo h krepitvi konkurenčnosti gospodarstev.
Aktualni izzivi, s katerimi se soočata evropska in tudi slovenska industrija,
ostajajo digitalizacija, boljši dostop do financiranja, krepitev naložb,
učinkovito trženje dosežkov inovacij, razvoj ustreznih spretnosti, odprava
obstoječih ovir na enotnem trgu, prehod na nizkoogljično gospodarstvo itd.
Slovenija bo tudi sama posodobila svojo industrijsko strategijo, pri tem pa si
bo prizadevala za čim boljšo uskladitev z ukrepi na ravni EU, da bi tudi
slovenska industrija lahko v čim večji meri izkoristila aktualne izzive in
priložnosti, da okrepi svoj položaj tako v Evropi kot tudi v globalnem merilu.
Na nacionalni ravni že potekajo aktivnosti na področju spodbujanja
digitalizacije podjetij in s tem povezanih potrebnih veščin.
Slovenija dejavno sodeluje tudi pri pripravi horizontalnih in
sektorskih priporočil in usmeritev v zvezi s pripravo prihodnje industrijske
strategije in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje.
Pravo družb in računovodenje
Komisija je aprila 2018 sprejela predloga dveh direktiv s
področja prava družb, ki spreminjata Direktivo (EU) 2017/1132 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb.
Prvi predlog, tj. Predlog direktive Evropskega parlamenta
in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj,
združitev in delitev določa pravila čezmejnega preoblikovanja, čezmejnih
združitev in čezmejnih delitev družb, zaščite deležnikov v teh postopkih,
preverjanje zakonitosti postopkov in pravne posledice, drugi predlog, tj. Predlog
direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132
glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb pa
uporabo digitalnih orodij in postopkov pri ustanavljanju gospodarskih družb in
podružnic ter vlaganju dokumentov in podatkov v poslovne registre.
Državni zbor je septembra 2018 sprejel stališče do predlogov
direktiv. Slovenija podpira nadaljnjo harmonizacijo prava družb EU, saj je
potrebna za zagotovitev pogojev za enotno delovanje notranjega trga na eni
strani in zagotovitev jasnega, predvidljivega in primernega pravnega okvira na
drugi strani. Državni zbor je zavzel stališče, da je treba v pogajanjih posebno
pozornost nameniti vlogi notarjev pa tudi stroškovno-tehničnim posledicam novih
pravil.
Predloga direktive se obravnavata na delovni skupini za pravo
družb; maja 2018 je potekala uvodna predstavitev obeh predlogov.
Pogajanja o besedilu Predloga direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe
digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb na delovni skupini
za pravo družb so se že zaključila. Odbor stalnih predstavnikov je decembra
2018 podelil predsedstvu mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Na drugi strani se bodo pogajanja o besedilu Predloga
direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132
glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev na delovni skupini pod
romunskim predsedstvom nadaljevala.
V obravnavi na delovni skupini za pravo družb je tudi Predlog
direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v
zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih
informacij v zvezi z dohodki, ki ga je Komisija sprejela aprila 2016.
Predlog direktive spreminja oziroma dopolnjuje Direktivo
2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih
računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih
poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega
parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in
83/349/EGS.
Glavni cilj predloga direktive je povečati preglednost
poslovanja nekaterih največjih družb (multinacionalk) z vidika obdavčitve njihovih
dobičkov ter povečati javni nadzor nad tem, ali se davki dejansko plačajo tam,
kjer se ustvarijo dobički. Večja preglednost podatkov, ki jih bodo družbe,
zavezane po predlogu direktive, morale razkriti, omogoča manj možnosti za
izogibanje plačilu davkov in davčne utaje. Hkrati je z zagotovitvijo več
informacij v preglednejši obliki namen predloga direktive tudi povečati
zaupanje javnosti v pravičnost davčnih sistemov.
Slovenija načeloma podpira prizadevanja Komisije za
vzpostavitev pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema za
zagotavljanje primernega poslovnega okolja na enotnem trgu, vendar zaradi
narave informacij, ki se bodo razkrivale, predlaga, da se te obravnavajo v
okviru sprememb davčnih predpisov. Slovenija namreč ugotavlja, da predlog
direktive zavezuje mednarodna podjetja, da v okviru računovodskega poročanja,
razkrijejo informacije, ki predstavljajo davčno tajnost. Slovenija se zavzema
za pravno varnost in s tem predvidljivost pravnih norm, zato meni, da je
ustrezneje, da se davčne tematike ne urejajo v nedavčnih predpisih. Slovenija
dodatno meni, da je pri javnem razkrivanju davčnih informacij potrebna velika
mera pozornosti z vidika poslovnih skrivnosti in konkurenčnih prednosti
posameznega podjetja.
Poleg navedenega Slovenija opozarja na možnost podvajanja
vsebine direktive, saj so informacije glede posameznih dohodkovnih kategorij,
kot jih določa predlog direktive, za davčne namene že urejene v Direktivi
Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maj 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede
obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanj, na
podlagi katere že poteka istovrstna obveznost poročanja zavezancev do davčnih
organov. Po mnenju Slovenije bi morala pravna podlaga slediti vsebini, zato
predlaga, da se predlog direktive obravnava na podlagi 115. člena PDEU.
Pod avstrijskim predsedstvom je obravnava predloga direktive
zaradi nesoglasja držav članic glede pravne podlage za obravnavo predloga
direktive zastala, vendar sklic sestanka delovne skupine za pravo družb dne 18. 2.
2019 nakazuje, da bo romunsko predsedstvo predlogu direktive dalo večji pomen.
Varstvo intelektualne lastnine
Jeseni 2016 se je začela obravnava Predloga direktive o
avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Cilji predloga direktive so
zmanjšanje razlik med nacionalnimi ureditvami avtorskih pravic, izboljšanje
čezmejnega spletnega dostopa uporabnikov EU do avtorskih del, okrepitev novih
vrst uporab na področju raziskav in izobraževanja ter jasna opredelitev vloge
spletnih storitev pri distribuciji del in drugih predmetov urejanja. Predlog
direktive ureja ukrepe, ki so namenjeni: prilagoditvi izjem in omejitev
digitalnim in čezmejnim okoljem, boljši praksi licenciranja in zagotovitvi
širšega dostopa do vsebine ter oblikovanju dobro delujočega trga za avtorske
pravice z uvedbo nekaterih rešitev, ki izboljšujejo položaj imetnikov avtorske
in sorodnih pravic. Ukrepi so povezani s področji znanosti, raziskav,
izobraževanja, kulture, gospodarstva in javne uprave. Spremenjene navade
potrošnikov glede uporabe avtorskih del na spletu terjajo ustrezno ureditev
delovanja ponudnikov določenih spletnih vsebin, npr. založnikov medijskih
publikacij, spletnih platform, na katerih uporabniki sami objavljajo vsebine.
Slovenija podpira nadaljnjo harmonizacijo avtorskega prava EU
in rešitve, ki bodo uravnoteženo zagotovile varstvo avtorske in sorodnih pravic
ter hkrati upoštevale interese uporabnikov varovanih del. Zavzemala se bo za
rešitve, ki ne bodo posegale v nevtralnost interneta.
Drugi zakonodajni predlog iz svežnja reforme avtorskega
prava, ki je v obravnavi od jeseni 2016, je Predlog uredbe
Evropskegaparlamenta in Sveta o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorske
in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose
radiodifuzijskih hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov.
Ta na novo ureja pomožne spletne storitve pri prenosih RTV programov (npr.
sočasne prenose RTV programov prek tablic ali računalnika, časovni zamik) in
pridobivanje avtorske in sorodnih pravic za uporabo varovanih del v teh
pomožnih spletnih storitvah, in sicer na podlagi novega načela države izvora.
Predlog ureja tudi retransmisijo RTV programov iz drugih držav članic, ki jo
izvajajo operaterji storitev retransmisije, predvsem različne oblike IPTV.
Predlog uredbe s tem določa različno ureditev za ponudnike istovrstnih
storitev.
Slovenija ni naklonjena sprejemu predlogu uredbe, ker za
urejanje pridobitve avtorske in sorodnih pravic namesto načela teritorialnosti
uvaja načelo države izvora. Glede ureditve retransmisije se Slovenija zavzema
za tehnološko nevtralno ureditev retransmisije, torej enako obravnavo
ponudnikov istovrstnih storitev ne glede na uporabljeno tehnologijo.
V letu 2018 se je začela obravnava Predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o
dodatnem varstvenem certifikatu. Predlog uredbe uvaja izjemo od pravic, ki
jih imetniku zagotavlja dodatni varstveni certifikat, in sicer za proizvodnjo
proizvoda za namen izvoza na trge izven EU, kjer ni varstva s patentom ali
dodatnim varstvenim certifikatom. Predlagane rešitve bodo omogočale, da tudi
proizvajalci generičnih in podobnih bioloških zdravil lahko proizvajajo
zdravila v državah članicah, kjer obstaja varstvo izdelka z dodatnim varstvenim
certifikatom, vendar le za izvoz v države, kjer je varstvo z dodatnim
varstvenim certifikatom že poteklo ali ne obstaja.
Slovenija je naklonjena Predlogu uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem
varstvenem certifikatu za zdravila in podpira uvedbo omejene izjeme pravic,
ki jih daje dodatni varstveni certifikat, ker bo to izboljšalo konkurenčni
položaj proizvajalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil s proizvodnjo v
EU, omogočilo ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest v EU ter boljšo
preskrbo s cenovno dostopnimi zdravili po prenehanju dodatnega varstvenega
certifikata. Zavzela se bo za rešitve, ki bodo omogočile, da se lahko že v času
trajanja dodatnega varstvenega certifikata proizvedejo izdelki, ki so v državi
članici EU varovani z dodatnim varstvenim certifikatom za zdravila, in sicer
tako za namene izvoza na trge, kjer ti izdelki niso varovani s patentom ali
dodatnim varstvenim certifikatom, kot za namene omogočanja čim hitrejšega
vstopa izdelka na trg po prenehanju dodatnega varstvenega certifikata v državi
članici EU. Pomemben je uravnotežen pristop, saj je treba omogočiti ustrezen
razvoj celotni farmacevtski industriji, tako proizvajalcem inovativnih zdravil
kot proizvajalcem generičnih in podobnih bioloških zdravil.
Varstvo potrošnikov
Komisija je aprila 2018 predstavila nov zakonodajni sveženj
pod skupnim naslovom Novi dogovor za potrošnike. Zakonodajni sveženj temelji na
obstoječem okviru potrošniške politike in ga nadgrajuje z ukrepi, ki so
potrebni zaradi spreminjajočih se trgov in poslovnih praks, in se prilagajajo
boljšim možnostim pravnih sredstev. V okviru svežnja je Komisija pripravila dva
zakonodajna predloga, in sicer Predlog direktive Evropskega parlamenta in
Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993,
Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES
Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta
in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu
potrošnikov ter Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zastopniških
tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive
2009/22/ES.
Obsežno vrednotenje pravil o varstvu potrošnikov, ki ga je
Komisija končala leta 2017 (preverjanje ustreznosti v okviru programa REFIT),
je pokazalo, da je treba posodobiti nekatera pravila v skladu z razvojem v
digitalni sferi, zmanjšati regulativna bremena na nekaterih področjih in
zagotoviti boljše izvajanje ter uveljavljanje pravil. Vse to s ciljem okrepiti
pravice potrošnikov zlasti pri spletnih nakupih blaga in storitev, okrepiti
varstvo potrošnikov v primeru nepoštenih poslovnih praks, uvesti učinkovitejše
sankcije za kršitve prava EU glede varstva potrošnikov, odstraniti nepotrebne
administrativne ovire za podjetja in prilagoditi pravno varstvo digitalni dobi.
Predlog direktive krepi pravila o kaznih v vseh štirih zadevnih direktivah,
tako da usklajuje pravila o kaznih med državami članicami, da bodo te
učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne. Predlog direktive tako določa dodatna
pravila glede kazni za močno razširjene čezmejne kršitve. Zaradi razvoja
digitalnega trga predlog direktive določa nove ukrepe, ki bodo potrošnikom
zagotavljali večjo preglednost na spletnih trgovskih mestih (platformah).
Predlog direktive dodatno razširja varstvo potrošnikov v zvezi z digitalnimi
storitvami še tako, da uporabo določb varstva potrošnikov širi tudi na
digitalne storitve, za katere potrošniki ne plačujejo z denarjem, temveč
predložijo osebne podatke. Odpravljajo se tudi bremena za podjetja, in sicer se
podjetjem omogoča več prožnosti pri izbiri najustreznejših načinov
komuniciranja s potrošniki, odpravljajo pa se tudi nekatere obveznosti podjetij
pri posebni 14-dnevni odstopni pravici, ki jo potrošnik uživa pri nekaterih
pogodbah, ne da bi mu bilo za odstop treba navesti razlog.
Boljša zakonodaja
Že nekaj let je ena glavnih prioritet EU krepitev boljše
zakonodaje, ki naj izpolnjuje svoj namen, je preprosta za izvajanje, zagotavlja
varnost in predvidljivost. Cilj so razumna in realistična pravila, ki se
pravilno izvajajo in izvršujejo po celi EU. Zavezanost k boljšemu pravnemu
urejanju mora veljati na vseh področjih in graditi na že doseženem napredku na
podlagi ocen učinka in Programa Evropske komisije za ustreznost in uspešnost
predpisov (REFIT – Commission‘s Regulatory Fitness and Performance
Programme), ki ga namerava Komisija še okrepiti, da bo postal bolj ciljen,
količinsko opredeljen, vključujoč in vpet v politično odločanje. Zagotoviti je
treba visoko raven kakovosti analize presoje učinkov, ki mora biti podlaga za
javnopolitično odločanje.
Slovenija podpira ukrepe za povečanje odprtosti in
preglednosti v postopku odločanja na ravni EU, izboljšanje kakovosti nove
zakonodaje prek boljših ocen učinka osnutkov zakonodajnih aktov in njihovih
sprememb ter spodbujanje stalnega in doslednega pregleda obstoječe zakonodaje
EU. Pri tem je treba okrepiti zavezanost k visokokakovostnim in preglednim
posvetovanjem z deležniki ter k programu REFIT. Dejavnosti za
poenostavitev zakonodaje ne smejo potekati na račun zniževanja standardov na
področju varovanja okolja, pravic potrošnikov in delavcev. Zavzemamo se za
večjo pozornost pravilom, ki zadevajo mala in srednje velika podjetja ter
posebej inovativna zagonska podjetja, kjer je bil sprejet akcijski načrt Slovenija
– dežela inovativnih zagonskih podjetij, katerega namen je odprava ovir za
ta podjetja. Treba je dati tudi večji poudarek priložnostim, ki jih nudijo
digitalne in druge tehnologije, ter pri tem upoštevati predvsem načelo
subsidiarnosti in proporcionalnosti ter vlogo nacionalnih parlamentov v
zakonodajnem postopku.
Državne pomoči
Slovenija bo še naprej dejavno sodelovala v delovnih skupinah
Komisije, ki obravnavajo zakonodajne predloge s področja državnih pomoči, in v
delovni skupini držav članic za modernizacijo državnih pomoči. Prizadevala si
bo za čim jasnejša in enotna pravila, ki jih bo mogoče učinkovito izvajati v
praksi. Poudarek bo na skladnosti pravil državnih pomoči in pravil, ki urejajo
dostop do sredstev proračuna EU v naslednjem finančnem obdobju po letu 2021, da
bi se omogočila učinkovita uporaba teh sredstev (v kombinaciji z nacionalnimi
sredstvi držav članic), zlasti sredstev kohezijske politike.
Carinska unija
Carinska unija temelji na sistemu skupnih pravil, ki jih
neposredno in usklajeno uporabljajo države članice EU pri uresničevanju
carinske unije v praksi, prek carinskih organov. Aktualni dosjeji v okviru
carinske unije so:
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih
načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov,
določenih v carinskem zakoniku Unije. Eden glavnih ciljev carinskega
zakonika Unije je prehod na uporabo izključno elektronskih sistemov ter konec
carinskih formalnosti v papirni obliki. Carinski zakonik Unije določa, da se
lahko še naprej uporabljajo obstoječi sistemi v elektronski in papirni obliki,
dokler ne bodo operativni vsi novi elektronski sistemi iz zakonika. Navedeni
člen za končni datum, do katerega se lahko najpozneje uporabljajo te prehodne
ureditve, določa konec leta 2020. V okviru trialoga Evropski parlament
nasprotuje časovnemu zamiku glede implementacije nacionalnih IT-sistemov, za
zamik vseevropskih IT-sistemov pa kot končni datum predlaga leto 2023. Avstrijsko
predsedstvo je pripravilo naslednjo kompromisno rešitev: končni datum za zamik
nacionalnih IT-sistemov ostaja leto 2022 (kot prvotno predlagano), končni datum
za zamik vseevropskih IT-sistemov pa je po novem leto 2023 (in ne več leto
2025). Slovenija lahko to kompromisno rešitev podpre.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (tehnične spremembe
carinskega zakonika Unije). Po začetku veljavnosti novih vsebinskih določb
Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije maja 2016 so se v postopku
rednega posvetovanja z državami članicami in podjetji pokazale napake in
tehnične nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti, da se zagotovita pravna
varnost in doslednost. Komisija je zato pripravila ta predlog za spremembo
carinskega zakonika Unije, da bi odpravila tehnične napake, vključno z
uskladitvijo carinskega zakonika Unije s Celovitim gospodarskim in trgovinskim
sporazumom med EU in Kanado (CETA), ki še ni veljal v času sprejetja carinskega
zakonika Unije. Slovenija podpira predlog uredbe. Predvideni so trialogi z
Evropskim parlamentom.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvozu
kulturnih dobrin. Cilj predloga je, da se preprečita uvoz in hramba
kulturnih dobrin v EU, ki so bile nedovoljeno izvožene iz tretjih držav, s
čimer bi se omejilo nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami ter prispevalo k
boju proti financiranju terorizma in varovanju kulturne dediščine, zlasti arheoloških
predmetov v državah izvora, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi. V ta namen
se predlaga: določitev skupne opredelitve kulturnih dobrin ob uvozu;
zagotovitev skrbnega ravnanja uvoznikov pri nakupu kulturnih dobrin iz tretjih
držav; določitev standardiziranih informacij za potrjevanje zakonitega izvora
dobrin ter zagotovitev učinkovitih sredstev odvračanja od nedovoljenega
prometa. Avstrijsko predsedstvo Sveta EU je izdelalo mandat za pričetek
trialogov z Evropskim parlamentom. Slovenija ta mandat načelno podpira.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine.
Novi program sodelovanja na carinskem področju je nadaljevanje obstoječega
programa Carina 2020 (C2020). Začel se bo izvajati 1. 1. 2021 in bo
trajal 7 let. Zagotavljal bo operativni, organizacijski, metodološki in
finančni okvir za uresničevanje ciljev carinske politike EU. Proračun programa
znaša 950 milijonov evrov, kar pomeni več kot 80% povečanje sredstev glede na C2020
(pretežni del sredstev bo porabljen za izgradnjo IT-sistemov). Program ima
enake cilje kot C2020, in sicer zaščito finančnih in ekonomskih interesov Unije
in držav članic, zagotavljanje varstva in varnosti, zaščito pred nepošteno in
nezakonito trgovino ter olajševanje zakonite trgovine. Dva ključna izziva, ki
jih program želi urediti, sta na eni strani krepitev zmogljivosti (IT in
človeški viri) ter izboljšanje sodelovanja za poenoteno razlago in izvajanje
zakonodaje in na drugi strani povečanje operativnega sodelovanja ter
inovativnosti. Slovenija podpira sprejem te uredbe. Obravnava je v zaključni
fazi.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v
okviru Sklada za integrirano upravljanje meja. Predlagani novi instrument
za opremo za carinske kontrole je namenjen povečanju enakovrednosti carinskih
kontrol v državah članicah, da se prepreči preusmerjanje tokov blaga proti
najšibkejšim točkam. Poseben ukrep Unije na področju opreme za carinske
kontrole bo omogočil podporo pri nakupu, vzdrževanju in posodabljanju
upravičene opreme za odkrivanje za carinske kontrole v širšem smislu.
Instrument bo zajemal tudi opremo za odkrivanje, ki se uporablja za nadzor, ki
presega carinske kontrole, dokler te ostajajo glavni namen opreme. Slovenija
podpira predlog te uredbe. Obravnava je v začetni fazi.
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA
Promet
Komisija je v okviru politike „Evropa v gibanju“ od maja 2017
naprej objavila tri zaporedne zakonodajne svežnje za mobilnost, ki so namenjeni
vzpostavitvi varne, čiste in konkurenčne evropske mobilnosti do leta 2025.
Slovenija bo pri pobudah iz vseh treh svežnjev pozorna predvsem na ravnovesje
med socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi učinki. Obenem se bo zavzemala za
izboljšanje mobilnosti in dostopnosti, učinkovitejšo oskrbo gospodarstva,
izboljšanje prometne varnosti in varovanja, zmanjšanje porabe energije, manjše
okoljske obremenitve ter nižje stroške uporabnikov in upravljavcev. V okviru
politike „Evropa v gibanju“ bosta prioritetna projekta Slovenije Drugi tir in
3. razvojna os, ki bosta izboljšala prometno varnost, mobilnost, prispevala k
povezovanju Evrope in hkrati doprinesla k učinkovitejši oskrbi gospodarstva.
Prvi del svežnja za mobilnost (Evropa v gibanju) uvaja
poenostavitev in razjasnitev obstoječih pravil s področja cestnih prevozov, zagotovitev
ustrezne ravni pravic delavcev in poštene konkurence na notranjem trgu cestnih
prevozov in prenavlja zakonodajo glede cestninjenja. Uvaja tudi okrepljeno
sodelovanje med državami članicami pri zagotavljanju spoštovanja pravil in
večjo digitalizacijo v prevozni sektor. O tem delu svežnja trenutno potekajo
intenzivna pogajanja v institucijah EU. Slovenija zagovarja vzpostavitev
ravnovesja med dokončanjem notranjega trga za cestni promet in zagotavljanjem
socialnih pogojev za voznike. V zvezi s tem meni, da ni primerno, da za
področje mednarodnih cestnih prevozov veljajo pravila iz splošne Direktive o
napotenih delavcih, vendar lahko v primeru splošnega konsenza na ravni EU na
tem področju pokaže tudi določeno prožnost. Zavzema se tudi za poenostavitev
pravil na notranjem trgu cestnih prevozov, okrepitev nadzora prevozov v cestnem
prometu, sorazmerne kazni ter upoštevanje različnih socialnih standardov v državah
članicah.
V okviru prenove cestninske zakonodaje so predvidene
spremembe na področju cestninjenja osebnih in težkih tovornih vozil, ki
nakazujejo smer postopnega ukinjanja plačevanja cestnine glede na določen čas
uporabe cestninskega omrežja. Slovenija bo v pogajanjih o Direktivi
1999/62/ES o Eurovinjeti zato vztrajala pri ohranitvi vinjetnega sistema
cestninjenja osebnih vozil, zlasti zaradi pozitivnih učinkov, ki jih je
prinesla uvedba zadevnega sistema cestninjenja v Sloveniji – večja mobilnost
uporabnikov, zmanjšanje emisij, odprava prometnih zastojev, večja prometna
varnost in pretočnost prometa.
V drugem delu mobilnostnega svežnja (t. i. Paket za čisto
mobilnost) je Komisija v luči doseganja dogovorjenih zavez EU iz Pariškega
sporazuma ter spodbujanja inovacij v novih tehnologijah in poslovnih
modelih predlagala nove standarde za emisije CO2 iz osebnih in lahkih tovornih
vozil ter revizijo direktiv o čistih vozilih, o kombiniranem prevozu in
mednarodnem avtobusnem prevozu potnikov. Predlog uredbe o določitvi
standardov za emisije CO2 iz novih lahkih vozil spodbuja prehod industrije
od konvencionalnih vozil na motorje z notranjim zgorevanjem na čista vozila in
določa stroškovno učinkovite cilje zmanjšanja emisij CO2 za nova lahka vozila
do leta 2030, skupaj z namenskim mehanizmom spodbud za povečanje deleža
brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. Slovenija podpira predlagane spremembe
in zagovarja visoko ambicioznost glede določanja novih ciljev zmanjšanja emisij
CO2 kot tudi glede spodbudnih mehanizmov. Slovenija prav tako podpira sprejem
dogovora glede Predloga direktive o spodbujanju čistih in energetsko
učinkovitih vozil, katerega namen je določiti konkretne cilje za delež
čistih vozil v javnem naročanju.
Revizija Direktive o kombiniranem prevozu blaga
spodbuja kombinirano uporabo različnih načinov prevoza pri tovornem prometu in
podjetjem omogoča, da lažje izkoristijo spodbude. Za Slovenijo je bistveno, da
se čim več tovora s cest preusmeri na druge načine prevoza. Pri tem posebno
pozornost namenjamo cestnemu delu kombiniranega prevoza blaga, da ne bi prišlo
do tranzita manjših držav po cesti. Upoštevanje teritorialne velikosti držav
članic smo poudarili tudi na področju linijskih prevozov potnikov pri
sprejemanju Predloga uredbe o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega
trga avtobusnih prevozov. Ta naj bi spodbudila razvoj avtobusnih povezav na
dolge razdalje v EU in ponudila alternative za uporabo osebnih vozil.
Tretji, zadnji del svežnja o mobilnosti (Evropa v gibanju:
varna, povezana in čista mobilnost) zaključuje ukrepe Komisije za
posodobitev evropskega prometnega sistema. Zajema strategijo EU o avtonomni
mobilnosti ter zakonodajne pobude glede standardov CO2 za težka tovorna vozila,
zakonodajni pobudi za vzpostavitev digitalnega okolja za izmenjavo informacij v
prometu ter zakonodajno pobudo za poenostavitev postopkov pridobivanja
dovoljenj za projekte v osrednjem vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T).
Na področju cestne varnosti sta predlagana še dva zakonodajna
predloga – Predlog Uredbe o zahtevah za homologacijo motornih vozil
zagotavlja ukrepe za povečanje varnosti na ravni vozil, Predlog direktive o
izboljšanju varnosti cestne infrastrukture pa širi področje uporabe
direktive zunaj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) na državne ceste in
zagotavlja večjo preglednost postopkov upravljanja infrastrukture. Slovenija
podpira predlagane ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Nov Predlog uredbe o elektronskih informacijah o prevozu
blaga predlaga enotna pravila za preverjanje dokumentov v elektronski obliki,
kar posledično pomeni znižanje upravnih stroškov in manjše upravno breme za
podjetja. Slovenija se načeloma strinja z vsebino tega predloga in se bo
zavzemala za rešitve, ki bodo spodbujale prevoznike k uporabi elektronskih informacij
o prevozu blaga. Na področju digitalizacije prometa se bo tudi nadaljevala
obravnava predloga Uredbe o vzpostavitvi okolja enotnega evropskega okenca
za pomorski sektor. Cilj predloga je zmanjšanje administrativnih bremen v
pomorskem prevozu z zagotavljanjem poenostavljenih, digitaliziranih in
usklajenih postopkov poročanja za ladje.
Slovenija cilje te uredbe podpira, pri obravnavi pa si bo
prizadevala, da se bodo v predlogu ustrezno opredelile podlage za vključitev
podatkov, ki jih države članice zahtevajo na podlagi nacionalnih predpisov, v
skupni usklajeni seznam podatkov.
Slovenija lahko načeloma podpre tudi Predlog uredbe o
racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega
omrežja (TEN-T-omrežje), t. i. „Smart TEN-T“, ki je namenjen
izboljšanju, olajšanju in pospešitvi izvajanja projektov na omrežju TEN-T.
Komisija v predlogu uredbe predlaga ukrepe predvsem na dveh področij: pri
izdaji gradbenega dovoljenja in javnih naročil pri čezmejnih projektih.
Slovenija meni, da bi morali cilje zmanjšanja emisij CO2,
določene v Predlogu uredbe o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2
za nova težka vozila, določiti bolj ambiciozno.
Komisija si želi tudi hiter dogovor glede Predloga
direktive o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas.
Slovenija načeloma podpira dogovor o prekinitvi sezonskega premikanja ure med
državami članicami in znotraj institucij EU, vendar opozarja, da je predhodno
treba zagotoviti, da v EU po sprejemu direktive ne bo prišlo do neusklajenih izbir
stalnih časovnih območij. To bi oteževalo delovanje notranjega trga ter
povzročalo nevšečnosti ljudem.
Na področju kopenskega prometa se bo nadaljevala še obravnava
Predloga uredbe o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu,
ki določa enotno raven pravic za potnike in enake konkurenčne pogoje za
prevoznike v EU (izvzete so mestne, primestne in regionalne storitve
železniškega prevoza ter storitve mednarodnega potniškega prometa, kjer se
znaten del izvaja izven EU). Slovenija načeloma podpira kompromisno besedilo
uredbe, v postopku pogajanj pa si bo prizadevala za uveljavitev odstopanj, ki
bi pripomogla k zanesljivejši in učinkovitejši prilagoditvi akterjev v
železniškem prometu na spremembe.
Na področju letalstva se zaključuje sprejemanje Predloga
uredbe o varstvu konkurence v zračnem prevozu za učinkovitejšo zaščito
odprte in poštene konkurence v EU. Ker ni mednarodnega okvira, ki bi določal
pogoje v zvezi s konkurenco med letalskimi prevozniki, se lahko prakse glede
obravnavanja letalskih prevoznikov med državami razlikujejo in vplivajo na
konkurenco. Težave nastopijo v nekaterih tretjih državah, kjer imajo lahko
letalski prevozniki iz teh tretjih držav zaradi diskriminatornih praks in
subvencij prednost. Slovenija načeloma podpira namene in cilje predloga uredbe,
izpostavila pa je, da je treba pred sprejemom določena vprašanja bolje
opredeliti.
Glede zunanje dimenzije v letalstvu bo Slovenija še naprej
sodelovala pri delu na sporazumih EU z državami Katar, Oman in Združenimi
arabskimi Emirati (iz skupine Zalivskih držav), državami skupine ASEAN,
Turčijo, Armenijo in Mehiko. Cilj sporazumov je odpraviti omejitve za
opravljanje prevozov, ki izhajajo iz bilateralnih sporazumov, ter omogočiti
regulatorno sodelovanje na področjih, kot so zaščita pravic potnikov, varnost
in varovanje v letalstvu ter varovanje okolja.
Na področju pomorstva se pričakujejo še redne koordinacije
stališč za odbore in pododbore Mednarodne pomorske organizacije (IMO) v okviru
delovnih teles EU skladno s programom zasedanj odborov in pododborov IMO.
Večletni finančni okvir 2021–2027
Za Slovenijo je pomembno, da v okviru prihodnjega proračuna
EU na področju prometa ohrani vse dosedanje vire financiranja, torej Instrument
za povezovanje Evrope, Kohezijski sklad ter predvsem v zadostni meri tudi Evropski
sklad za regionalni razvoj, ki je ključen za gradnjo močnejših navezav na
omrežje TEN-T, ki bodo omogočile hitrejši celotni in regionalni razvoj
Slovenije.
Komisija je v maju 2018 objavila tudi nov Predlog uredbe o
vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope, s katerim želi zagotoviti
finančna sredstva EU na področju prometa, energetike in telekomunikacij za
finančno perspektivo 2021–2027. Denar je namenjen tipičnim projektom z
navedenih področij, edina izjema je promet, kjer se določen znesek namenja
vojaški mobilnosti. Slovenija je načeloma podprla vsebino predloga uredbe,
želela pa je še nekatera dodatna pojasnila s strani Komisije oziroma predlagala
določene spremembe. Kljub temu se je zavzemala za čimprejšnji dogovor. V okviru
obravnave predloga uredbe se je ta dopolnila skladno z večino predlogov
Slovenije, poleg tega pa smo dobili tudi ustrezna pojasnila. Zato lahko
Slovenija predlog uredbe sedaj v celoti podpre.
Izstop Združenega kraljestva iz EU
Za Republiko Slovenijo je sprejemljiv Predlog uredbe o
spremembi Uredbe (ES) št. 391/2009 v zvezi z izstopom Združenega
kraljestva iz Unije, saj razrešuje pravno nejasnost pri ocenjevanju
priznanih organizacij, za katere je Združeno kraljestvo “sponzorska” država
članica. Prav tako podpira Predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU)
št. 1316/2013 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, v
katerem je predlagana ustrezna rešitev za vključenost Irske v omrežje TEN-T
tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Unije.
Glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije se Slovenija
strinja tudi z ukrepi, določenimi v Predlogu uredbe o dopolnitvi zakonodaje
EU o homologaciji, ki zagotavlja, da bodo imeli proizvajalci še naprej
največjo možno svobodo pri izbiri novega homologacijskega organa. Po izstopu bi
se, v odsotnosti morebitnih posebnih določb, lahko zgodilo, da homologacije, ki
jih je predhodno podelil homologacijski organ Združenega kraljestva, ne bi več
zagotavljale dostopa do trga Unije.
Telekomunikacije, informacijska družba in kibernetska
varnost
Komisija je sprejela vse načrtovane zakonodajne predloge za
uresničitev Strategije za enotni digitalni trg (DSM). Prvotni namen
sozakonodajalcev je bil dokončati vse „digitalne“ zakonodajne predloge do konca
leta 2018. Evropski svet je marca 2018 podaljšal rok za dokončanje in sprejem
zakonodajnih predlogov do konca sedanjega zakonodajnega cikla, tako da bi moral
biti politični sporazum med sozakonodajalcema dosežen do marca 2019. Obravnava
večine zakonodajnih aktov bo sicer končana pravočasno. Izkazalo pa se je, da je
doseči dogovor o vseh zakonodajnih predlogih kljub vsemu velik izziv, tako da
posamični zakonodajni predlogi verjetno ne bodo pravočasno sprejeti, npr. Predlog
uredbe o zasebnosti v elektronskih komunikacijah.
V okviru obravnav Predloga uredbe o zasebnosti in
elektronskih komunikacijah si bo Slovenija prizadevala za jasnost in
usklajenost ureditve, ki bo ustrezala razvoju sodobne digitalne družbe, ter za
to, da določila sprejete uredbe ne bi zniževala že dosežene zaščite zasebnosti
v Sloveniji. Zlasti se bo zavzemala za skladnost s Splošno uredbo o varstvu
podatkov in (predlaganim) Zakonom o varstvu osebnih podatkov
(ZVOP-2). Na področju hrambe si bo še naprej prizadevala za dosledno
upoštevanje dosedanje sodne presoje in izraženih stališč Sodišča EU in
Ustavnega Sodišča glede hrambe podatkov in povezanih vprašanj ter bo posebej
nasprotovala vsakršnim rešitvam, ki bi odstopale od že izraženih stališč v
sodnih postopkih. Prav tako se bo še naprej zavzemala za več fleksibilnosti
držav članic pri določitvi pristojnih organov za nadzor nad predlagano uredbo.
Za spodbujanje rasti podatkovnega gospodarstva na enotnem
digitalnem trgu je Komisija aprila 2018 sprejela več podatkovnih pobud, katerih
cilj je vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega območja, za nadaljnji
razvoj novih proizvodov in vseevropskih podatkovno vodenih storitev. Med drugim
je sprejela tudi predlog prenove direktive o ponovni uporabi informacij
javnega sektorja. Obstoječa direktiva, spremenjena leta 2013, je iz leta
2003. Aktualni predlog prenovitve pomeni minimalno harmonizacijo, prenovitev je
predlagana predvsem zaradi tehnoloških sprememb ob upoštevanju, da so
kakovostni podatki podlaga za razvoj podatkovnega gospodarstva v EU.
Predlog direktive na novo določa kot zavezance poleg državnih
organov tudi podjetja, ki izvajajo javne službe (public undertakings), na
področju prevoza in gospodarskih javnih služb oži primere, ko je za podatkovne
baze možno zaračunavanje, olajšuje ponovno uporabo odprtih podatkov na področju
raziskovalne dejavnosti iz javnega financiranja in predvideva, kjer je to
primerno, tehnične rešitve, kot so vmesniki aplikacijskega programiranja
(API-ji) za zagotavljanje dostopa do podatkov v realnem času.
Slovenija podpira predlog prenove direktive, saj se zavzema
za odpiranje podatkov javnega sektorja, kolikor ni zadržkov za razkritje,
hkrati pa mora biti odpiranje podatkov za njihovo ponovno uporabo čimbolj
skladno z že vzpostavljenimi finančnimi, kadrovskimi in časovnimi okviri
delovanja javnih organov.
Program za digitalno Evropo je osrednji element
obsežnega odgovora Komisije na izzive digitalne preobrazbe, vsebovane v
predlogu za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za
obdobje 2021–2027 je Komisija sprejela junija 2018. Program za digitalno
Evropo je povsem nov program, namenjen izključno financiranju digitalne
preobrazbe evropske družbe in gospodarstva v obdobju 2021–2027 v višini 9,194
milijard evrov. Program bo usmerjen v področja, na katerih države članice same
ne morejo zagotoviti potrebne ravni za digitalno transformacijo in njeno
uspešnost oziroma je pri tem potrebno sodelovanje več držav članic oziroma
evropskih regij. Program bo usmerjen tudi v tista področja, na katerih ima
poraba največji učinek, zlasti pri izboljšanju učinkovitosti in kakovosti
storitev na področjih javnega interesa (zdravstvene storitve ali storitve
državne uprave, varstvo potrošnikov, storitve javnega sektorja in podpora MSP
pri prilagajanju na digitalne spremembe).
Program bo osredotočen na pet specifičnih ciljev, in sicer na
razvoj in krepitev visokozmogljivostnega računalništva EU, razvoj in krepitev
osnovnih zmogljivosti umetne inteligence, kibernetsko varnost, enostaven dostop
do naprednih digitalnih znanj in spretnosti, ter širjenje najboljših načinov
uporabe digitalnih zmogljivosti.
Slovenija kot ena izmed pobudnic različnih dejavnosti na
področju visokih tehnologij ter dviga kakovosti digitalizacije Evrope in
razširjenosti njene digitalne preobrazbe v celoti podpira vse specifične cilje
programa. Pri okvirni razdelitvi skupnega zneska po posameznih specifičnih
ciljih se bo zavzemala za boljšo uravnoteženost med tehnologijami,
zmogljivostmi, veščinami in znanji. Posledično to pomeni zavzemanje za večji
finančni delež za napredna digitalna znanja in spretnosti ter za uvedbo in
najboljšo uporabo digitalnih zmogljivosti in interoperabilnost ter manjši delež
za visokozmogljivo računalništvo. Slovenija si bo prizadevala za jasnejšo
opredelitev neposrednega in posrednega upravljanja programa, za konkretnejše
besedilo v zvezi s postopkom dodeljevanja sredstev in vloge držav članic v tem
postopku (zagotavljanje doseganja ciljev EU ter specifičnosti ciljev v
posameznih regijah oziroma državah članicah; zagotavljanje enakopravnega
sodelovanja različnih deležnikov, kar med drugim zagotavlja trajnost
rezultatov), v zvezi z upravičenimi stroški, v zvezi z vzpostavijo načina
dopolnilnega financiranja iz drugih programov EU, konkretnih ukrepov in mehanizmov
za usklajevanje pristojnih organov v tem primeru, v zvezi z zagotovitvijo
zveznega prehoda iz programov sedanjega večletnega finančnega okvira, v zvezi z
določbami o Evropskih partnerstvih, vozliščih za digitalne inovacije in
definiciji načina dodeljevanja nepovratnih sredstev. Poleg tega si bo
prizadevala, da se pri uvedbi in najboljši uporabi digitalnih zmogljivosti
uvede kar najširši nabor najsodobnejših digitalnih tehnologij.
Predlog uredbe o vzpostavitvi Evropskega industrijskega,
tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost
ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov, ki ga je sprejela Komisija
septembra 2018, predvideva vzpostavitev strokovne mreže za kibernetsko varnost
z Evropskim industrijskim, tehnološkim in raziskovalnim strokovnim centrom za
kibernetsko varnost, pooblaščenim za uresničevanje ukrepov v podporo
industrijskim tehnologijam ter na področju raziskav in inovacij. Sedež
strokovnega centra bo predvidoma v Belgiji, nacionalni koordinacijski centri pa
bodo razporejeni po vseh državah članicah.
Strokovni center bo glavni izvedbeni organ za finančna
sredstva EU, ki so namenjena kibernetski varnosti v okviru Programa za
digitalno Evropo in Obzorje Evropa.
Namen predloga uredbe je zagotoviti, da EU ohrani in razvije
bistvene tehnološke in industrijske zmogljivosti za samostojno zaščito svojega
gospodarstva, družbe in demokracije, ter da imajo države članice koristi od
najnaprednejših rešitev za kibernetsko varnost in zmogljivosti za kibernetsko
obrambo. Prav tako je njen namen tudi izboljšati svetovno konkurenčnost
podjetij iz EU za kibernetsko varnost ter evropskim panogam v različnih
sektorjih zagotoviti dostop do zmogljivosti in virov, ki jim bodo omogočili
pretvorbo kibernetske varnosti v konkurenčno prednost.
Slovenija pozdravlja cilje in namen Predloga uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega
in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže
nacionalnih koordinacijskih centrov. Ne nasprotuje predlagani
organizacijski strukturi, ki jo sestavljajo strokovni center EU, mreža
nacionalnih koordinacijskih centrov in strokovna skupnost, si bo pa prizadevala
za čim jasnejšo opredelitev razmerja med posameznimi akterji iz te strukture in
njihovih nalog ter za razjasnitev vloge, ki jo bosta imela Agencija EU za
varnost omrežij in informacij (ENISA – European Union Agency for Network and
Information Security) in vozlišče za digitalne inovacije v tej strukturi. Glede
organiziranosti strokovnega centra EU se bo zavzemala za ponoven razmislek o
primernosti predlagane sestave upravnega odbora in pravil za glasovanje, kjer
je teža določene države članice odvisna tudi od njenega finančnega prispevka.
Razmisliti bo treba tudi o prispevkih držav članic, zlasti ker višina
finančnega prispevka EU še ni popolnoma znana. Slovenija si bo prizadevala tudi
za izboljšanje besedila v zvezi z določbami, ki urejajo osebje strokovnega
centra, hkrati pa bo odprta do možnosti, da se vgradi več prožnosti v cilje in
naloge strokovnega centra.
Na področju razvoja e-poslovanja javne uprave je Komisija
leta 2016 sprejela Akcijski načrt EU za razvoj e-uprave. V tem dokumentu
so zajeti cilji skupnih prizadevanj do leta 2020, tako Komisije kot držav
članic, za digitalno transformacijo na številnih področjih javnega sektorja,
tako sektorskih kot tudi horizontalnih.
Slovenija podpira prizadevanja glede izpolnjevanje zahtev iz Akcijskega
načrta EU in Talinske deklaracije ter aktivno sodeluje s Komisijo
ter v različnih projektih z drugimi državami. Načela in cilje, zastavljene z Akcijskim
načrtom in Talinsko deklaracijo, promovira tudi na nacionalni ravni;
horizontalni ukrepi so zajeti tudi v Smernicah za razvoj informacijskih
rešitev, ki usmerjajo razvoj e-uprave na nacionalni ravni.
Energija
Energetska unija je prednostni projekt EU. V njej se povezuje
naslednjih pet razsežnosti: 1) energetska varnost; 2) trg energije; 3)
energetska učinkovitost; 4) razogljičenje; 5) raziskave, inovacije in
konkurenčnost.
Slovenija si bo prizadevala za uravnotežen razvoj energetske
unije. Zanesljivost oskrbe z energijo je neločljivo povezana z razogljičenjem
ter polno povezanim in delujočim energetskim trgom. Slovenija bo zagovarjala
enoten pristop EU v okviru energetske in podnebne politike ter skupne zunanje
in varnostne politike EU.
Komisija je novembra 2016 objavila obsežen sveženj osmih
zakonodajnih predlogov, Čista energija za vse Evropejce, s področja
spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije
(URE) do leta 2030, delovanja energetskega trga EU in upravljanja energetske
unije. Obravnava zakonodajnih predlogov s področja OVE, URE in upravljanja
energetske unije je bila zaključena v letu 2018. Države članice, ki bodo Svetu
EU predsedovale v prihodnjih 18 mesecih, načrtujejo zaključek pogajanj na
preostalih zakonodajnih predlogih.
Okvir energetske unije bo po letu 2020 nadgrajen z dvema
pomembnima elementoma: 1) Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrti
(NEPN) do leta 2030 in s pogledom do 2040, s pomočjo katerih bodo
razsežnosti energetske unije vključene v nacionalne energetske politike držav
članic, in 2) Dolgoročne strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
za obdobje do leta 2050.
Slovenija podpira razvoj energetske unije v smeri, ki bo
utrdila in okrepila vodilno vlogo EU na področju podnebnih sprememb, pri čemer
se bo zavzemala za pravično porazdelitev bremen ter upoštevanje nacionalnih
posebnosti in zamejitev.
Notranji trg z električno energijo
Slovenija se bo pri Predlogu uredbe Evropskega parlamenta
in Sveta o ustanovitvi Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev
(prenovitev), Predlogu uredbe o notranjem trgu za električno energijo, Predlogu
uredbe o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije in Predlogu
direktive o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo
zavzemala za temeljito in celovito obravnavo, ki bo ustrezno upoštevala
nacionalne posebnosti.
Notranji trg z zemeljskim plinom
Komisija je 8. novembra 2017 predlagala spremembo
direktive o zemeljskem plinu (2009/73/ES), da bi izboljšala delovanje
notranjega energetskega trga EU in okrepila solidarnost med njenimi državami
članicami. Namen spremembe je dopolniti obstoječo direktivo o zemeljskem plinu
ter pojasniti, da se bodo temeljna načela energetske zakonodaje EU uporabljala
za vse plinovode, ki vodijo v tretje države ali iz njih, do meje, kjer velja
pristojnost EU.
Slovenija podpira Predlog Direktive Evropskega parlamenta
in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z
zemeljskim plinom, saj odpravlja nekatere pravne praznine in smiselno
dopolnjuje obstoječo zakonodajo na področju notranjega trga z zemeljskim plinom
v EU. V okviru pogajanj bo Slovenija naklonjena reševanju morebitnih dodatnih
odprtih pravnih vprašanj, hkrati pa si bo prizadevala za takšno podaljšanje
obdobja za prenos v nacionalni pravni red, ki bo omogočalo ustrezno spremembo
relevantne domače zakonodaje.
Učinkovita raba energije in razogljičenje
Komisija je 17. maja 2018 predlagala Uredbo
Evropskega parlamenta in Sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek
goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi Uredbe (ES)
št. 1222/2009. Slovenija pozdravlja predlog uredbe, katere namen je
izboljšati učinkovitost sistema označevanja pnevmatik ter zagotoviti čistejša,
varnejša in tišja vozila ter kar največji prispevek sistema k razogljičenju
prometnega sektorja. Slovenija bo skladno z glavnimi političnimi usmeritvami
aktivno podpirala ambiciozne okoljske in energetske cilje ter sprejemanje
zakonodaje EU, ki bo prispevala k razogljičenju posameznih sektorjev in
učinkovitejši rabi energije.
Robustna energetska in podnebna diplomacija
Energetska unija ne zajema le energije in podnebja, saj gre
za spodbujanje modernizacije celotnega gospodarstva EU in njegovo preoblikovanje
v nizkoogljično in energetsko učinkovito gospodarstvo na socialno pravičen
način.
Slovenija še naprej podpira oblikovanje energetske unije z
močno zunanjo dimenzijo ter robustno energetsko in podnebno diplomacijo, ki bo
EU omogočila dovolj manevrskega prostora v hitro spreminjajočem se svetu in
vodstvo v globalnem prehodu k čisti energiji ter doseganje trajnostnih
razvojnih ciljev.
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA
Visoko šolstvo
Strategija Evropa 2020 in strateški okvir za evropsko
sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) sta izhodišče in
strateška podlaga, od leta 2011 pa podrobnejšo usmeritev za dejavnosti EU in
držav članic na področju visokega šolstva daje program za posodobitev evropskih
visokošolskih sistemov (Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za
posodobitev evropskih visokošolskih sistemov). Ta je bil po javni razpravi
o najnovejših izzivih, s katerimi se soočajo evropski visokošolski sistemi,
leta 2017 prenovljen, tako da bodo dejavnosti na ravni EU v naslednjem obdobju
prednostno usmerjene na naslednje naloge:
1.
obravnavanje prihodnjih neskladij v znanju in spretnostih ter
spodbujanje odličnosti pri njihovem razvoju;
2.
vzpostavljanje vključujočih in povezanih visokošolskih sistemov;
3.
zagotavljanje, da visokošolske institucije prispevajo k inovacijam;
4.
podpiranje uspešnih in učinkovitih visokošolskih sistemov.
Prednostne usmeritve prenovljene agende za visoko šolstvo
tudi za naprej omogočajo uspešno povezovanje nacionalnih in evropskih prioritet
ter doseganje sinergičnih učinkov. Resolucija o Nacionalnem programu
visokega šolstva 2011–2020 je kot temeljni cilj opredelila, da bo do leta
2020 slovensko visoko šolstvo „bolj dostopno, kakovostno, učinkovito,
mednarodno odprto in odzivno na potrebe širšega okolja“. Z nacionalnimi ukrepi,
ki podpirajo dolgoročni razvoj študijskih področij (tudi v sodelovanju z
gospodarstvom in širšim družbenim okoljem), izboljšanje kakovosti in
učinkovitosti ter internacionalizacijo visokega šolstva, se slovenske
visokošolske institucije lahko uspešno vključujejo tudi v dejavnosti na ravni
EU, predvsem v okviru programa Erasmus+, pobud Evropske univerze itd. Pomembno
je, da predlogi spoštujejo načeli subsidiarnosti in proporcionalnosti kakor
tudi primerno regionalno uravnoteženost in gradijo na že obstoječih procesih.
Znanost in raziskave
Razvitost Evropskega raziskovalnega prostora (ERA – European
Research Area) je odvisna od dopolnjevanja prednosti in odličnosti posameznih
nacionalnih sistemov ter od skupnih prizadevanj za premagovanje njihovih
pomanjkljivosti. Le tesnejše sodelovanje med oblikovalci nacionalnih politik
ter Komisijo na tem področju lahko privede do izboljšanega in zato tudi bolj
konkurenčnega ERA. Majhne države lahko v tem procesu odigrajo pomembno vlogo,
saj so lahko bolj dinamične in hitrejše pri izvajanju reform v primerjavi z
velikimi državami.
Med prioritetami EU na področju znanosti in raziskav je
poenotenje spremljanja in poročanja na vseh ravneh. Države članice imajo
obveznost poročanja Komisiji in drugim mednarodnim organizacijam, zato je treba
znotraj Sveta EU zmanjšati ta administrativna bremena s poenotenjem različnih
procesov poročanja in spremljanja napredka. Nujno je treba integrirati
obstoječe mehanizme spremljanja napredka v proces spremljanja napredka ERA.
Mednarodno sodelovanje na področju raziskav-razvoja-inovacij
(RRI) je ključnega pomena za reševanje največjih globalnih družbenih izzivov.
Družbeni izzivi, kot so podnebne spremembe, ohranjanje biotske raznovrstnosti,
demografski izzivi s staranjem in naraščanjem prebivalstva, prehranska varnost
in drugi, so postali glavni dejavniki spodbujanja raziskav v zadnjih letih.
Krepitev čezmejnega sodelovanja in boljša koordinacija regionalnih in
nacionalnih prizadevanj sta ključni za razvoj kritične mase za skupno preučevanje
izzivov ter iskanje rešitev zanje. Nadnacionalno sodelovanje na področju RRI bo
tako pomembno prispevalo k udejanjanju Agende 2030 za trajnostni razvoj,
ki z načelom univerzalnosti zavezuje vse države sveta k uresničevanju 17 ciljev
trajnostnega razvoja. Vloga RRI pa je prav tako nepogrešljiva pri uspešni
politiki blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, h kateri so se
države zavezale s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah decembra
2015. Zaradi kompleksnosti in medsebojne prepletenosti globalnih izzivov je za
uravnoteženo upoštevanje vseh treh razsežnosti trajnostnega razvoja – okoljske,
gospodarske in družbene – nujen tudi celosten pristop k njihovi obravnavi.
Skupno načrtovanje programov (Joint Programming)
pomeni spremembo v evropskem sodelovanju na področju RRI in je jedro Evropskega
raziskovalnega prostora. Pričakovati je, da bo mehanizem v ERA postal tako
pomemben, kot so okvirni programi, ter bo dejansko spremenil način, na katerega
se v ERA obravnavajo raziskave. Pobude skupnega načrtovanja so prostovoljna
partnerstva med državami članicami (in pridruženimi državami), ki si
prizadevajo za reševanje velikih skupnih evropskih družbenih izzivov s
kombinacijo nacionalnih raziskovalnih programov in s tem boljšo uporabo
omejenih javnih sredstev, za evropske raziskave in razvoj. EU in države članice
podpirajo vse oblike nadnacionalnega sodelovanja, tako pobude za skupno
načrtovanje kot tudi instrument ERA-NET, pobude po 185. členu PDEU, Skupne
tehnološke pobude (JTI) in druge programe, ki sledijo bistvu sporočila ERA, tj.
potrebi po preseganju tradicionalne razdrobljenosti raziskovalnih prizadevanj v
EU z boljšim usklajevanjem in sodelovanjem, kot sta npr. EUREKA in COST.
Znanstvena odličnost in raziskave na splošno prispevajo tudi
k realizaciji ekonomskih ciljev in k razvoju gospodarstva, kar je pogojeno s
krepitvijo sodelovanja med akademsko sfero in zasebnim sektorjem. Raziskovalno
delo v Evropi že desetletja stremi k znanstveni odličnosti, pri tem pa je
pomemben dejavnik čim večje število visoko izobraženih in usposobljenih ljudi.
V zadnjih dveh desetletjih je zato Evropa veliko vložila v razvoj človeških
virov v znanosti, saj sta razvoj odlične znanosti in njena povezanost z
gospodarstvom temelja splošnega družbenega napredka. Za odpravo vertikalnega in
horizontalnega razlikovanja po spolu pa je nujno treba pospešiti implementacijo
načela enakih možnosti spolov ter podpreti strukturne spremembe v
institucionalizaciji znanstvenega raziskovanja. Te se morajo odražati v
sprejetih programih spodbujanja spolne enakosti v organizacijah, ki financirajo
in izvajajo znanstvenoraziskovalno dejavnost.
V luči pobud, kot je „odprto inoviranje“, in uveljavljanja na
trojni vijačnici temelječega koncepta petdimenzionalne vijačnice, EU stremi k
odprtemu in dinamičnemu inovacijskemu ekosistemu, v katerega sta vključena tako
širša družba kot tudi njeno okolje. Ključno vodilo je predvsem odgovorna
znanost, ki s širjenjem novega znanja pomaga izboljšati kakovost življenja za
vse. V času, ko se soočamo z globalnimi družbenimi izzivi, družba ni le vedno
bolj odvisna od novega znanja, ampak je postala tudi njegov soustvarjalec.
Odprta znanost postaja ena od prioritet ERA. Na tem področju
želi Komisija z Evropskim odprtim znanstvenim oblakom (EOSC – European Open
Science Cloud) konsolidirati e-infrastrukture in jih med seboj povezati,
omogočiti odprt dostop do raziskovalnih podatkov in zagotoviti
interoperabilnost podatkov. Odprta znanost se izvaja na način, ki raziskovalcem
v različnih fazah raziskovalnega procesa omogoča sodelovanje z vsemi vrstami
prosto dostopnih podatkov, rezultatov in protokolov. Odprta dostopnost znanstvenih
informacij v obliki recenziranih objav in raziskovalnih podatkov je pomemben
del odprte znanosti. Okrepitev evropske podatkovne infrastrukture je druga
velika prioriteta. Komisija je že predvidela ukrepe in časovnico, ki kot
osrednje teme razprav v Svetu EU opredeljujejo dostopnost podatkov, standarde
ter sinergijo z ostalimi instrumenti Obzorja Evropa po letu 2020.
Vesolje
Na ravni EU se sprejema nova zakonodaja, na podlagi te pa se
bo med EU in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA – European Space Agency) sklepal
nov večletni finančni okvirni sporazum.
Vsebinsko je še vedno aktualna Vesoljska strategija za
Evropo, ki jo je Komisija objavila konec leta 2016. Ta je odziv EU na vse
močnejšo konkurenco na svetovnih trgih, vse večjo udeležbo zasebnega sektorja
in pomembne tehnološke premike. Komisija predlaga vrsto ukrepov, ki naj bi
Evropi omogočili, da v celoti izkoristi prednosti, ki jih ponujajo vesoljske
tehnologije, s tem pa ustvari boljše pogoje za razvoj zagonskih podjetij,
spodbuja vodilni položaj Evrope na področju vesoljskih tehnologij in poveča
svoj delež na svetovnih trgih. Vesoljski programi EU bodo zagotavljali dodatne
storitve, ki bodo prispevale k varnosti in obrambi ter boju proti podnebnim
spremembam.
Slovenija se strinja s pristopom, ki poudarja pomen podpore
podjetništvu in novim poslovnim priložnostim na področju vesolja v državah
članicah EU. Še posebej poudarja pomen vključitve MSP, ki lahko na nišnih
področjih v inovativnosti prekašajo velika uveljavljena podjetja. Strinja se
tudi s centralizacijo vesoljskih aktivnostih znotraj EU, pri čemer pa poudarja,
da je smiselno v čim večji meri izkoristiti potencial in pridobljeno znanje,
tehnologijo, infrastrukturo in izkušnje Evropske vesoljske agencije pri izvedbi
evropskih vesoljskih programov.
Slovenija kot majhna država vidi svojo priložnost na nišnih
področjih, kjer je majhnost lahko prednost – po eni strani zato, ker dopušča
hitrejšo odzivnost in večjo prilagodljivost spremembam na tržišču, po drugi
strani pa zato, ker gre za proizvodnjo v malih serijah. Pri tem je lahko med
drugim konkurenčna na področju mikroračunalniške industrije, visokotehnološke
izdelave komponent, področju mikro-satelitov, naprednih znanosti (umetna
inteligenca, blockchain tehnologija ipd.). Slovenija ima status
pridružene članice v ESA, kjer lahko preko izbranih programov slovenska
podjetja enakopravno konkurirajo z ostalimi evropskimi podjetji na tem področju,
kar jim zagotavlja dodaten status in reference tudi na trgu.
Slovenija postaja na področju vesoljskih raziskav pomemben
akter. To se poleg sodelovanja v ESA posebej kaže v sodelovanju Slovenije v
okvirnem programu EU na področju raziskav in inovacij Obzorje 2020 za področje
vesolja. Tako smo iz FP7, kjer smo na področju vesoljskega raziskovalnega
programa v sedmih letih (2007–2013) pridobili 1 milijon EUR raziskovalnih
sredstev, to že v prvih 4 letih (2014–2017) Obzorja 2020 povečali na 2,7 milijona
EUR. Najbolj intenzivno področje raziskav je opazovanje zemlje. Posebej
pomembno je, da je v Sloveniji število zaposlenih, ki raziskovalno ali razvojno
delajo na tem in ostalih področjih „vesolja“ vedno večje in da se področje
krepi. Predviden razvoj tega področja v EU (povečanje proračuna EU na področju
vesoljskih programov za 2021–2027 za 25% in ustanovitev Evropske agencije za
vesolje ter zlasti predvideno povečanje proračuna za prihodnji raziskovalni
program Obzorje Evropa, kjer se bodo izvajale tudi vse raziskave v podporo
vesoljskih programov EU) dodatno kaže, da gre za zelo perspektivno področje,
kjer si bo Slovenija ob ustrezni podpori domačih politik lahko utrla uspešno
pot razvoja.
IZOBRAŽEVANJE, MLADINA, KULTURA IN ŠPORT
Izobraževanje in usposabljanje
Oba referenčna cilja na področju izobraževanja in
usposabljanja v okviru krovne strategije Evropa 2020 – tako „zmanjšanje
stopnje osipa na področju izobraževanja s sedanjih 15% na 10%“ kakor tudi
„povečanje deleža prebivalstva med 30. in 34. letom starosti, ki je končalo
terciarno izobraževanje, z 31% na vsaj 40%“ – Slovenija že dosega. Kljub temu
se še naprej spodbuja prizadevanja za povečano vlogo izobraževanja. Ohraniti
želi dosežene rezultate in tudi v prihodnje mlade čim bolj opremljati s splošnimi
znanji kakor tudi s specifičnimi poklicnimi kompetencami, potrebnimi za trg
dela, pri čemer je vajeništvo ena od možnosti te neposredne povezave s trgom
dela.
Slovenija se zavzema, da bi se pomen izobraževanja v okviru
izvajanja evropskega semestra še okrepil, predvsem z boljšo povezavo z
gospodarstvom in trgom dela. Za doseganje zastavljenega cilja bi bilo treba
spodbuditi razvoj ustvarjalnih učnih okolij in inovativnega poučevanja,
premisliti in spodbuditi nove pristope in oblike izobraževanja, ob tem pa si
prizadevati za zagotavljanje odprtih učnih vsebin in storitev. Slovenija bo v
prihodnje še bolj spodbujala mobilnost posameznikov in institucij v mednarodnem
prostoru ter si ob tem prizadevala tudi za bolj poglobljeno medsektorsko
sodelovanje med deležniki s področja izobraževanja, gospodarstva in razvojnega
raziskovanja. S pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada bo izvajala
ukrepe, ki bodo usmerjeni v krepitev kakovostnega sistema poklicnega in
strokovnega izobraževanja. Prizadevala si bo tudi za dvig privlačnosti tega
izobraževanja med mladimi; med drugim se bo osredotočila na dvig splošnih in
poklicnih kompetenc učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šolah ter na
usposabljanje mentorjev v podjetjih za uspešen prenos znanja na mlade, spodbujala
bo delodajalce k sodelovanju pri izvajanju poklicnega in strokovnega
izobraževanja ter krepila promocijo poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Evropski strateški cilj na področju predšolske vzgoje in
izobraževanja, ki ga predvideva Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET
2020), predvideva 95% vključenost v vrtce za otroke, stare od 4 do 5 let. Na
tem področju Slovenija beleži 90,9% vključenost otrok v vrtce, zato bo v
prihodnjem obdobju delovala v smeri izboljšanja deleža. V ta namen se
pripravlja sprememba Zakona v vrtcih, ki naj bi še dodatno spodbudila
vključevanje otrok v vrtce.
Na področju izobraževanja odraslih si bo Slovenija v okviru Operativnega
programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020
prizadevala za uresničevanje ciljev, ki vodijo k izboljšanju splošnih in
poklicnih kompetenc tistih odraslih, ki se manj vključujejo v vseživljenjsko
učenje. Na tem področju Slovenija že izvaja ukrepe, ki prispevajo k
zmanjševanju neskladij med usposobljenostjo delovne sile in potrebami trga
dela. V prihodnje se predvsem načrtujejo ukrepi, ki bodo usmerjeni v izvajanje
neformalnih programov in ki prispevajo k izboljšanju poklicnih in splošnih
spretnosti in znanj, s posebnim poudarkom na razvoju digitalnih kompetenc.
Slovenija si predvsem prizadeva za dvig izobrazbene ravni ter za razvoj novih
programov na srednješolski in višješolski ravni, ki bodo omogočili izboljšanje
in poglabljanje znanj in spretnosti, ki so potrebna tudi zaradi sprememb
tehnologije in delovnih mest. Posebno pozornost posvečamo razvoju in izvajanju
svetovalne dejavnosti, vključno s postopki ugotavljanja in vrednotenja
neformalno pridobljenega znanja. Programi so usmerjeni tudi v promocijo in
spodbujanje k vseživljenjskemu učenju – pomemben vidik pri tem je kakovost
učenja in izobraževanja strokovnih delavcev. Zastavljene prioritete se izvajajo
tudi v okviru pobude Poti izpopolnjevanja (Upskilling Pathways). V
okviru programa ERASMUS+ – reforme politik (European Policy
Experimentation) – pa je Slovenija v obdobju 2015–2018 sodelovala v
projektu svetovanja odraslim v sklopu izobraževanju GOAL (Guidance and
Orientation for Adult Learners). S temi aktivnostmi bo nadaljevala tudi v
prihodnjem obdobju. V sodelovanju z OECD Slovenija zaključuje 2. fazo procesa Strategija
razvoja in uporabe spretnosti (Skills Strategy), s katerim je v letu
2017 pridobila Zaključno poročilo – Oceno stanja spretnosti v Sloveniji,
v letu 2018 pa Priporočila za aktivnosti strategije spretnosti – upravljanje
izobraževanja odraslih. V procesu sodelujejo 10 resorjev, več kot 100
deležnikov z različnih ravni, socialni partnerji in lokalne skupnosti,
rezultati projekta pa bodo iztočnica za delo v nadaljnjem obdobju na tem
področju.
Mladina
Pomembna podlaga za delo v prihodnjem obdobju bo nova Strategija
EU za mlade (2019–2027), ki države članice poziva k prizadevanjem za
opolnomočenje mladih v Evropi in krepitvi njihove vloge pri oblikovanju politik
EU. Strategija EU za mlade v ospredje postavlja mladega človeka, vendar
se v veliki meri osredotoča na mlade z manj priložnosti, ki tako stopajo v
ospredje. Ključne aktivnosti (stebri) strategije so: angažiranje – spodbujanje
mladih k udeležbi v demokratičnem življenju; povezovanje – združevanje mladih
iz vse EU in zunaj nje, da se podprejo prostovoljstvo, učna mobilnost,
solidarnost in medkulturno razumevanje, ter podpiranje opolnomočenja mladih s
kakovostjo, inovacijami in priznavanjem mladinskega dela. Pomembna podlaga za
delo so tudi aneksi k strategiji, predvsem Delovni načrt za mladino v
obdobju 2019–2021 ter usmeritve za dialog EU z mladimi. V delovnem načrtu
so zajete tudi naloge, ki jih bo izvajala Slovenija v času predsedovanja Svetu
EU, vključujoč skupno poročilo Komisije in Sveta EU o mladih, priprava
delovnega načrta za obdobje 2022–2024 ter priporočil za spodbujanje dialoga EU
z mladimi.
V letu 2019 se bodo nadaljevala pogajanja o pravni podlagi za
Evropsko solidarnostno enoto, program, ki se je oblikoval v letu 2018 na pobudo
Komisije in se bo nadaljeval tudi v obdobju novega večletnega finančnega okvira
po letu 2020. Nadaljevala se bodo tudi pogajanja o programu Erasmus+, kjer je
pomembno poglavje, ki se nanaša na mladino in spodbuja mladinske izmenjave in
izmenjave mladinskih delavcev (3. poglavje predloga nove uredbe). Oba programa
sta izredno pomembna za razvoj mladinskega dela in mladinskih politik v
Sloveniji, zato je povečanje sredstev (kot predlog Komisije) za oba programa
izredno pomembno.
Programi EU v prihodnje še bolj spodbujajo aktivno
državljanstvo mladih, usmerjeni so k razvoju njihovih kompetenc, spodbujanju politične
participacije in družbene angažiranosti, kot pomemben vidik pa izpostavljajo
tudi prostovoljstvo in učno mobilnost. Slovenija take poudarke in usmeritve
podpira, prizadevala si bo tudi za to, da bodo te vsebine vključene kot
prioritetne tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. V letu 2019 bo
Slovenija nadaljevala pripravo vsebin za predsedovanje tria Nemčija,
Portugalska in Slovenija. Nadaljnja krepitev medresorskega sodelovanja in
iskanje sinergijskih učinkov med različnimi politikami na ravni EU sta za
Slovenijo izjemno pomembna, saj tudi na nacionalni ravni krepimo medresorsko
sodelovanje v okviru Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022.
Kultura in avdiovizualna politika
Na področju kulture in avdiovizualne politike bodo v
naslednjem 18-mesečnem obdobju v ospredju predvsem pogajanja o prihodnjem
programu EU Ustvarjalna Evropa (2021–2027), ki bo nudil podporo
evropskim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Pri pripravi predloga stališča
Slovenije do omenjenega programa smo izhajali iz poudarkov javnega posveta s
kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji. Prizadevali si bomo za vzpostavitev
ambicioznega programa Ustvarjalna Evropa za podporo kulturnim in
ustvarjalnim sektorjem EU po letu 2020, ki naj skuša najti čim boljše
ravnotežje med ukrepi, namenjenimi spodbujanju evropskega sodelovanja na
področju kulturne in jezikovne raznolikosti, kulturne dediščine ter sodobne
ustvarjalnosti na eni strani, ter ukrepi, namenjenimi večji konkurenčnosti
kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, na drugi strani.
Ocenjujemo, da je v predlogu Komisije prevelik poudarek na
komercialni uspešnosti določenih sektorjev na račun spodbujanja kulturne
raznolikosti in evropske dodane vrednosti. Menimo namreč, da morajo biti
podporni ukrepi zasnovani na način, ki bo omogočal enakomeren razvoj kulturnih
in ustvarjalnih akterjev po celotni EU, tako v geografskem kot v sektorskem
smislu. Ukrepi morajo upoštevati tudi različnost posameznih tržišč, njihovo
velikost in potencial.
V obdobju naslednjih treh predsedstev Svetu EU se bo
predvidoma pričelo tudi izvajanje Delovnega načrta za kulturo (2019–2022).
Ta je določil kot prioritetna področja sodelovanja na ravni EU: kulturno
dediščino; kohezijo in kakovost življenja; ekosistem za podporo umetnikom,
kulturnim in kreativnim strokovnjakom ter evropskim vsebinam; enakost spolov
ter na pobudo Slovenije tudi mednarodne kulturne povezave. Digitalizacija in
kulturna statistika bosta v okviru delovnega načrta obravnavani kot prečni
temi.
Slovenija podpira predlagane prioritete in bo aktivno
sodelovala pri njihovem udejanjanju s konkretnimi ukrepi. V naslednjem
18-mesečnem obdobju pričakujemo nadaljevanje prizadevanj, ki so bila pričeta v
okviru Evropskega leta kulturne dediščine (2018), zlasti v zvezi s participativnim
upravljanjem kulturne dediščine ter kakovostnimi standardi za posege v kulturno
dediščino (skozi vzajemno učenje in delavnice). Pričakujemo tudi nadaljevanje
dela na področju socialne integracije s pomočjo kulture.
Romunsko predsedstvo Svetu EU za področje kulture in
avdiovizualnih zadev načrtuje pripravo smernic za naslednje korake pri
zagotavljanju dostopa kulturnih in ustvarjalnih sektorjev do financiranja. Na
področju avdiovizualnih zadev načrtuje pripravo konference ter sklepov Sveta o
avdiovizualnih koprodukcijah ter konferenco o glasbi v digitalni dobi.
Pričakuje se tudi nadaljevanje aktivnosti na podlagi sporočila o boju proti
dezinformacijam na spletu, vključno z objavo akcijskega načrta
Komisije, iz katerega bo razvidno, ali bodo potrebni dodatni regulativni
ukrepi. V zvezi s tem države članice poudarjajo potrebo po usklajenih
medsektorskih ukrepih na ravni EU. Po sprejetju posodobljene direktive o
avdiovizualnih medijskih storitvah se začenjajo postopki prenosa njenih
določb v nacionalne zakone, za določena vprašanja bo Komisija izdala smernice
in priporočila. Na področju kulture poleg nadaljevanja pogajanj za sprejetje
uredbe o programu Ustvarjalna Evropa 2021–2027 romunsko predsedstvo
načrtuje tudi pripravo in sprejetje sklepov Sveta o mladih ustvarjalnih
generacijah, s poudarkom na krepitvi dostopnosti in ustvarjalnosti, o čemer
bodo razpravljali tudi ministri na neformalnem zasedanju. Posvetilo se bo še
restavraciji in ohranjanju kulturne dediščine.
V okviru Sveta se bodo ob sodelovanju Komisije in Evropske
službe za zunanje delovanje nadaljevala tudi prizadevanja za pripravo
strateškega pristopa k mednarodnim kulturnim povezavam EU. Slovenija trdno
podpira nadaljevanje te pobude, saj menimo, da je treba delo, ki je bilo
izpeljano v času malteškega, estonskega in bolgarskega predsedovanja Svetu EU,
nadaljevati in pripeljati do predvidenega cilja, t. j. celovitega strateškega
pristopa k mednarodnim kulturnim povezavam EU, in sicer v formatu, ki bi
omogočil medsektorski pristop k obravnavani temi.
V okviru Delovne skupine Sveta EU za carinsko sodelovanje se
bodo predvidoma nadaljevala pogajanja o predlogu Uredbe o uvozu kulturnih
dobrin, ki so občutno napredovala v času avstrijskega predsedstva. Cilj
predloga je, da se preprečita uvoz in hramba kulturnih dobrin v EU, ki so bile
nedovoljeno izvožene iz tretjih držav, s čimer bi se omejilo nedovoljen promet
s kulturnimi dobrinami ter prispevalo k boju proti financiranju terorizma in
varovanju kulturne dediščine, zlasti arheoloških predmetov v državah izvora, ki
so jih prizadeli oboroženi spopadi. Slovenija predlog uredbe načeloma podpira.
V prihodnjem obdobju bodo na nacionalni ravni v tesnem
sodelovanju s Komisijo potekale tudi aktivnosti za izbor Evropske prestolnice
kulture v Sloveniji za leto 2025. Evropske prestolnice kulture imajo lahko
številne pozitivne učinke: poleg kulturnih lahko prinesejo tudi znatne družbene
in gospodarske koristi, še zlasti kadar so vpete v dolgoročno kulturno
usmerjeno razvojno strategijo mesta.
Šport
Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic o
tretjem Delovnem načrtu EU za šport v obdobju 2017–2020 je strateška
podlaga na področju športa, v delovnem načrtu so v ta namen predvideni trije
vsebinski sklopi. Za Slovenijo so pomembne teme predvsem integriteta športa,
gospodarska razsežnost športa ter šport in družba.
Integriteta športa: v tem vsebinskem sklopu Slovenija
podpira prizadevanja za preprečevanje dopinga, zlasti med mladimi v vrhunskem
športu in v množičnem športu, ter primerno vodenje v športu (Good Governance),
ki vključuje boj proti korupciji ter prirejanju izidov na športnih tekmovanjih.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope
o prirejanju izidov na športnih tekmovanjih. Menimo, da bi bilo smotrno
podpreti danski predlog o političnem vrhu EU, ki bi obravnaval to temo.
Gospodarska razsežnost športa: Slovenija si prizadeva
za nadaljnje ukrepe za ozaveščanje javnosti o gospodarskem pomenu športa, saj
menimo, da gre za izjemno pomemben vidik. Predvsem v povezavi s strategijo Evropa
2020 menimo, da je treba okrepiti elemente, ki vključujejo tudi gospodarski
vidik športa in inovacij, prizadevali pa si bomo tudi za razvoj in sprejem
usklajenih standardov EU, ki bi upoštevali tako ekonomsko učinkovitost športa
kot tudi prispevek športa v okviru nacionalnih gospodarstev. V tem kontekstu
podpiramo zlasti razpravo o koristih in izzivih, ki jih prinaša enotni
digitalni trg, tudi glede boljšega financiranja in komercializacije športa.
Slovenija ocenjuje, da je ravno pretirana komercializacija športa oziroma
premočan vpliv denarja in kapitala lahko škodljiv za razvoj športa v EU, zlasti
z vidika modela športa EU, ki ga Bela knjiga o športu uvaja kor temelj
politik EU na področju športa.
Šport in družba: Slovenija se bo še naprej zavzemala
za približevanje poklicnega in strokovnega izobraževanja ter usposabljanja v
športu v okviru Enotnega evropskega kvalifikacijskega okvira. Prav tako menimo,
da je treba razvijati spretnosti in veščine v okviru poklicnega razvoja kadrov.
Slovenija podpira vključevanje socialnih vidikov, kot so prostovoljno delo,
solidarnost, strpnost in odgovornost, prav tako pa je pomembno opozarjati na
vprašanje zagotavljanja enakih možnosti in pravice invalidov ter ljudi s
posebnimi potrebami (zlasti mladih). Tudi vključevanje neprivilegiranih
družbenih skupin v šport in športne dejavnosti je izjemno pomembno. S tega
vidika Slovenija predlaga dodatno temo, in sicer v zadnjem obdobju zelo
aktualno vprašanje „športa in človekovih pravic“, s čimer bi lahko odpravili
marsikatero koruptivno dejanje in izkoriščanje ljudi v športu.
ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE, ENAKE MOŽNOSTI IN ZDRAVJE
Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti
Slovenija bo nadaljevala z dejavnim in konstruktivnim
sodelovanjem v zakonodajnih in političnih procesih EU na tem področju. Pri tem
bo posebno pozornost namenila tistim zakonodajnim in političnim procesom EU na
tem področju, katerih cilj in namen je zagotavljanje socialne varnosti,
stabilnih zaposlitev, dostojnega plačila za delo in možnosti za posameznikov
poklicni in osebni razvoj. Slovenija si bo prizadevala h krepitvi dolgoročne
usmerjenosti politik s poudarkom na staranju prebivalstva in v tem okviru
dejavnosti Slovenije kot socialne države ter napredne in vključujoče družbe na
eni strani ter pripomogla k nadaljnjemu razvoju močne in učinkovite EU na drugi
strani.
Medtem ko si bo v prvem delu naslednjega 18-mesečnega obdobja
prizadevala za čim uspešnejše in kakovostne dogovore pri odprtih zakonodajnih
predlogih, bo v drugem delu pozorna na vsebino nadaljnjega razvoja socialne
razsežnosti EU, predvsem v okviru evropske ekonomske in monetarne unije ter
izvajanja evropskega semestra. Slovenija bo vztrajala, da je pri razvoju
ekonomskih in finančnih politik treba upoštevati tudi njihove socialne
posledice, hkrati pa se bo držala skupnih stališč pri morebitnem zastavljanju
skupnih minimalnih socialnih standardov EU, v okvirih, ki jih dopušča stanje
javnih financ, predvsem v smislu njihove dolgoročne vzdržnosti. Slovenija bo
vztrajala pri implementaciji načel evropskega stebra socialnih pravic, še
posebno na področju zagotavljanja enakih možnosti, pravičnih delovnih pogojev
in dostojnih plač.
1. Odprti zakonodajni predlogi
Slovenija je podprla razglasitev evropskega stebra socialnih
pravic kot kompasa za nadaljnji proces socialne in ekonomske konvergence v EU
in si ves čas prizadeva za izvajanje načel tega stebra. Zato bo do evropskih
volitev v letu 2019 dejavno sodelovala pri prizadevanjih za dogovor v Svetu EU
ter z Evropskim parlamentom glede zakonodajnih aktov, ki so del izvajanja
stebra:
-
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in
predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji
Predlog direktive prispeva zlasti k načelu 5 glede „varne in
prilagodljive zaposlitve“ ter načelu 7 glede „informacij o pogojih za
zaposlitev in zaščiti v primeru odpustitve“. Direktiva odgovarja na izzive, ki
so posledica sprememb v svetu dela, med katerimi sta vse večja prožnost trga
dela in zlasti porast „nestandardnih“ oblik zaposlitve, kot so začasna
zaposlitev, delo s skrajšanim delovnim časom in delo na poziv, delo brez
določenega obsega delovnih ur, priložnostno delo in delovna razmerja z več
stranmi. Direktiva vsebuje določbe glede revidiranih obveznosti, v skladu s
katerimi morajo delodajalci delavce pisno in pravočasno obvestiti o bistvenih
vidikih njihovega dela.
Svet je junija 2018 sprejel dogovor o pogajalskem stališču
(splošnem pristopu) glede predloga direktive. Slovenija podpira sprejem
direktive, zato bo v pogajanjih z Evropskim parlamentom konstruktivna.
-
Predlog direktive o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja
staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU
Predlog direktive uvaja številne nove ali višje minimalne
standarde za očetovski, starševski in oskrbovalski dopust ter določa pravice
staršev in oskrbovalcev, da zaprosijo za prožne oblike dela. Ključni namen
direktive je uvesti takšno podporo staršem in oskrbovalcem, ki bo zagotavljala
enake možnosti za udeležbo na trgu dela ženskam in moškim. Po mnenju Komisije
lahko to dosežemo le s hkratno uveljavitvijo neprenosljivega starševskega
dopusta in plačilom/nadomestilom zanj.
Po intenzivnih pogajanjih v Svetu EU je junija 2018 državam
uspelo doseči pogajalsko stališče in mandat za pogajanja z Evropskim
parlamentom, vendar z izrazito spremenjenim izvornim predlogom Komisije.
Slovenija od začetka obravnave opozarja na dejstvo, da
obstoječi nacionalni sistem dobro deluje in da spremembe niso potrebne, še
posebej, če bi pomenile dodatna finančna bremena za javne finance. Zato v
trialogih z Evropskim parlamentom vztraja pri smotrnem kompromisu za dosego
ciljev. Slovenija je namreč ena izmed držav, ki staršem in v določeni meri tudi
oskrbovalcem že zagotavlja visoko stopnjo plačila/nadomestila za čas trajanja
dopusta, vendar pa ne več kot 15 dni neprenosljivega starševskega dopusta.
Slovenija je pripravljena deloma popustiti pri neprenosljivosti starševskega
dopusta (ne več kot 2 meseca), če se bo za njegovo celotno obdobje zagotovilo
tudi plačilo/nadomestilo. Slovenija ne more pristati na kompromis v prid tistim
državam, ki želijo štirimesečno neprenosljivost dopusta brez plačila.
-
Predlog sprememb uredb s področja koordinacije sistemov socialne
varnosti
Namen koordinacije sistemov socialne varnosti je z vidika
socialne varnosti zavarovati dve temeljni svoboščini EU, in sicer prosto
gibanje delavcev ter prost pretok storitev, zlasti z zagotavljanjem pravic iz
naslova socialne varnosti za delavce migrante ter napotene delavce in boljših
orodij za sodelovanje med organi držav članic. Predlagane spremembe se
osredotočajo na šest poglavij, kjer je treba izboljšati sedanjo ureditev:
dostop ekonomsko neaktivnih državljanov do dajatev iz socialne varnosti,
zakonodaja, ki se uporablja za napotene delavce, dajatve za dolgotrajno oskrbo,
dajatve za brezposelnost, družinske dajatve ter sodelovanje med pristojnimi
nosilci držav članic pri izvršbi, varstvu osebnih podatkov in drugem.
Svet EU se je dogovoril o pogajalskem stališču (splošnem
pristopu) do predloga, na podlagi katerega se bodo začela pogajanja z Evropskim
parlamentom, ki pa o predlogu še ni glasoval.
Slovenija podpira predlog uredbe, saj uvaja primeren in
uravnotežen pristop k posodobitvi pravil na tem področju. Tudi v prihodnje bo
dejavno in konstruktivno sodelovala pri trialogih z Evropskim parlamentom.
-
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi
Evropskega organa za delo
Potem ko sta Svet EU in Evropski parlament le s težavo
dosegla politični dogovor glede pravil na področju napotenih delavcev in v
času, ko se čezmejna mobilnost delavcev v EU povečuje, je Komisija marca 2018
objavila predlog ustanovitve Evropskega organa za delo, s katerim bi
izboljšali dostop posameznikov in delodajalcev do informacij ter olajšali
sodelovanje med državami članicami pri izvajanju zakonodaje EU s področja
mobilnosti delovne sile.
Svet EU je decembra 2018 sprejel splošni pristop, potekajo pa
tudi že pogajanja z Evropskim parlamentom.
Slovenija podpira prizadevanja za tesnejše sodelovanje med
državami EU na področju napotovanja delavcev na delo in zagotavljanja socialne
varnosti delavcev migrantov. Podpira tudi krepitev podjetij in institucij na
tem področju, z ustreznimi informacijami, s pomočjo katerih bi izkoristili vse
možnosti enotnega trga. Ne glede na to pa si v pogajanjih prizadeva, da bi bile
naloge organa čim konkretnejše in jasne ter da njegovo delovanje ne bi
povzročilo dodatnega neutemeljenega bremena za nacionalne organe ali javne
finance.
-
Predlog direktive o približevanju zakonov in drugih predpisov držav
članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (Akt o
dostopnosti/European accessibility act – EAA)
Komisija je predlog predstavila decembra 2015 s ciljem
izpolnjevanja zahtev Konvencije ZN o pravicah invalidov, katere podpisnica je
tudi EU, in obenem izboljšanja delovanja notranjega trga z odpravo ovir pri
dostopnosti do proizvodov in storitev. Direktiva naj bi olajšala delo podjetjem
in prinesla koristi invalidnim in starejšim osebam v EU. Akt o dostopnosti
pokriva širok spekter proizvodov (računalniki, e-bralci, samopostrežni
terminali) in storitev (potrošniški krediti, nekateri elementi transporta in
avdiovizualnih medijskih storitev, e-trgovina, e-komunikacija). Predlog
Komisije zajema tudi javno naročanje, evropske strukturne in investicijske
sklade ter TEN-T omrežje. Svet je to izločil, Evropski parlament pa vztraja pri
vključitvi druge zakonodaje EU, vsaj javnih naročil.
Kljub nekaterim odprtim vprašanjem, s katerimi se spopadata
Svet in Evropski parlament, Slovenija od začetka podpira predlog in bo
konstruktivno spodbujala dokončanje trialoga.
-
Spremembe direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem pri delu
Komisija je doslej objavila tri predloge spremembe direktive,
s katerimi postopno uvaja ali spreminja mejne vrednosti izpostavljenosti delavcev
na seznamu v prilogi. Komisija načrtuje tudi četrto spremembo, ni pa jasno, ali
jo bo objavila še pred evropskimi volitvami leta 2019.
Pogajanja o spremembah te direktive načeloma niso zahtevna,
saj mejne vrednosti predlaga znanstveni odbor, usklajuje pa se jih tudi s
Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu. Izjema so bila le pogajanja
za drugo spremembo, kjer je Evropski parlament iz političnih razlogov predlagal
vključitev mejne vrednosti za emisije izpušnih plinov dizelskih motorjev, ki
jih Komisija v svoj predlog ni vključila zaradi težav pri določitvi markerjev
za merjenje mejne vrednosti.
Slovenija dosledno podpira zmanjšanje izpostavljenosti
delavcev rakotvornim in mutagenim snovem na delovnem mestu, zato bo tudi pri
objavljenih in vseh nadaljnjih spremembah konstruktivno sodelovala za dosego
čimprejšnjih dogovorov.
-
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za
prilagoditev globalizaciji (ESPG)
Komisija je v okviru priprave novega večletnega finančnega
okvira maja 2018 objavila predlog uredbe. Cilj predloga ostaja zagotavljanje
solidarnosti in podpore delavcem, ki postanejo presežni. Z novim predlogom se
širi seznam upravičenih razlogov za pomoč. Poleg nepričakovanih velikih
prestrukturiranj, ki so posledica zlasti globalizacije, se k razlogom dodajajo
še spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinski spori, finančne in
gospodarske krize, prehod na nizkoogljično gospodarstvo ali posledice
avtomatizacije. S predlogom se uvajajo tudi nekatere spremembe delovanja tega
sklada, kot na primer spremembe meril za pomoč, širitev področja upravičenih
ukrepov, dolžina obdobja za izvajanje ter financiranje tehnične pomoči.
Slovenija podpira tako cilj sklada kot tudi njegovo širitev
področja in znižanje kriterijev za pridobitev pomoč iz sklada. Prav tako
podpira predlog Komisije, da ostane ESPG samostojen sklad za izredne primere
(in se ga ne vključi v ESS+, kot želijo nekatere države članice) in da ostane
izven pragov posameznih proračunskih naslovov. Prizadevala si bo tudi za to, da
predlagane spremembe uredbe, zlasti tiste, ki so vezane na spremljanje
izvajanja ukrepov, ne bodo pomenile dodatnega, nesorazmernega finančnega in
administrativnega bremena za države.
Po pričakovanjih naj bi bili do evropskih volitev leta 2019
na področju zaposlovanja in socialnih zadev zaključeni vsi odprti zakonodajni
dosjeji, razen dveh, o katerih so pogajanja v Svetu že nekaj časa neuspešna
(direktiva o boju proti diskriminaciji in direktiva o uravnoteženi zastopanosti
žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi).
2. Nove politične prioritete po evropskih volitvah
Nadaljnji razvoj socialne razsežnosti EU bo odvisen od nove
sestave Evropskega parlamenta in Komisije. Upoštevanje socialne razsežnosti pri
poglabljanju EMU je v času aktualnega predsednika Komisije Junckerja dobilo
bistveno večjo težo. Zadnja gospodarska in finančna kriza sta namreč pokazali,
da je vzdržnost javnih financ, ki so temelj socialnih sistemov držav članic,
šibka. Slovenija zagovarja pomen socialne razsežnosti EU in podpira
prizadevanja za večjo vlogo ministrov v sestavi Sveta EU za zaposlovanje in
socialne zadeve pri poglabljanju EMU.
Slovenija zagovarja ponovno okrepitev politike enakih
možnosti žensk in moških v EU v obliki nove strategije za enakost spolov po
letu 2019 kot političnega dokumenta na najvišji ravni.
EU je v zadnjem obdobju krepila evropski semester, ki je
ključni instrument za spodbujanje postopnega približevanja razvitosti držav
članic t. i. konvergence, ki ga EU intenzivno spodbuja. S pomočjo evropskega
semestra se namreč omogoča spremljanje izvajanja reformnih procesov v državah
članicah, ki so ključni za konvergenco ter zagotavljanje ekonomske in finančne
stabilnosti.
EU se sooča tudi z vse večjo mobilnostjo delovne sile, ki
pomembno vpliva na delovanje notranjega trga. Zato je ključno, da se še naprej
ohranja ustrezno ravnotežje na notranjem trgu, in sicer med konkurenčnostjo pri
zagotavljanju storitev in varovanjem pravic ter varstva in zdravja pri delu za
mobilne delavce.
Poleg tega bo na področju socialne politike treba pozorno
spremljati prizadevanja Komisije in nekaterih držav članic, da se okrepi
uporaba glasovanja s kvalificirano večino. To bi namreč lahko bistveno vplivalo
na izvajanje stebra socialnih pravic pri tistih njegovih delih, kjer doslej ni
bilo pričakovati uspešnih dogovorov zaradi potrebnega soglasja v Svetu. Med
ključnimi vsebinskimi poudarki je smiselno izpostaviti zlasti zagotavljanje
socialne varnosti in pravic iz dela za nove oblike dela ter integrirano
obravnavo dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so obenem tudi prejemniki denarne
socialne pomoči.
Zdravje
Slovenija se v EU zavzema za vlaganje v zdravje ljudi in za
vključevanje zdravja v vse politike EU. To zahteva dosledno uporabo presoje
vplivov na zdravje in na zdravstvene sisteme pri oblikovanju vseh politik in
ukrepov na ravni EU. Zdravo prebivalstvo je ključnega pomena za doseganje
socialnih in gospodarskih razvojnih ciljev, zato tudi na ravni EU podpiramo
dejavnosti, namenjene krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni, obvladovanju
kronično nenalezljivih bolezni in zmanjšanju neenakosti v zdravju. Slovenija si
bo prizadevala za boljšo koordinacijo zdravstvenih politik ter pripravo celovite
zdravstvene strategije, ki bi omogočala sinergije med dejavnostmi na različnih
področjih, ki se dotikajo izboljšanja zdravja.
Slovenija se bo še naprej zavzemala, da zdravje ostane ena od
prioritet na politični agendi EU, saj obstajajo različna področja skupnega
ukrepanja z visoko dodano vrednostjo EU, kot so čezmejne grožnje zdravju,
nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost, varnost in mobilnost pacientov,
kakovostna zdravstvena oskrba, evropske referenčne mreže, dostopnost novih
zdravstvenih tehnologij in zdravil, ukrepanje na notranjem trgu s ciljem
zmanjševanja vpliva dejavnikov tveganja (tobak, zmanjševanje škode zaradi
alkohola, zdrava prehrana, oglaševanje idr.). Slovenija bo sodelovala pri
reševanju izzivov demografskega primanjkljaja in staranja prebivalstva. Prav
tako bo podprla okrepljeno sodelovanje na ravni EU na področju presajanja in
darovanja organov.
Z obvladovanjem glavnih dejavnikov tveganja (tobak, nezdrava
prehrana, telesna nedejavnost, zloraba alkohola in okoljski dejavniki) se lahko
prepreči veliko število prezgodnjih smrti zaradi kroničnih nenalezljivih
bolezni. Na področju alkohola se Slovenija zavzema za skupne ukrepe v okviru
strategije EU, katere cilj je zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola.
Slovenija si prizadeva za čim učinkovitejši nadzor nad alkoholom tudi na
področju čezmejnega oglaševanja, označevanja ter na področju obdavčevanja
alkohola. Na področju prehrane si Slovenija prizadeva za spodbujanje industrije
k preoblikovanju sestave živil z zmanjševanjem vsebnosti zdravju škodljivih
hranil, predvsem sladkorja in soli.
Slovenija se bo pri obravnavanju problematike prepovedanih
drog še naprej zavzemala za celovite in uravnotežene ukrepe, ki so znanstveno
preverjeni in temeljijo na dobrih praksah, so celoviti in upoštevajo človekove
pravice vseh akterjev. Posebna pozornost bo namenjena obravnavi tveganj, ki jih
prinašajo nove sintetične droge in preprodaja drog preko spleta, in odgovorom
nanje, Slovenija pa bo tudi spremljala in dejavno sodelovala pri razpravah o uporabi
konoplje.
Slovenija podpira prizadevanja za poglabljanje evropske
razsežnosti zdravja v sklopu evropskega stebra socialnih pravic, krepitev
učinkovitega solidarnostnega in medsektorskega pristopa, z upoštevanjem
medsebojne odvisnosti politik in z zavezo h kompleksni obravnavi socialne
razsežnosti zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, tako v kontekstu
evropskega semestra kot strateškega razmisleka o prihodnosti EU. Pri tem je
Slovenija zadržana do ocenjevanja uspešnosti zdravstvenih sistemov, ki se
osredotočajo na posamezne vidike zdravstvenega sistema, ne ponujajo pa
celovitega pristopa in analize.
Slovenija bo nadaljevala z dejavnim sodelovanjem pri
izmenjavi najboljših praks in znanja na področju ocenjevanja učinkovitosti zdravstvenih
sistemov kot mehanizma za uporabo na nacionalni ravni. Posebej si bo
prizadevala za dodatno izmenjavo znanja in izkušenj na področju kazalnikov
kakovosti na vseh ravneh zdravstvenega sistema in za zagotavljanje večje
varnosti v zdravstvu.
Slovenija bo s ciljem obvladovanja stroškov, s tem povezanih
cen zdravil ter nemotene preskrbe z zdravili, podprla krepitev sodelovanja
držav članic na področju skupnih pogajanj o cenah novih, dragih inovativnih
zdravil. V tem okviru si bo še naprej prizadevala za sprejem Predloga uredbe
o vrednotenju zdravstvenih tehnologij. Za omogočanje boljše dostopnosti
zdravil tudi na manjših trgih bo še naprej podpirala delovanje obstoječih
mehanizmov in mrež.
Slovenija podpira prostovoljno sodelovanje med zdravstvenimi
sistemi preko izmenjave informacij in dobrih praks, vključno z vrednotenjem
zdravstvenih tehnologij in izmenjavo informacij o cenah zdravil in medicinskih
pripomočkov, kar pomeni dodano vrednost z vidika obvladovanja stroškov in
boljše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov.
Slovenija bo še naprej sodelovala v aktivnostih na področju
e-Zdravja, saj se zaveda koristi izvajanja digitalne agende EU na področju
zdravstvene oskrbe ter čezmejne uporabe podatkov. Treba se bo osredotočiti tudi
na poenostavitev postopkov uvajanja novih tehnologij (kot so mZdravje in
telemedicina) v zdravstvu, kar bo vodilo k boljši zdravstveni oskrbi pacientov
ter boljši dostopnosti, učinkovitosti in vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Pozorno bomo spremljali napovedano priporočilo Komisije za vzpostavitev
evropskega elektronskega zdravstvenega zapisa.
Kot podpisnica Deklaracije o dostopu do najmanj milijona
genomov do leta 2020 se bo Slovenija zavzemala za nadaljevanje aktivnosti na
področju uvedbe personalizirane medicine za paciente.
V okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru 2021–2027 bomo
posebno pozornost namenili kohezijskim programom in Evropskemu socialnemu
skladu+, v katerega je po novem vključen dosedanji samostojni zdravstveni
program, in rešitvam, ki bodo omogočile strateško usmerjanje in koordiniranje
ukrepov, namenjenih zdravstvenim ciljem, v različnih programih.
V zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije bomo
pozorno spremljali napredek v pogajanjih o izstopu zaradi pravočasne priprave
na spremembe na nacionalni ravni, predvsem na področju zdravil, kemikalij,
pravic do zdravstvenega varstva, medsebojnega priznavanja kvalifikacij.
Kemikalije
Slovenija se bo pri obravnavanju tematike s področja
kemikalij in kemijske varnosti še naprej zavzemala za sorazmerne in strokovno
utemeljene odločitve, ki bodo prispevale k učinkovitemu varovanju zdravja ljudi
in okolja, obenem pa zagotavljale pošteno in nediskriminatorno porazdelitev
obveznosti in stroškov. Kjer bo možno najti enakovredne ali učinkovitejše
ukrepe, se bo zavzemala za ukrepe, ki bodo hkrati najmanj prizadeli podjetja v
Sloveniji.
Prav tako bo pozornost namenjala ohranjanju konkurenčnosti
slovenskih podjetij in ohranjanju delovnih mest v Sloveniji. Slabe socialne in
ekonomske razmere so namreč prav tako dejavnik tveganja za zdravje ljudi. Pri
nadaljnjih zakonodajnih ukrepih bo Slovenija zlasti podpirala uvajanje
konceptov krožnega gospodarstva.
Z vidika varovanja zdravja se bo Slovenija v največji možni
meri aktivno vključevala tudi v pripravo ukrepov in aktivnosti za izvajanje
strategije EU o endokrinih motilcih.
Slovenija se zavzema za sprejem nove ureditve trženja in
uporabe predhodnih sestavin za eksplozive. Podpira izboljšanje delovanja
notranjega trga, vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja ter
prizadevanja za povečanje varnosti prebivalstva pred terorističnimi in drugimi
vrstami ogrožanja življenja in zdravja ter splošne varnosti in javnega reda in
miru. S tega vidika pozdravlja in podpira namen in cilje predlaganih sprememb
uredbe, ki pomenijo izboljšanje in nadgradnjo ukrepov, ki jih EU na tem
področju izvaja na podlagi Uredbe (EU) št. 98/2013 o trženju in uporabi
predhodnih sestavin za eksplozive na način, da se ohranja delovanje
notranjega trga. Slovenija podpira predlagane rešitve in ocenjuje, da prinašajo
izboljšanje obstoječih režimov nadzora nad dostopnostjo snovi, ki so predmet
njenega urejanja. Zlasti pozdravlja težnjo po poenotenju nadzornih režimov in
kriterijev, ki bodo pomembno prispevali k primerljivemu in medsebojno
priznanemu nadzoru med vsemi državami članicami. Prav tako pozdravlja
dopolnitev pojmov, ki dodatno opredeljujejo udeležence v distribucijski verigi
in njihovo vlogo pri nadzoru reguliranih snovi, si bo pa v obravnavi
prizadevala, da se odpravijo nekatere nejasnosti ali nedoslednosti, ki bi lahko
pozneje povzročale motnje in nejasnosti pri njenem izvajanju.
Varstvo pred ionizirajočimi sevanji
Na področju varstva pred sevanji bo prednostna naloga
Slovenije izvajanje Direktive Sveta 2013/51/EURATOM o določitvi temeljnih
varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.
Direktiva prinaša vrsto izzivov, predvsem na področju varovanja zdravja zaradi
izpostavljenosti radonu ter varstva pacientov, predvsem za področje spremljanja
njihove izpostavljenosti zaradi radioloških posegov. Glede radona bo potreben
dogovor o metodologiji za izračun izpostavljenosti prebivalstva, saj trenutno
med državami EU ni enotnega stališča, katera metodologija naj se uporablja.
Uporaba različnih oziroma neustreznih metodologij za izračun izpostavljenosti
ima lahko finančne, gospodarske in socialne posledice, povezane z izvajanjem
ukrepov varstva pred radonom. Slovenija bo podpirala vse dejavnosti, ki
prispevajo h krepitvi varstva pred sevanji, zato bo osredotočena na prizadevanja
za izpolnjevanje vseh zavez po mednarodnih sporazumih, standardih in predpisih
s področja varstva pred sevanji.
OKOLJE IN PODNEBNE SPREMEMBE
V obdobju oblikovanja nove sestave Komisije se na področju
okolja kot splošne prioritete kažejo: vključevanje okoljskih politik v ostale
razvojne politike EU; pobuda o Evropi gospodarni z viri in prehod na krožno
gospodarstvo; izvajanje ukrepov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma,
zlasti priprava dolgoročne strategije EU; in vrednotenje izvajanja okoljskih
politik, vključno z razpravo o prihodnosti evropske okoljske politike s
poudarkom na morebitni pripravi osmega Evropskega okoljskega akcijskega
programa.
Zunanjepolitična dimenzija okoljskih politik bo vključevala
aktivnosti s področja globalnega ukrepanja proti podnebnim spremembam, varstva
čezmejnih voda, izpolnjevanje ciljev upadanja biotske raznovrstnosti in
trajnostnega izvajanja ciljev Agende 2030, ki se nanašajo na okolje.
Aktualne ostajajo razprave o ureditvi področja pitne vode in ponovne uporabe
vode, novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in znotraj tega
bodočega finančnega instrumenta LIFE ter standardov emisij CO2 iz osebnih ter
lahkih in težkih tovornih vozil.
Evropski semester in krožno gospodarstvo
Slovenija je že v preteklem obdobju aktivno sooblikovala
okvir za zagotovitev napredka pri prehodu na krožno gospodarstvo, kar bi lahko
doprineslo k doseganju vzajemnih koristi za okolje in gospodarsko rast.
Slovenija še vedno vidi možnost, da se tej vsebini nameni večja pozornost v
evropskem semestru. Kot nadaljevanje izvajanja zakonodaje o odpadkih in
prepovedi plastike za enkratno uporabo se pričakuje priprava izvedbenih aktov.
Pri njihovem sprejemanju se bo Slovenija še naprej zavzemala za čim strožje
tržne omejitve za tiste izdelke, ki so težje reciklirani in katerih ločeno
zbiranje bi pomenilo nesorazmerno velike stroške.
Prihodnost evropske okoljske politike
Z letom 2020 bo prenehal veljati obstoječi (sedmi) Evropski
okoljski akcijski program. Komisija bo pripravila oceno izvajanja obstoječega
programa, opravljena pa bo tudi razprava o potrebi po pripravi novega. Že ob
pripravi obstoječega programa so bila izražena različna mnenja o dodani
vrednosti krovnega zakonodajnega dokumenta, ki nadgrajuje področne strategije.
Ker se leta 2020 izteče obdobje več področnih strategij, je pričakovati
aktivnosti za pripravo novih strateških dokumentov, na primer glede
izpolnjevanja ciljev biotske raznovrstnosti ali učinkovite rabe virov.
Podnebne spremembe
Dolgoročna strategija Unije Čist planet za vse: Evropska
strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno
nevtralno gospodarstvo do leta 2050, ki jo je Komisija objavila novembra
2018, predstavlja „strateško dolgoročno vizijo“, saj v dokument niso vključeni
konkretni številčni cilji, temveč je predstavljenih 8 scenarijev za zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov od 80 do 100% oziroma ogljično nevtralnost. Ta
strategija se nanaša na skoraj vse sektorje in politike EU. Če hoče EU prevzeti
vodilno vlogo v svetu na področju ogljične nevtralnosti, jo mora doseči čim
prej. Dolgoročna strategija oziroma vizija upošteva razpoložljive možnosti, ki
so na voljo za modernizacijo gospodarstva in izboljšanje kakovosti življenja
ljudi, pa tudi zagotavljanje trajnostnega razvoja in reševanje drugih okoljskih
in socialnih izzivov, kot npr. kakovost zraka, izguba biotske raznovrstnosti
ali energetska revščina. Vizija temelji na sedmih strateških področjih:
energetska učinkovitost, uvajanje obnovljivih virov energije, čista, varna in
povezana mobilnost, konkurenčna industrija in krožno gospodarstvo,
infrastruktura in povezave, biogospodarstvo in naravni ponori ogljika,
zajemanje in shranjevanje ogljika za obvladovanje preostalih emisij. Za
Slovenijo so v tem kontekstu še posebej pomembni ukrepi zmanjšanja rabe
energije, okoljsko sprejemljivi obnovljivi viri, trajnostna oskrba s hrano in
zelena proračunska reforma.
Slovenija podpira prizadevanje EU in držav članic za
zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za doseganje ciljev Pariškega
sporazuma, zato pozdravlja osnutek dolgoročne strategije oziroma vizije, ki
jo je pripravila Komisija. Slovenija meni, da bi države članice morale na
podlagi strategije sprejeti konkretne številčne cilje za dosego ogljične
nevtralnosti in cilje do leta 2030 postaviti dovolj ambiciozno, skladno s
trajektorijo za razogljičenje in zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Slovenija
meni, da za prehod v trajnostni razvoj potrebujemo strategijo oziroma vizijo,
katere cilj je ogljično nevtralna družba že pred letom 2050, kot je opozoril
Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC – Intergovernmental Panel on
Climate Change) v Posebnem poročilu o globalnem segrevanju za 1,5 °C.
Prilagajanje na podnebne spremembe mora postati obvezen del
prenove evropskega gospodarstva. Politike EU, sprejete na podlagi vizije, bodo
članicam, tudi Sloveniji, omogočile ambicioznejšo pripravo nacionalnih
podnebnih strategij in večjo usklajenost s strategijo EU.
Že sprejeti srednjeročni cilji zmanjšanja emisij toplogrednih
plinov na ravni EU do leta 2030 niso zadostni za učinkovito reševanje podnebnih
sprememb. Nov večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 predstavlja pomembno
priložnost za usmeritev potrebnih sredstev v dodatne ukrepe za zmanjševanje
emisij toplogrednih plinov, ki so potrebni pred letom 2030. Slovenija podpira
nadaljnjo krepitev vključevanja podnebnih sprememb v izvajanje vseh politik EU.
Ukrepi za trajnostno mobilnost in nižje prometne emisije, predvsem z razvojem
javnega potniškega prometa ter vključno s prehodom na brezemisijska vozila,
inovacije ter uvajanje novih proizvodnih tehnologij in praks v gospodarstvu ter
kmetijstvu bodo pripeljali EU in Slovenijo k zadanim ciljem. Stališča Slovenije
do naštetih izzivov so obravnavana v okviru posameznih politik.
Nadaljevala se bodo pogajanja o uredbah o standardih emisij
CO2 za težka tovorna vozila, kjer bo Slovenija še naprej zagovarjala ambiciozno
politiko zmanjšanja emisij. Promet je eden redkih sektorjev, kjer emisije še
vedno naraščajo – tako v EU kot v Sloveniji. Zato je ukrepanje nujno. Promet ne
prispeva le k emisijam toplogrednih plinov, ampak pomembno slabša kakovost
zraka, predvsem v mestnih središčih. Ukrepi na ravni EU, še posebej tisti, ki
spodbujajo razvoj čistejših tehnologij v mobilnosti, lahko pomembno dopolnjujejo
nacionalne ukrepe. Slovenija zato podpira ambiciozne ukrepe na ravni EU za
omejevanje emisij iz prometa.
Mednarodna podnebna pogajanja o izvajanju Pariškega
sporazuma se bodo nadaljevala kljub napovedim ZDA o izstopu iz sporazuma.
Slovenija bo tudi v prihodnje tvorno sodelovala. Posebna pozornost bo namenjena
pogajanjem o mednarodnem sporazumu o omejitvi globalnih emisij v letalstvu (v
okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva – ICAO).
Voda
Voda je pomemben element domačih in mednarodnih politik, saj
je nujna za preživetje in zato vir sodelovanja ali konfliktov. Voda je tudi
presečna tema trajnostnega razvoja, zagotavljanja miru in varnosti, spoštovanja
človekovih pravic in vseh „delovnih“ procesov.
V letu 2016 je bila pravica do pitne vode (na mednarodni ravni
priznana leta 2010) vpisana v slovensko ustavo, s čimer je zaščitena na
najvišji pravni ravni. Slovenija si bo še naprej prizadevala za priznavanje
vode kot osnovne življenjske dobrine, naravne in kulturne dediščine ter
nepogrešljivega naravnega vira.
Komisija je pripravila Predlog uredbe o minimalnih
zahtevah glede kakovosti očiščene odpadne vode za njeno ponovno uporabo in Predlog
direktive o pitni vodi, o katerih tečejo pogajanja na ravni EU. Za
avstrijsko predsedstvo 2018 to ni bila prioritetna vsebina, tako da se bodo
pogajanja nadaljevala v času naslednjega tria. Slovenija aktivno sodeluje v
pogajanjih o obeh zakonodajnih aktih. Prizadeva si za uravnotežene rešitve, ki
ne bodo povzročale nepotrebnih administrativnih bremen in stroškov ter bodo
uporabo očiščene odpadne vode obravnavale kot možnost, za katero se države
članice EU lahko odločajo glede na nacionalne specifične razmere. Pri direktivi
o pitni vodi se Slovenija zavzema za ambiciozne standarde glede ustrezne
vsebnosti snovi v vodi in za ustrezno ureditev materialov v stiku s pitno vodo.
Posebno pozornost je treba posvetiti navezavi na Okvirno direktivo o vodi,
tako da se ukrepi in zaveze držav članic ne bi podvajali. Direktiva uvaja tudi
ureditev pravice do pitne vode, kjer Slovenija zagovarja stališče, da si je
potrebno na ravni EU prizadevati za primerljivo raven zaščite pitne vode in
ureditve oskrbe prebivalstva s pitno vodo, kot jo je Slovenija nedavno zapisala
v ustavo.
Ker na mednarodni ravni potekajo številne aktivnosti,
povezane z upravljanjem voda na vseh ravneh, se bo nanje odzivala tudi EU s
pripravo ustreznih pogajalskih izhodišč za posamezne sestanke, kjer bo tvorno
sodelovala tudi Slovenija.
Finančni instrument LIFE
Kot del prihodnjega večletnega finančnega okvira je Komisija
pripravila Predlog uredbe o vzpostavitvi finančnega programa za okolje in
podnebne ukrepe (LIFE). Program LIFE predvideva ciljno usmerjene ukrepe za
preobrazbo EU v krožno, čistejšo, energetsko učinkovito in nizkoogljično
družbo.
Prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo je projekt
gospodarske modernizacije za Evropo. Ta prehod zahteva velike premike na
področju naložb v smeri novih infrastruktur, novih tehnologij, novih poslovnih
modelov ter novih načinov proizvodnje in potrošnje vseh vrst blaga in storitev,
vključno z živili in naravnimi viri. EU je v svetovnem merilu vodilna na
področju varstva okolja in podnebnih ukrepov. V zadnjih 40 letih je sprejela
številne okoljske politike, ustanovila sklade in pripravila orodja, ki
sestavljajo najsodobnejše standarde v svetu. To vlogo želi ohraniti in
okrepiti. Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta je nuja in hkrati
prednostna naloga.
Slovenija podpira pristop in cilje programa LIFE in si
prizadeva za čim višji delež sofinanciranja s strani programa LIFE za projekte na
področju okolja in podnebnih ukrepov, kakor tudi za geografsko enakomerno
porazdelitev projektov med države članice EU.
Jedrska varnost
Za Slovenijo varnost jedrskih objektov ostaja stalna
prioriteta. Slovenija podpira vse dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi jedrske
varnosti in varstva pred sevanji v državah članicah, ne glede na to, ali pobuda
prihaja od Komisije, Agencije za jedrsko energijo, Mednarodne agencije za
atomsko energijo ali posameznih držav. Slovenija podpira sklepanje mednarodnih
sporazumov Euratom s tretjimi državami glede sodelovanja pri uporabi jedrske
energije in jedrske varnosti. Slovenija si bo prizadevala za izpolnjevanje vseh
zavez po mednarodnih sporazumih, konvencijah in standardih, ki se nanašajo na
jedrsko varnost, varovanje, varstvo pred sevanji in ravnanje z radioaktivnimi
odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi v prihodnje bo sodelovala pri projektih
pomoči tretjim državam na tem področju v okviru instrumenta za jedrsko
sodelovanje. Dejavno bo sodelovala v telesih Sveta EU, združenjih (WENRA –
Združenje zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost, HERCA – Vodje
pristojnih organov za radiološko varstvo v Evropi) in mednarodnih
organizacijah, ki se ukvarjajo z jedrsko varnostjo.
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA
Kmetijstvo
Ključna prioriteta na področju kmetijstva je obravnava
zakonodajnega paketa reforme Skupne kmetijske politike (SKP). Sveženj
zakonodajnih predlogov za SKP po 2020, ki je bil objavljen 1. junija 2018,
zajema tri uredbe – novo uredbo o pravilih za strateške načrte, spremenjeno
uredbo o skupni tržni ureditvi in novo horizontalno uredbo. Bistvena
sprememba reformnih predlogov je uvedba celovitega strateškega načrtovanja, v
katerem bodo zajeta neposredna plačila, sektorski programi in ukrepi sedanjega
programa razvoja podeželja ter nov izvedbeni model, ki bo državam članicam
omogočal večjo prožnost pri oblikovanju in izvajanju ukrepov SKP.
Po prvi obravnavi zadevnih predlogov na ravni delovnih skupin
se v prihodnjem obdobju pričakujejo intenzivna pogajanja v Svetu EU s ciljem
dogovora o splošnem pristopu najkasneje jeseni 2019 ter političnega dogovora
med Svetom, Evropskim parlamentom ter Komisijo najkasneje jeseni 2020.
V teh pogajanjih si bo Slovenija prizadevala za spremembe SKP
v smeri razvoja pametnega in odpornega kmetijstva, zagotavljanja primerljivega
dohodka kmetom, močnih in konkurenčnih agroživilskih verig, doseganja večje
uspešnosti in izboljšanja rezultatov na področju okolja, varstva narave in
podnebnih sprememb, ohranjanja genskih virov, večje odzivnosti na spremenjena
pričakovanja potrošnikov glede okolja, varne hrane in dobrobiti živali ter
krepitve vloge kmetijstva in prehranskega sektorja za zagotavljanje delovnih
mest in gospodarske rasti na podeželju. Za doseganje zastavljenih ciljev je po
mnenju Slovenije treba ohraniti sedanji obseg sredstev EU na nominalni ravni,
zlasti za področje politike razvoja podeželja.
Pri tem naj bodo neposredna plačila še naprej temelj za
zagotavljanje primerljive dohodkovne ravni in stabilizacijo dohodkov kmetov.
Strinjamo se, da je treba rešiti vprašanje dodelitve in porazdelitve
neposrednih plačil med kmeti ter zagotoviti, da ta plačila prejmejo kmetje, ki
dejansko upravljajo z zemljišči, pridelujejo hrano in ohranjajo zemljišča v
trajnostni funkciji, posebej še s stališča varstva okolja in prilagajanja na
podnebne spremembe. Ob tem se zavzemamo za prostovoljnost posameznih elementov
nove sheme neposrednih plačil.
Vezano na intervencije za razvoj podeželja Slovenija
pozdravlja nov koncept široke opredelitve intervencij in ukrepov ter posebne poudarke
posameznim vsebinskim področjem (okolje, podnebne spremembe, LEADER, mladi
kmetje, inovacije in prenos znanja). Slovenija je tudi mnenja, da imajo plačila
za območja z naravnimi in drugimi omejitvami (OMD) pomembne učinke na okolje
ter podnebje, zato se morajo sredstva OMD upoštevati v 30% sredstev za okolje
in podnebje.
Slovenija se zaveda, da so varstvo okolja ter blaženje in
prilagajanje na podnebne spremembe pomembna družbena prioriteta, zato kot korak
v pravo smer ocenjuje predlagano novo t. i. zeleno arhitekturo ukrepov SKP.
Novi sistem, zlasti pogojenost, mora biti bolj prilagojen razmeram v državah
članicah in upoštevati njihove specifične probleme ter biti hkrati enostaven za
izvedbo in s tem tudi lažje preverljiv.
Poleg navedenega je za Slovenijo poenostavitev ena izmed
ključnih prioritet reforme SKP. Konkretne poenostavitve so potrebne pri
načrtovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov SKP, na ravni kmetijskih
pridelovalcev in pristojne administracije.
V zvezi s spremljanjem razmer na kmetijskih trgih EU je za
Slovenijo ključno, da se tudi v prihodnje na ravni EU zagotovi redno
spremljanje razmer na kmetijskih trgih z namenom vnaprejšnje preprečitve hudih
tržnih neravnovesij ter hitre uvedbe kriznih ukrepov v primeru že nastalih
kriznih razmer in motenj na trgu za učinkovito in uspešno stabilizacijo ter
sanacijo.
Izboljšanje položaja kmetijskih pridelovalcev v verigi
preskrbe s hrano je pomembna prednostna naloga Slovenije na področju kmetijstva.
Predlog direktive glede nepoštenih trgovinskih praks med poslovnimi subjekti
prehranske verige uvaja minimalno harmonizacijo zahtev glede preprečevanja
takih praks v živilski verigi in s tem bistveno prispeva k pravičnejšim odnosom
v verigi in zlasti izboljšanju položaja kmetov. Poenotenje pravil bo prispevalo
k večji transparentnosti in odpravi razlik pri poslovanju mednarodnih podjetij
na trgih posameznih držav EU. Močno podpiramo, da so nekatere nepoštene
trgovinske prakse povsem prepovedane in to kljub temu, da niso eksplicitno
določene v pogodbi med dobaviteljem in kupcem. Glede na to, da je v Sloveniji
seznam nedovoljenih trgovinskih praks obsežnejši, je za Slovenijo velikega
pomena določilo, da lahko države članice na nacionalni ravni sprejemajo dodatna
in bolj zahtevna pravila, vezana na take prakse, ki pa morajo biti v skladu s
pravili notranjega trga. Novost, ki jo direktiva prinaša, pa je institut
pristojne institucije, ki bo lahko na lastno pobudo ali na podlagi konkretnih
prijav obravnavala primere nepoštenih trgovinskih praks ter sprejemala odločbe
in sankcije v primeru ugotovljenih nepravilnosti.
Kot del krožnega gospodarstva EU se bodo na področju
kmetijstva končala tristranska pogajanja o Predlogu o gnojilih1, katerih cilj
je vzpostaviti enake pogoje za vse vrste gnojil, vključno s tistimi, ki
vsebujejo živalske ali rastlinske stranske proizvode ali nastanejo v postopkih
recikliranja. To bo omogočilo, da se bodo na ravni EU povečale možnosti
industrije proizvodnje gnojil z dostopom do notranjega trga, hkrati pa se bodo
zaradi opcijske harmonizacije lahko ohranili vzpostavljeni nacionalni predpisi
za gnojilne proizvode, ki so omejeni na nacionalne trge, kar Slovenija podpira.
Del krožnega gospodarstva so tudi ukrepi na ravni EU za zmanjšanje
količine zavržkov hrane, v okviru katerih Slovenija izpostavlja pomen kratkih
prevozov, zdrav način prehranjevanja in lokalno pridelano hrano, pa tudi, da
mora biti zmanjševanje količin odpadne hrane del širšega koncepta promocije
trajnostnih prehranskih sistemov.
V povezavi z razlago prava EU o gensko spremenjenih
organizmih se v tem obdobju pričakuje predlog Komisije, ki bo urejal področje
novih tehnik za žlahtnjenje rastlin in vzreje živali. V zvezi s tem Slovenija
zagovarja ureditev področja na ravni EU in uporabo načela previdnostnega
pristopa, podobno kot pri uporabi in sproščanju gensko spremenjenih organizmov.
Gozdarstvo
Slovenija kot ena izmed najbolj gozdnatih držav Evrope z
dolgoletno tradicijo trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z
gozdovi podpira nadaljnja prizadevanja glavne gozdarske politične pobude na
ravni EU – Forest Europe, da se poišče skupna podlaga za dokončanje
pogajanj in doseže dogovor o pravno zavezujočem sporazumu o gozdovih v Evropi,
katerega namen je krepitev politične zaveze glede trajnostnega gospodarjenja z
gozdovi in dolgoročnega zagotavljanja vseh funkcij gozdov (ekoloških, socialnih
in proizvodnih). EU sicer nima skupne gozdarske politike, vendar kljub temu
številne evropske politike in pobude vplivajo na posamezne gozdarske politike
držav članic, predvsem z vidika prilagajanja na podnebne spremembe.
Ribištvo
Slovenija podpira ohranjanje in trajnostno upravljanje z
ribolovnimi viri v okviru izvajanja skupne ribiške politike EU. Pri tem se
zavzema za upoštevanje specifičnih in tradicionalnih značilnosti in potreb
slovenskega ribištva, ki nimajo negativnih vplivov na morsko okolje, za
ohranjanje in krepitev ribiškega sektorja ter za rešitve, ki z vidika
deležnikov ter upravljanja ne pomenijo nesorazmernih finančnih in
administrativnih obremenitev. Pri sprejemanju ukrepov upravljanja je nujno
upoštevati že izvedene ukrepe ter zagotoviti proporcionalnost med drugim glede
na količino ulova oziroma iztovora.
V skladu z navedenimi usmeritvami bo Slovenija med drugim
aktivno sodelovala pri obravnavi Predloga uredbe o Evropskem skladu za
pomorstvo in ribištvo za finančno perspektivo 2021–2027 kot tudi Predloga
uredbe o spremembi uredb glede nadzora ribištva, da se zagotovi upoštevanje
potreb in značilnosti slovenskega ribiškega sektorja ter proporcionalnost z
vidika izvajanja upravljanja in nadzora.
Slovenija bo v skladu z navedenim aktivno spremljala tudi
potek obravnave Predloga uredbe o večletnem načrtu za male pelagične staleže
v Jadranskem morju ter Predloga uredbe o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu
morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, ki se prav tako neposredno
nanašata na slovensko ribištvo.
V povezavi s tem je treba v primeru določanja omejitev ulova
za slovensko ribištvo opredeliti tudi določila (kot je npr. rezervacija ribolovnih
možnosti), ki bodo omogočila nadaljevanje ribolova slovenskim ribičem.
Slovenija podpira regionalno sodelovanje v okviru reformirane
skupne ribiške politike. Slovenija bo v tem okviru sodelovala z drugima
državama članicama v Jadranu, med drugim za zagotovitev ustreznega izvajanja
obveznosti, ki izhajajo iz skupne ribiške politike ob upoštevanju značilnosti
slovenskega ribištva.
Veterinarske in fitosanitarne zadeve
Slovenija podpira Predlog spremembe Uredbe ES/178/2002,
ki prinaša večjo stopnjo preglednosti na področju ocen tveganja. Večja
preglednost postopkov zagotavlja višjo stopnjo zaupanja potrošnikov, ki je eden
od ciljev politike zagotavljanja varne hrane.
Dopolnjena uredba bo neposredno posegla v načine priprave vlog
in načine poročanja v zvezi s študijami na naslednjih področjih:
-
namerno sproščanje GSO v okolje,
-
GSO živila in krma,
-
krmni dodatki,
-
arome dima,
-
materiali za stik z živili,
-
aditivi, encimi in arome za živila,
-
fitofarmacevtska sredstva,
-
nova živila.
Novosti uredbe so vzpostavitev posebnega registra EU vseh
izvedenih študij (dosjejev), nadzor nad izvedbo študij, način zaščite varstva
osebnih podatkov in podatkov nasploh.
Nova uredba posega tudi v področje dela Evropske agencije za
varnost hrane (EFSA), saj določa način imenovanja in sestavo članov upravnega
odbora kot tudi postopke imenovanja članov znanstvenih odborov in znanstvenih
svetov (panelov).
Slovenija pričakuje dokončanje dela pri zakonodajnem svežnju
za posodobitev, poenostavitev in okrepitev agroživilske verige v Evropi Pametnejša
pravila za varnejšo hrano in krmo. Dogovor med institucijami EU je že
dosežen, trenutno poteka delo na sekundarni ravni, tj. sprejemanje delegiranih
in izvedbenih aktov, s katerimi se bodo podrobneje opredelila pravila izvajanja
načel iz osnovnih uredb.
Slovenija zagovarja proaktivno delovanje na področju zaščite
živali, saj je dobrobit živali povezana z zdravjem živali in javnim zdravjem in
jo je treba urejati celostno. Pri tem pa mora biti prioriteta dosledno izvajanje
obstoječih predpisov, ki urejajo to področje. Vzpostavljena platforma za
dobrobit živali bo prek boljše izmenjave informacij in primerov dobre prakse
pomemben prispevek k odzivanju na pričakovanja državljanov EU. Menimo tudi, da
je vključitev področja dobrobiti živali v trgovinske sporazume EU s tretjimi
državami korak v pravo smer, zlasti z vidika zaščite visokih standardov, ki
veljajo v EU.
Ena od prednostnih nalog EU na področju zdravja rastlin bo
razvoj sistema pripravljenosti na učinkovito ukrepanje v primeru izbruhov
karantenskih škodljivih organizmov rastlin, ki temelji tudi na krepitvi
ozaveščenosti ljudi. To je eno ključnih orodij za uspešno obvladovanje izrednih
razmer ob večjih izbruhih škodljivih organizmov rastlin, ki imajo lahko zelo
negativne gospodarske, družbene in okoljske posledice. Pripravlja se Strategija
krepitve ozaveščenosti o zdravju rastlin, ki bo omogočala sistematičen in usklajen
pristop ter bo v pomoč državam članicam pri obvladovanju izrednih razmer.
Slovenija podpira skupen pristop in medsebojno sodelovanje držav članic in
Komisije, ustanovitev posebne delovne skupine strokovnjakov držav članic,
dostop do informativnega gradiva držav članic, organiziranje skupnih delavnic
in usposabljanj v zvezi z ozaveščanjem.
Slovenija dejavno sodeluje pri razvoju globalnih strateških
tem glede varstva rastlin v EU, ki se nanašajo tako na mednarodno trgovino z
rastlinami in rastlinskimi proizvodi kot na rastoča tveganja za prenos bolezni
in škodljivcev zaradi spletne trgovine in potniške prtljage. Podpiramo
dejavnosti za razglasitev Mednarodnega leta zdravja rastlin 2020, da bi
povečali čuječnost družbe v zvezi s pomenom zdravih rastlin kot pogoja za
pridelavo zdrave hrane in krme ter za ohranitev rastlinskih vrst, pomembnih za
preživetje človeka in živali. Dejavno bomo tudi spodbujali preventivno in
trajnostno varstvo zdravja rastlin v okviru zagotavljanja prehranske varnosti,
trajnostnega kmetijstva in gozdarstva ter hitrega odzivanja in ukrepanja na
ogrožajoče nove vrste škodljivih organizmov. Pri tem se bomo povezovali z
državami v regiji, ki imajo podobne naravne in gospodarske značilnosti.
Slovenija podpira razvoj globalnih standardov za fitosanitarne ukrepe, ki se
uporabljajo pri postopkih urejanja uvozno-izvoznih odnosov in dosjejev pri trgovanju
z rastlinskim blagom s tretjimi državami in podpirajo rastoče gospodarstvo pri
dostopu na tretje trge. Zlasti je treba razviti nove standardne postopke za
obvladovanje tveganj prenosa živih škodljivih organizmov z različnimi vrstami
rastlinskega blaga iz tretjih držav, vključno s sadjem in zelenjavo, lesom in
lesenim pakirnim materialom, ki zadeva širše gospodarstvo, dejavno v mednarodni
trgovini. Ena od prednostnih nalog je tudi razvoj standardnih postopkov za
elektronsko poslovanje pri uvozu in izvozu (ePhyto – elektronsko fitosanitarno
spričevalo) ter vključitev elektronskega poslovanja v nadzor meja EU skozi
enotno okno s carinskim sistemom za namene olajševanja trgovine.
Novembra 2017 je Komisija podaljšala dovoljenje za uporabo
glifosata za 5 let. Kljub temu, da se obnovljeno dovoljenje za uporabo
glifosata izteče šele leta 2023, pa bodo razprave o glifosatu in njegovi
uporabi na ravni EU potekale tudi v obdobju januar 2019–junij 2020. Slovenija
se bo v teh razpravah zavzemala za omejevanje ali prepovedi uporabe glifosata
in drugih fitofarmacevtskih sredstev na javnih površinah, vključno z golf
igrišči in športnimi igrišči ter objekti gospodarske javne infrastrukture, kot
so ceste in železnice. Slovenija se bo zavzemala za čimprejšnjo prepoved uporabe
glifosata in fitofarmacevtskih sredstev na teh površinah in za postopno
opuščanje uporabe glifosata in zmanjševanje uporabe pesticidov na kmetijskih
površinah.
Varna in kakovostna hrana
Strinjamo se z uveljavitvijo načela, da morajo biti vsi
proizvodi, ki se tržijo pod eno blagovno znamko, enake kakovosti oziroma morajo
imeti enako vsebnost sestavin ustrezne kakovosti ne glede na državo članico EU,
v kateri se tržijo. Dopuščamo možnost, da gre lahko pri proizvodnji in
distribuciji prehrambnih izdelkov, ki so namenjeni trženju na različnih trgih,
v nekaterih primerih tudi za prilagajanje okusa posameznih proizvodov
prevladujočemu okusu potrošnikov v posamezni državi članici, vendar poudarjamo,
da se slednje ne sme izvajati na račun kakovosti surovin ter posledično
kakovosti samega izdelka. Pri tem sta ključna ukrepa, s katerima bi lahko
preprečili ali omilili tovrstne prakse, informiranje javnosti o ugotovljenih
razlikah na podlagi strokovnih in neodvisnih študij, s katerimi se seznanijo
tudi proizvajalci, ter izvajanje poglobljenega nadzora v okviru obstoječe
zakonodaje o varnosti in kakovosti hrane ter zakonodaje s področja zaščite
pravic potrošnika. Slovenija v zvezi s tem opozarja tudi na pomembnost
označevanja porekla surovin, saj ta podatek pomembno vpliva na njihovo
odločitev o nakupu določenega prehrambnega izdelka.
PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
PRAVOSODJE
Varstvo osebnih podatkov
Slovenija bo še naprej delovala za čimprejšnji prenos
manjkajočih določb s področja varstva osebnih podatkov v slovenski pravni red,
in sicer iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o
prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (t. i.
Splošna uredba o varstvu podatkov) in Direktive (EU) 2016/680 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri
obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene
preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali
izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o
razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (t. i. Policijska direktiva).
Navedena pravna akta skupaj z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih
podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem
pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in
Sklepa št. 1247/2002/ES tvorita celovito reformo varstva osebnih
podatkov v EU. Pri tem je ključnega pomena novi Zakon o varstvu podatkov, ki bo
v letu 2019 v zakonodajni proceduri.
Decembra 2016 je Sodišče EU v zadevi C-203/15 Tele2
odločilo, da so nacionalne ureditve, ki operaterjem elektronskih komunikacij (telefonija,
internet) predpisujejo obvezno hrambo podatkov o prometu za vse naročnike in
uporabnike (tj. neselektivno hrambo), neskladne z Direktivo o zasebnosti in
elektronskih komunikacijah oziroma Listino temeljnih pravic. Po
mnenju Sodišča EU splošna in neselektivna hramba ni več možna. Države članice
(zlasti organi pregona) ter Europol in Eurojust so izrazili močno zaskrbljenost
glede negativnega vpliva sodbe na kazenske postopke. Slovenija je sodelovala v
posebej za ta namen sklicanem formatu delovne skupine Dapix (Prijatelji
predsedstva), ki preučuje posledice sodbe Tele2. Pred Sodiščem EU so že
novi primeri glede hrambe podatkov. Države, ki bodo intervenirale, si bodo
prizadevale, da bi Sodišče EU zavzelo razumnejši pristop. Pričakujemo, da se bo
razprava nadaljevala pod romunskim in drugimi prihodnjimi predsedstvi Sveta EU.
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah
Komisija je že decembra 2015 predstavila dva zakonodajna
predloga v okviru enotnega digitalnega trga (potrošniške pogodbe): Predlog
direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi
digitalnih vsebin in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o
nekaterih vidikih pogodb za spletne in druge prodaje blaga na daljavo.
Svet za pravosodje in notranje zadeve je junija 2017 po zelo
intenzivnih pogajanjih potrdil splošni pristop pri Predlogu direktive za
dobavo digitalnih vsebin. Med bolgarskim in avstrijskim predsedovanjem
Svetu EU so potekali trialogi z Evropskim parlamentom, v katerih je bil dosežen
precejšen napredek glede besedila. Ko bo potrjen splošni pristop glede
direktive o prodaji blaga, se bodo trialogi nadaljevali in predvidoma
zaključili v začetku leta 2019.
Glede predloga Direktive o nekaterih vidikih prodaje
blaga (razširjen predlog glede na prvotni predlog, ki je urejal le spletno
prodajo blaga) je Svet decembra 2018 potrdil splošni pristop. Predsedstvu je
uspelo doseči uravnotežen kompromis med varstvom pravic potrošnikov in
interesom podjetij. Za Slovenijo je ključna ohranitev visoke ravni varstva potrošnikov
na nacionalni ravni. Zaradi uvedbe hierarhije pravnih sredstev, ki je slovensko
pravo ne pozna, je bilo ključno, da sedaj lahko države članice ohranijo možnost,
da uvedejo določena druga pravna sredstva, kot je npr. kratkoročna pravica do
zavrnitve, ter da se, če je mogoče, ohrani obvezna garancija za brezhibno
delovanje blaga. V 2019 bodo potekali trialogi z Evropskim parlamentom.
Komisija je marca 2018 Svetu EU posredovala Predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa
terjatev za tretje osebe. Odstop terjatev je pomemben pravni mehanizem, ki
ga podjetja uporabljajo za dostopanje do financiranja. Namen predloga je
odprava pomanjkanja pravne varnosti glede vprašanja, katero nacionalno pravo
določa lastniške učinke čezmejnih odstopov terjatev. Trenutno na ravni EU ni
kolizijskih pravil glede lastniških učinkov odstopa terjatev, vzporedno pa
obstajajo kolizijska pravila držav članic, ki so neskladna in nejasna.
Pomanjkanje pravne varnosti pri čezmejnih odstopih terjatev povzroča pravno
tveganje, ki ga pri domačih odstopih terjatev ni, saj se lahko uporabljajo
različna nacionalna materialnopravna pravila glede na to, v kateri državi
članici sodišča ali organi presojajo spor glede pravnega naslova nad terjatvami.
Predlagana rešitev, da se pravna varnost zagotavlja s harmonizacijo kolizijskih
pravil, ne posega v nacionalno materialno pravo in se uporablja le za odstope
terjatev s čezmejnim elementom ter je tako skladna z načelom subsidiarnosti.
Prilagoditve nacionalnih predpisov ne bodo potrebne. S predlogom se bo
zagotovila pravna varnost pri čezmejnem odstopu terjatev, podjetjem, vključno z
malimi in srednjimi podjetji, in potrošnikom pa se bo olajšal dostop do
cenejših virov financiranja. Slovenija podpira cilje predloga in bo še naprej
aktivno sodelovala pri pogajanjih.
Komisija je maja 2018 predstavila predloga prenove Uredbe
(ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in
izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah
(„vročanje pisanj“) ter Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne
28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju
dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Predloga sta med seboj tesno
povezana in namenjena odpravi pomanjkljivosti sedanje ureditve, kar bo vplivalo
zlasti na izboljšanje učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov ter
zagotavljalo pravilno delovanje pravosodja v primerih s čezmejnimi posledicami.
Poudarek je zlasti na večji vlogi elektronskih komunikacij.
Slovenija pozdravlja modernizacijo in večjo digitalizacijo na
tem področju, saj meni, da sta zaželeni in neizogibni. Kljub temu pa je zaradi
učinkovite zaščite pravic strank in udeležencev postopkov treba upoštevati
omejitve, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje, ter nacionalne tehnične
omejitve, pa tudi realno pričakovane možnosti uvedbe ustreznih IT-sistemov s
strani posameznih držav članic, na kar bo Slovenija še naprej opozarjala.
Slovenija bo aktivno spremljala izvajanje Akcijskega
načrta za e-pravosodje, skladno s Strategijo za e-pravosodje 2019–2023
(ki nadomeščata Evropsko strategijo na področju e-pravosodja in akcijski načrt
za obdobje 2014–2018) in predlagala prilagoditve, če bo to potrebno zaradi
razvoja dogodkov.
Cilji evropskega e-pravosodja so izboljšanje dostopa do
pravnega varstva v vseevropskem okviru in razvoj ter vključevanje
informacijskih in komunikacijskih tehnologij za dostop do pravnih informacij in
delovanja pravosodnih sistemov. Postopki, ki se izvajajo v digitaliziranem
načinu, in elektronska komunikacija so med akterji v sodnih postopkih postali
bistveni sestavni del učinkovitega delovanja sodstva v državah članicah.
Strategija 2019–2023 upravičuje tri cilje: dostop do
informacij, e-sporočilo na področju pravosodja in interoperabilnost. Konkretni projekti
za izvajanje so določeni v akcijskem načrtu, ki je namenjen uresničevanju
vizije strategije s strukturo, ki odraža cilje, in vsebuje seznam projektov.
Ukrepe so ocenili in izbrali strokovnjaki na podlagi meril iz strategije za
e-pravosodje.
Delovna skupina e-pravosodje, v kateri Slovenija aktivno
sodeluje, bo spremljala izvajanje akcijskega načrta in ga po potrebi
prilagodila razvoju dogodkov. Pričakuje se sodelovanje praktikov, ki bodo v
funkciji svetovalcev ali partnerjev pri posameznih projektih, saj je uspešnost
posameznega projekta odvisna tudi od njihovega sodelovanja.
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Slovenija bo tudi v prihodnje aktivno sodelovala pri
vzpostavljanju Evropskega javnega tožilstva (EPPO), ki bo vzpostavljen
po 20. novembru 2020. Aktivnosti bodo usmerjene v pravočasno zagotavljanje
implementacije in v ustrezne spremembe nacionalne zakonodajne. V letih 2019 in
2020 bodo potekali postopki za imenovanje evropskega glavnega tožilca,
evropskih tožilcev, evropskih delegiranih tožilcev in upravnega direktorja.
EPPO bo zagotavljal učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo proračunu
EU, in boljše sodelovanje med državami članicami pri čezmejnih primerih s tega
področja. Pristojen bo za pregon kaznivih dejanj proti finančnim interesom EU.
V EPPO bodo sodelovale vse države članice razen Danske, Irske, Poljske,
Madžarske ter Švedske. Te imajo naknadno možnost vključitve.
Glede predloga širitve pristojnosti EPPO na čezmejna
teroristična dejanja, ki ga je Komisija podala pred kratkim, se Slovenija
zaveda pomena teroristične grožnje v EU, vendar pa je v splošnem do morebitnih
širitev pristojnosti pred vzpostavitvijo EPPO zadržana. Že med vzpostavljanjem
se odpirajo številna vprašanja, pri reševanju katerih Slovenija aktivno sodeluje.
Slovenija si bo prizadevala, da bi se vprašanja o širitvi pristojnosti odpiralo
po vzpostavitvi EPPO in po analizi učinkovitosti njegovega delovanja.
Komisija je aprila 2018 predstavila paket E-dokazi: Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za predložitev in
evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah in
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih
pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih
postopkih s ciljem, da se mehanizme pravosodnega sodelovanja prilagodi
digitalni dobi, tako da se sodstvu in organom preprečevanja, odkrivanja in
preiskovanja kaznivih dejanj zagotovijo orodja za obravnavo sodobnih načinov
komunikacije, ki jih uporabljajo storilci kaznivih dejanj, in za spoprijemanje
s sodobnimi oblikami kriminalitete. Taka orodja morajo biti na eni strani
učinkovita, na drugi strani pa morajo vključevati učinkovite kavtele, za
varstvo temeljnih pravic. Cilj je tako izboljšati posredovanje in zavarovanje
elektronskih podatkov v okviru kazenskih preiskav ter ohraniti visok standard
zaščite človekovih pravic, preglednost in odgovornost. Hkrati se bo pospešil
postopek zavarovanja in pridobivanja elektronskih dokazov, ki jih shranjujejo
in/ali imajo ponudniki storitev s poslovno enoto v drugi jurisdikciji, zunaj
EU. Ključno je ravno pridobivanje dokazov od največjih ponudnikov, ki imajo
svoj sedež v ZDA. Ta instrument bo soobstajal hkrati s sedanjimi instrumenti
pravosodnega sodelovanja, ki še vedno ostajajo pomembni in jih lahko pristojni
organi po potrebi uporabijo.
Slovenija v splošnem podpira paket, saj gre za obetavna
instrumenta za učinkovito, hitro mednarodno sodelovanje, ko sta potrebna
predložitev in zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah. Ob tem pa
je Slovenija identificirala precej odprtih vprašanj oziroma šibkih točk in
nejasnosti, na katere opozarjamo med pogajanji in ki si jih prizadevamo
izboljšati. Samo tako bo mogoče zagotavljati pravno varnost in varstvo
temeljnih pravic v postopku pa tudi učinkovitost postopka.
Splošni pristop glede predloga uredbe je bil potrjen decembra
2018. Pogajanja z Evropskim parlamentom se bodo začela po volitvah v Evropski
parlament 2019. Romunsko predsedstvo bo nadaljevalo s pogajanji o predlogu
direktive.
Prav tako pričakujemo, da bo glede E-dokazov Komisija
predstavila pogajalska izhodišča za pogajanja z ZDA. Sporazum EU-ZDA bo
bistven, da bo možno pridobivanje vsebinskih podatkov na podlagi Uredbe o
E-dokazih.
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v EU temelji na
načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb (82. člen
PDEU), po katerem mora država članica priznati in izvršiti sodno odločbo druge
države članice, kot da bi bila njena lastna, brez vsebinske presoje. Od svoje
uveljavitve naprej je področje vzajemnega priznavanja doživelo velik razvoj.
Sprejeti so bili številni instrumenti, na podlagi katerih je pravosodno
sodelovanje med državami članicami v kazenskih zadevah precej olajšano. Samo
načelo temelji na vzajemnem zaupanju in na domnevi, da si države članice delijo
skupne vrednote, med njimi spoštovanje človekovih pravic in spoštovanje
vladavine prava. Avstrijsko predsedstvo je odprlo razpravo o tem, na kakšen
način okrepiti vzajemno zaupanje, saj se je pokazalo, da razmere v nekaterih
državah spodkopavajo podlago za medsebojno zaupanje in s tem za učinkovito
delovanje kazenskih instrumentov EU. Na decembrskem zasedanju Sveta so bili
sprejeti sklepi za krepitev vzajemnega zaupanja.
Slovenija spričo novih izzivov, s katerimi se srečujemo,
pozdravlja pobudo za krepitev medsebojnega zaupanja. Vprašanje medsebojnega
zaupanja je steber ne samo za kazensko sodelovanje, temveč tudi širše, za samo
prihodnost EU.
Temeljne pravice
Komisija je maja 2018 predložila Predlog direktive
Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije
(žvižgači). Namen predloga je zaščita žvižgačev, tj. oseb, ki (znotraj
zadevne organizacije ali zunanjemu organu) prijavijo ali (javnosti) razkrijejo
informacije o nepravilnem ravnanju, pridobljene v delovnem okolju. Njihova
zaščita bo prispevala k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za
javni interes, saj zdaj strah pred povračilnimi ukrepi žvižgače pogosto
odvrača, da bi svoje pomisleke prijavili. To je tudi razlog, da se pomembnost
zagotovitve učinkovite zaščite žvižgačev za zaščito javnega interesa vse bolj
priznava tako na evropski kot tudi na mednarodni ravni. Cilj je zagotoviti
visoko raven zaščite žvižgačev tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju ter v
nacionalnih institucijah in v institucijah EU. Predlog določa uravnotežen sklop
skupnih minimalnih standardov, ki zagotavljajo močno zaščito pred povračilnimi
ukrepi za žvižgače, ki prijavijo kršitve.
Slovenija in vse države članice načeloma podpirajo cilje
predloga, vendar se predlogi, kakšen sistem možnosti prijav razkritih informacij
je treba vzpostaviti, kako zaščititi prijavitelje in kaj sploh so minimalni
standardi zaščite, močno razlikujejo. Tudi v nadaljevanju se pričakujejo
intenzivna razprava in pogajanja, tekom leta 2019 pa splošni pristop.
Prizadevanja za pristop EU k Evropski konvenciji o
človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP) še niso končana.
Zaveza za pristop EU k EKČP je določena v drugem odstavku 6. člena PEU,
pri čemer naj pristop ne bi smel spreminjati pristojnosti Unije, opredeljene v
Pogodbah. V Protokolu št. 8 k PEU pa je še določeno, naj sporazum o
pristopu vsebuje določbe za ohranitev posebnih značilnosti EU in prava EU.
Trenutno se preučujejo pomanjkljivosti osnutka pristopnega
sporazuma, ki jih je izpostavilo Sodišče EU z Mnenjem 2/13, da bi
odpravili ugotovljeno neskladje med osnutkom sporazuma in temeljnima Pogodbama
EU in tako dosegli učinkovito krepitev varstva človekovih pravic in temeljnih
svoboščin ter vladavine prava.
Slovenija podpira pristop EU k EKČP, saj bo to omogočilo, da
bo spoštovanje človekovih pravic s strani EU podvrženo zunanjemu nadzoru
Evropskega sodišča za človekove pravice, s čimer bo sistem varstva človekovih
pravic v EU še dopolnjen in okrepljen.
Nadaljevala se bodo tudi prizadevanja za pristop EU h Konvenciji
Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v
družini (t. i. Istanbulska konvencija), najobsežnejšemu mednarodnemu
pravnemu instrumentu, ki lahko pripomore k preprečevanju nasilja nad ženskami
in deklicami v EU. Dodana vrednost podpisa s strani EU bi bila tudi v
vzpostavitvi mehanizma za spremljanje izvajanja konvencije. V njegovem okviru
se bodo zbirali podatki ter pripravilo poročilo o zakonodajnih in drugih
ukrepih za izvajanje njenih določb, ki bo nato predloženo skupini strokovnjakov
in strokovnjakinj za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Slovenija je podprla Sklep Sveta (EU) 2017/866 z dne
11. maja 2017 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o
preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima,
kar zadeva azil in nevračanje ter Sklep Sveta (EU) 2017/865 o podpisu
Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami v imenu EU glede
sodelovanja na področju kazenskega pravosodja. Sklepa pooblaščata EU za
podpis Istanbulske konvencije v imenu EU glede zadev, ki spadajo v njeno
pristojnost. Slovenija opozarja na vprašanja razmejitve pristojnosti med EU in
državami članicami ter pravne podlage. Države članice se glede vsebine sklepov
še vedno razhajajo. Pričakovati je čimprejšnji pristop k podpisu konvencije, do
sklenitve pa bo preteklo še nekaj časa, ker se bo pripravljal tudi Kodeks
ravnanja po vzoru kodeksa glede izvajanja Konvencije ZN o
pravicah invalidov. Temeljil bo na že pripravljenih elementih kodeksa
ravnanja o določitvi dogovorov med Svetom in Komisijo glede izvrševanja pravic
in dolžnosti EU in držav članic glede Konvencije Sveta Evrope o
preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
Slovenija si bo še naprej prizadevala, da EU skupaj z državami članicami
postane polnopravna pogodbenica Istanbulske konvencije.
Na Sodišču EU bo v letu 2019 zaključena tretja faza povečanja
števila sodnikov na Splošnem sodišču. Zaradi postopnega širjenja pristojnosti
Splošnega sodišča mu je predloženih vse več zadev. Ker je število vloženih
zadev naraščalo, se je povečalo število nerešenih zadev in podaljšal se je čas
trajanja postopkov. Ker je bilo to podaljševanje težko sprejemljivo za stranke,
zlasti glede na zahteve iz 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih
pravicah in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih
pravic in temeljnih svoboščin, in ker so vzroki za položaj, v katerem se je
znašlo Splošno sodišče, strukturni, se je za odpravo tega položaja kot najbolj
realna možnost pokazalo povečanje števila sodnikov. Za Slovenijo je bilo
bistveno izrecno pravno zagotovilo, da se bodo izvedle vse tri faze postopka,
tj. da bodo imele po koncu izvedene reforme vse države članice po dva sodnika
na Splošnem sodišču, ob predpostavki, da se Sodišče za uslužbence vključi v
strukturo Splošnega sodišča, oziroma da se spori v zvezi z javnimi uslužbenci
Unije na prvi stopnji ponovno dodelijo Splošnemu sodišču.
Večletni finančni okvir
Komisija je maja 2018 izdala Predlog Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje in Predlog Uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote.
Oba se nanašata na dva izmed aktov, ki vzpostavljajo programe, ki bodo del
naslednjega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, in bosta del
Sklada za pravosodje, pravice in vrednote. Splošni cilj programa pravosodje je
prispevanje k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravosodja, ki temelji na
pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju; splošni cilj
programa pravice in vrednote je zaščititi ter spodbujati pravice in vrednote,
kakor so zapisane v Pogodbah EU, tudi s podpiranjem organizacij civilne družbe,
da se ohranijo odprte, demokratične in vključujoče družbe. Pričakuje se, da
bosta akta sprejeta v letu 2019.
Uredbi bosta pravni podlagi za objavo razpisov Komisije za
sofinanciranje nepovratnih sredstev EU za izvedbo projektov s področja ciljev
obeh programov ter bosta omogočili tudi, da nekatere mreže in povezave EU
neposredno dobijo sredstva za svoje delovanje.
Slovenija podpira predlagani pristop, velik potencial
programov je predvsem v možnosti za kvalitetno izobraževanje v pravosodju ter
možnosti sofinanciranja projektov, ki prispevajo k podpiranju skupnih evropskih
vrednot, kot so temeljne pravice, nediskriminacija in enakost, boj proti
rasizmu, pravna država in neodvisnost sodstva, aktivna civilna družba, svoboda
izražanja, boj proti nasilju, kulturna raznolikost, zaščita invalidov ter
udeležba državljanov v demokratičnem življenju.
NOTRANJE ZADEVE
UNIJA KOT OBMOČJE SVOBODE IN VARNOSTI
Preteklo 18-mesečno obdobje je zaznamovalo nadaljnje soočanje
s posledicami migracijske in varnostne krize v letih 2015 in 2016. Prvo je
povzročil v veliki meri nekontroliran prihod velikega števila migrantov v EU,
drugo pa teroristični napadi v več državah članicah EU in drugi povezani
varnostni izzivi.
V tem času so bili sprejeti številni strateški in programski načrti,
ki so začrtali smernice za prihodnje politike. Izhodišče razprav sta bili dve
evropski agendi – o migracijah in o notranji varnosti, ki ju je Komisija
predstavila že maja 2015. Aktualne usmeritve pa so bile podane v sklepih
Evropskega sveta, sprejetih na zasedanjih 19. oktobra 2017 in
28. junija 2018. V njih so se voditelji držav in vlad strinjali, da je
temeljni pogoj za delujočo migracijsko politiko EU celostni pristop, ki
vključuje učinkovitejši nadzor zunanje meje EU, tudi z okrepitvijo Evropske
mejne in obalne straže, povečano zunanje delovanje in notranji vidiki, skladni
z vrednotami EU. Voditelji so se zavzeli za okrepljeno politiko vračanja in
pozvali k polnemu izvajanju sporazuma EU-Turčija. Ta celovit pristop, usmerjen
v preprečevanje nezakonitih migracij in ne le v soočanje z njihovimi
posledicami, zagotavlja priložnost za rešitev gordijskega vozla, ki je v
zadnjih nekaj letih nastal v evropski azilni in migracijski politiki.
V zvezi z zagotavljanjem notranje varnosti EU so voditelji
poudarili zavezanost krepitvi policijskega in pravosodnega sodelovanja, boju
proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z mamili in trgovino z
ljudmi, krepitvi boja proti terorizmu, zlasti s preprečevanjem radikalizacije
in ekstremizma, pa tudi prizadevanji za odstranjevanje terorističnih vsebin na
spletu. Da bi dosegli ta cilj, je treba še okrepiti interoperabilnost
informacijskih sistemov. Poseben cilj v tem sklopu je nadaljnji razvoj
zmogljivosti, potrebnih za spodbujanje kibernetske varnosti in preprečevanje
kibernetskih tveganj, z boljšim čezmejnim usklajevanjem organov pregona.
Vse navedene cilje poudarjajo tudi tri države članice, ki
bodo predsedovale Svetu EU od 1. januarja 2019 do 30. junija 2020.
Meje in vračanje
Celovit pristop k upravljanju migracij vključuje tudi
učinkovit nadzor zunanjih meja EU in učinkovito politiko vračanja, ki morata
biti skladna z načeli in vrednotami EU. Ti dve politiki bosta v središču
prizadevanj tudi v prihodnjem obdobju, saj je eden od ključnih ciljev držav
članic, vključno s Slovenijo, preprečitev ponovitve situacije iz leta 2015 in
nadaljnje preprečevanje nezakonitih migracij na vseh obstoječih in nastajajočih
poteh.
Slovenija ocenjuje, da je nadaljnje delo potrebno na
naslednjih področjih:
-
pri okrepljenem nadzoru zunanjih meja EU, vključno s krepitvijo Evropske
mejne in obalne straže,
-
pri uvedbi novih ter nadgradnji obstoječih informacijskih sistemov
(sistem vstopa/izstopa in ETIAS, VIS),
-
pri izboljšanju učinkovitosti vračanja oseb, ki nimajo podlage za
bivanje na ozemlju EU, ter
-
pri ponovni vzpostavitvi celovitega delovanja schengenskega območja brez
nadzora na notranjih mejah.
V prvi fazi krepitve Evropske mejne in obalne straže (EBCG –
European Border and Coast Guard) je aktualna prenova pravne podlage iz predloga
Komisije, ki ga je ta podala septembra 2018. V teh pogajanjih bo Slovenija
podprla okrepitev EBCG, pri čemer pa bo uveljavljala nekatere pomisleke, zlasti
povezane s stalno sestavo 10.000 uslužbencev EBCG. Opozorila bo na odsotnost
kriterijev, po katerih bi določili število uslužbencev, ki bi jih posamezna
država prispevala v t. i. stalno sestavo Agencije, na problem izvršilnih
pooblastil osebja Agencije z vidika suverenosti države pri izvajanju
policijskih postopkov na njenem ozemlju, vprašanje financiranja usposabljanj,
zaposlitev in napotitev ter na nerealno časovnico (vzpostavitev do leta 2020).
Druga faza bo odvisna od končnega besedila predloga uredbe,
pričakujemo pa, da bo treba znatno okrepiti napotitve strokovnjakov različnih
profilov v EBCG. To bo povezano z novimi zaposlitvami oziroma prerazporeditvami
znotraj različnih enot policije in potrebnim usposabljanjem. Cilj bo
zagotoviti, da standardi varovanja zunanje schengenske meje zaradi napotovanja
v EBCG ne bodo nižji.
Stanje na področju vračanja tujcev, ki nimajo zakonitega
naslova za bivanje v EU, je zelo slabo. Po podatkih Eurostat je stopnja vrnitev
padla s približno 46% (leta 2016) na približno 37% (leta 2017). Zaradi tega je
Evropski svet junija 2018 pozval Komisijo k predstavitvi rešitev, vključno s
spremembo Direktive o vračanju. Komisija je predlog za spremembo
direktive predstavila septembra 2018. Slovenija podpira spremembo pravne
podlage, zlasti v delu, ki zagotavlja sodelovanje tujca v postopku vračanja,
poenostavlja postopek in preprečuje sukcesivno vlaganje pravnih sredstev.
Podpiramo tudi poenotenje definicije nekaterih temeljnih pojmov (npr.
nevarnosti pobega, omejitve gibanja), kar bo zagotovilo enotnejše izvajanje
direktive v državah članicah.
Z vidika Slovenije je pomembno tudi vprašanje začasne ponovne
uvedbe nadzora na notranjih schengenskih mejah, ki ga že od leta 2015 izvaja
pet držav članic schengenskega območja (Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in
Norveška). Države nadzor utemeljujejo z zagotavljanjem notranje varnosti (sekundarne
migracije), umik nadzora pa pogojujejo z okrepitvijo nadzora na zunanjih mejah
EU ter dogovorom o konceptu solidarnosti v pravni podlagi Skupnega evropskega
azilnega sistema.
Slovenija ne nasprotuje ukrepu začasne ponovne vzpostavitve
nadzora na notranjih mejah kot takemu, pač pa njegovi nenamenski,
neproporcionalni in neutemeljeni uporabi na notranji meji med Slovenijo in
Avstrijo. Število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje še vedno
ostaja na zelo nizki ravni. V enajstih mesecih leta 2018 so avstrijski organi
vrnili 32 oseb, ki so iz Slovenije nezakonito vstopile v Avstrijo; leta 2017 je
bilo teh oseb 39, leta 2016 pa 76.
Slovenija si bo prizadevala tudi za čim ugodnejši razplet
pogajanj o predlogu sprememb Zakonika o schengenskih mejah, ki ga je
Komisija predstavila septembra 2017 zaradi pritiska Avstrije, Nemčije, Danske,
Francije in Norveške, ki so želele s spremembo doseči možnost podaljšanja
začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah tudi do štirih let. Slovenija
tudi v tem primeru ni nasprotovala spremembi pravne podlage, je pa zahtevala
(in pri tem dobila široko podporo zlasti schengenskih držav na vzhodu EU), da
se v predlog vključijo okrepljena postopkovna jamstva, predvsem obveznost
posvetovanja z drugimi (prizadetimi) državami članicami ter večja vloga Sveta
pri odločanju o podaljševanju ukrepa. Dosje je zdaj predmet pogajanj z
Evropskim parlamentom, ki je novembra 2018 sprejel za Slovenijo zelo ugodno
stališče.
Slovenija še naprej podpira proces širitve schengenskega
prostora na Bolgarijo in Romunijo in ga ne pogojuje z dodatnimi pogoji, kot je
na primer mehanizem za sodelovanje in preverjanje, saj bi bilo uvajanje
kakršnihkoli novih pravil nekorektno ter diskriminatorno.
Priseljevanje in azil
Od leta 2015 je bilo za vzpostavitev učinkovitega nadzora nad
nezakonitimi migracijami uvedenih več ukrepov. Zaradi tega se je število
odkritih nezakonitih prehodov meje pri vstopu v EU od vrhunca v oktobru 2015
zmanjšalo za 95%, čeprav so se nedavno začeli povečevati tokovi na vzhodno- in
zahodnosredozemski poti.
Podatki kažejo, da so se močno zmanjšali prihodi po osrednji
sredozemski poti, vzhodno- in zahodnosredozemska pot pa sta še zelo aktivni.
Slovenija bo posebno pozornost še naprej namenjala razmeram
na zahodnobalkanski migracijski poti in pomoči državam Zahodnega Balkana. K
temu bomo pozivali tudi deležnike na ravni EU. Število nezakonitih prehodov se
v celotni regiji Zahodnega Balkana ponovno povečuje. Pojavljajo se nove smeri,
od katerih je za Slovenijo posebej aktualna tudi t. i. obalna pot, ki poteka iz
Albanije proti Črni gori in dalje proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški in
Sloveniji.
Na področju upravljanja migracij Slovenija zagovarja skupni
odziv in enotne politike, ki morajo problematiko obravnavati celostno. Za
Slovenijo so ključna področja varovanje meja in učinkovit sistem vračanja, boj
proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi ter vzpostavitev takšnega azilnega
sistema, ki bi državam članicam omogočal učinkovito upravljanje z azilnimi
postopki tudi v času kriznih situacij.
Glede na sklepe Evropskega sveta bi moral biti dogovor glede
reforme skupne evropske azilne politike dosežen do sredine leta 2018.
Zakonodajni paket, ki ga je Komisija predstavila leta 2016, je sestavljen iz
sedmih zakonodajnih predlogov, od katerih sta za dosego dogovora ključni Uredba
o azilnih postopkih in Dublinska uredba. Pogajanja so v drugi
polovici leta 2018 zastala, saj med državami članicami ostaja temeljna
vsebinska dilema glede ravnotežja med solidarnostjo in odgovornostjo v
primerih, ko v določeni državi pride do nenadnega izjemnega povečanja prošenj
za azil, ki bi zahtevalo sprožitev postopkov za krizne razmere.
Slovenija zagovarja čimprejšnji zaključek pogajanj o
zakonodajnem paketu, saj bo spremenjena pravna podlaga državam omogočila
učinkovitejše vodenje postopkov in hkrati preprečevati zlorabe azilnega sistema
za podaljševanje zadrževanja na ozemlju EU. Slovenija bo v pogajanjih
zagovarjala tudi pomen učinkovite solidarnosti med državami članicami, ki mora
tudi v prihodnje ostati steber evropskih politik, pri čemer pa morajo biti
bremena opredeljena ob upoštevanju specifik in zmogljivosti posameznih držav.
Solidarnost ne sme biti vsiljena, saj s tem izgubi svoj pomen in vlogo. Pri
razpravi o odgovornosti in solidarnosti je treba upoštevati glavne cilje Dublinske
uredbe, med katerimi sta tudi zagotovitev hitrega dostopa prosilcev za
mednarodno zaščito do azilnega postopka in vsebinska obravnava prošnje s strani
ene, jasno določene države članice.
Notranja varnost
EU in njene države članice so soočene z novimi in
kompleksnimi varnostnimi grožnjami, kar še povečuje potrebo po nadaljnjem tesnejšem
sodelovanju na vseh ravneh. Mnogi od današnjih varnostnih izzivov izvirajo iz
nestabilnosti v naši bližnji soseščini in spreminjajočih se oblik radikalizacije,
nasilja in terorizma. Slovenija je hkrati država z najbolj obremenjenim delom
zunanje schengenske meje, kar prinaša vrsto varnostnih izzivov na področjih
nezakonite trgovine z drogo, orožjem, tihotapljenja ljudi in v prihodnje vse
bolj tudi v povezavi z ekološko kriminaliteto.
Na podlagi Strategije notranje varnosti za obdobje
2010–2014 so bili sprejeti Sklepi Sveta o prenovljeni strategiji
notranje varnosti za Evropsko unijo 2015–2020, ki podrobneje opredeljujejo
prednostne naloge na področju notranje varnosti EU: preprečevanje in zatiranje
terorizma, radikalizacije, vprašanje tujih terorističnih borcev, preprečevanje
hudih oblik organiziranega kriminala in boj proti njim ob upoštevanju cikla
politik EU, preprečevanje kibernetske kriminalitete in boj proti njej ter
okrepitev kibernetske varnosti. V okviru političnega cikla EU je bilo spomladi
2017 potrjeno nadaljevanje političnega cikla za boj proti resnim in hujšim
oblikam kriminalitete, ki ima čezmejne značilnosti, za novo štiriletno obdobje,
tj. 2018–2021.
Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala pristop EU na
področju boja proti resni in organizirani kriminaliteti, vključno s Političnim
ciklom EU, ki je osrednje orodje za koordinacijo aktivnosti. Slovenija
ocenjuje, da bi z vključitvijo ključnih deležnikov (ministrstev, javnih
agencij, zavodov itd.) dali dodatni vsebinski in izvedbeni zagon politikam, ki
so usmerjene v obvladovanje varnostnih groženj s področja hudih in
organiziranih oblik kriminalitete, pa tudi drugih varnostnih tveganj, kot so radikalizacija,
ekstremno nasilje in terorizem. Slovenija bo še naprej podpirala aktivnosti za
preprečevanje radikalizacije, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem ali
terorizem. Aktivno bo vključena v novoustanovljeni Usmerjevalni odbor za
preprečevanje radikalizacije, ki bo zagotovil enoten pristop držav članic in
identificiral prioritete ter ključna področja v prihodnje. Poudarek na teh
področjih mora biti ustrezno odražen tudi v prihodnjem večletnem finančnem
okviru.
Slovenija prav tako podpira prizadevanja EU za sistematično
in celovito ureditev področja odstranjevanja terorističnih spletnih vsebin,
upoštevajoč, da svetovni splet zaradi svoje vsesplošne razširjenosti privablja
tudi storilce hujših kaznivih dejanj, čemur smo bili priča v nedavnih
terorističnih napadih na ozemlju EU. Komisija je septembra 2018 predstavila Predlog
uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju razširjanja terorističnih
spletnih vsebin, na podlagi katerega bodo potekala pogajanja z Evropskim
parlamentom.
Civilna zaščita
Na področju civilne zaščite se je v zadnjem obdobju zaradi
naravnih nesreč, ki so prizadele posamezne države članice (predvsem gozdni
požari), pokazala potreba po hitrejšem odzivu. Zato je Komisija konec leta 2017
predlagala Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa
št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.
Namen osnovnega sklepa iz leta 2013 je bil spodbujati in
podpirati sodelovanje med državami članicami na področju civilne zaščite ter
dopolnjevati njihove aktivnosti in usklajevati medsebojno pomoč držav članic ob
večjih nesrečah v skladu z načelom subsidiarnosti, proporcionalnosti in
solidarnosti. Pri sedanjem predlogu gre Komisija še korak dlje in predlaga
povečanje pristojnosti Komisije, večje zahteve do držav članic na področju
preventive ter občutno povečanje finančnih sredstev za področje civilne zaščite
že v sedanji finančni perspektivi.
Slovenija je v dosedanjih pogajanjih uspela v kompromisno
besedilo, ki je še predmet pogajanj z Evropskim parlamentom, vključiti več
svojih predlogov. Čimprejšnji sprejem tega sklepa je uvrščen med prioritetne
naloge aktualne Komisije.
Slovenija bo v naslednjem obdobju dejavna v procesu priprave
izvedbenih aktov novega sklepa. Pri pripravi večletnega finančnega okvira
2021–2027 bo zagovarjala ustrezno razporeditev sredstev v vse faze obvladovanja
nesreč v skladu s celostnim pristopom. Zavzemala se bo za krepitev dejavnosti
tako na področju preventive kot pripravljenosti in za povečanje zmožnosti za
odzivanje na nesreče. Sledila bo smernicam Združenih narodov – Sendajskega
okvira za zmanjšanje tveganj nesreč, ki je tudi vodilo Komisije za zagotovitev
večje odpornosti in obnovo po nesreči in predstavlja priložnost za ponovno
izgradnjo z večjo odpornostjo na prihodnje nesreče.
V naslednjem 18-mesečnem obdobju si bo Slovenija še naprej
prizadevala za nadaljnje sodelovanje EU z državami kandidatkami in vključevanje
potencialnih kandidatk v mehanizem Unije na področju civilne zaščite ter
podpirala razvoj civilne zaščite v okviru evropske sosedske politike.
ZUNANJE ZADEVE IN OBRAMBA
Skupna zunanja in varnostna politika
Slovenija se bo tudi v naslednjem obdobju zavzemala za EU z
močno in enotno skupno zunanjo in varnostno politiko, za EU, ki bo sposobna s
svojo težo in odzivnostjo na globalni ravni uveljavljati skupne interese držav
članic in delovati kot zanesljiva in vplivna mednarodna igralka.
Na podlagi Deklaracije o zunanji politiki Republike
Slovenije in Strategije slovenske zunanje politike bo Slovenija
dejavno sooblikovala vlogo EU kot močnejšega akterja na svetovnem prizorišču.
Ključno je, da se tudi prek zunanjega delovanja EU krepijo mir, demokracija,
varnost, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in blaginja v Sloveniji,
Evropi in svetu.
EU bo lahko uspešna navzven le, če bo ostala enotna in zvesta
skupnim načelom in vrednotam. Zato si bo Slovenija prizadevala, da EU v
zunanjem delovanju še naprej vodijo osnovna načela in cilji iz Lizbonske
pogodbe. Predvsem mora EU ostati zagovornica spoštovanja in promocije
demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načel Ustanovne
listine OZN in mednarodnega prava. Osrednji cilji ostajajo ohranjanje
mednarodnega miru in varnosti, mirno reševanje sporov, pospeševanje
trajnostnega razvoja in podpiranje globalne ureditve, ki temelji na
sodelovanju, iskanju skupnega dobra in vladavini prava.
Vodilo skupnega zunanjega delovanja EU bo tudi v prihodnjih
18 mesecih Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko EU iz
leta 2016. Slovenija si bo prizadevala za utrjevanje napredka, doseženega v
zadnjih dveh letih pri izvajanju prednostnih področij te strategije.
Nadaljevala se bodo prizadevanja za krepitev skupne varnosti in obrambe, za
krepitev odpornosti partnerjev na Zahodnem Balkanu in v soseščini EU, za pripravo
novih regionalnih strategij (v letu 2019 predvidoma glede Srednje Azije,
Latinske Amerike), za povezovanje notranje in zunanje varnosti in za
učinkovitejše strateško komuniciranje (tudi prek izvajanja Akcijskega načrta
za usklajen odziv EU na dezinformacije iz decembra 2018).
V času, ko se nekatere države odmikajo od multilateralizma in
sprejemajo enostranske ukrepe, ko se kaže ponovni vzpon nacionalizma v svetu in
se vzpostavljajo nova razmerja moči, hkrati pa se soočamo s številnimi
varnostnimi izzivi, bo med prihodnjimi prednostnimi nalogami EU moralo ostati
trdno zagovarjanje ohranitve in krepitve večstranskega sodelovanja v mednarodni
skupnosti. Nujna bo promocija prednosti večstranske diplomacije, regionalnega
sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava oziroma na pravilih temelječega
mednarodnega reda, kar je ključno za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
Slovenija se bo s tem namenom zavzemala za nadaljnje tesno sodelovanje EU z OZN
in zvezo NATO ter za krepitev partnerstev z regionalnimi mednarodnimi organizacijami,
od Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Sveta Evrope,
Afriške unije, Lige arabskih držav do Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN)
in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC). Spodbujala bo proaktivno
delovanje EU in se zavzemala za njeno enotnost pri ohranjanju in uresničevanju
ključnih mednarodnih dogovorov, npr. Pariškega sporazuma o podnebnih
spremembah, iranskega jedrskega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja. V času
kompleksnih izzivov globalnih razsežnosti je treba ne le vzdrževati, ampak
krepiti obstoječo mednarodno arhitekturo na področjih promocije in varstva
človekovih pravic, mednarodnega kazenskega pravosodja, razorožitve, nadzora nad
oborožitvijo in neširjenjem orožij za množično uničevanje, kar je izjemnega
pomena tudi pri reševanju severnokorejskega jedrskega vprašanja.
Slovenija se bo zavzemala za vključevanje človekovih pravic v
vse segmente zunanjega delovanja EU in bo tvorno sodelovala pri oblikovanju in
koordinaciji stališč glede človekovih pravic, ki jih EU zastopa v mednarodnih
forumih, še posebej v okviru OZN, OVSE, Sveta Evrope in Mednarodne zveze za
spomin na holokavst. Gradila bo na izkušnjah svojega članstva v Svetu OZN za
človekove pravice 2016–2018, se zavzemala predvsem za pravice ranljivih skupin
(otrok, starejših, LGBTI), za preprečevanje diskriminacije, doseganje enakosti
spolov, promocijo človekovih pravic skozi izobraževanje in usposabljanje za
človekove pravice, za podporo mladim in sodelovanje s civilno družbo. Slovenija
se bo zavzemala za uveljavljanje načela odgovornosti zaščititi in spoštovanja
mednarodnega humanitarnega prava ter mednarodnega prava človekovih pravic. Še
naprej bo opozarjala na pomen preprečevanja rasizma, ksenofobije, nestrpnosti
in sovražnega govora.
V okviru zavzemanja za mir, varnost in politično stabilnost v
sosedstvu EU in širše v svetu bo Slovenija posebno pozornost namenjala evropski
perspektivi Zahodnega Balkana, krepitvi evropske sosedske politike prek
nadaljnjega razvijanja dvostranskih odnosov z državami v vzhodni, južni
soseščini in regionalnih pobud za sodelovanje (Vzhodnega partnerstva, Unije za
Sredozemlje) ter enakopravnemu partnerstvu z Afriko. Osredotočala se bo na
preventivno delovanje, iskanje mirnih rešitev, človekovo varnost ter predvsem
aktivni pristop EU do kriznih žarišč oziroma reševanja dlje časa trajajočih
političnih in varnostnih kriz in konfliktov, npr. v Ukrajini, Libiji, Siriji,
Jemnu, na Korejskem polotoku, v Afganistanu, Mjanmaru, Venezueli in v Afriki, predvsem
regijah Sahela in Roga Afrike. Slovenija bo zagovarjala enotno in uravnoteženo
politiko EU do obeh strani v izraelsko-palestinskem sporu, spoštovanje mednarodnega
prava ter aktivnejšo in vidnejšo vlogo EU v prizadevanjih za ponovni zagon
bližnjevzhodnega mirovnega procesa s ciljem vzpostavitve soobstoja dveh držav.
Slovenija bo sodelovala s podobno mislečimi državami v skupnih pobudah za
priznanje Palestine.
Med globalnimi izzivi, s katerimi se bo morala EU nedvomno še
soočati, bodo še naprej migracije. Slovenija bo podpirala iskanje skupnih
evropskih rešitev, se zavzemala za odpravo temeljnih vzrokov migracij
(sodelovanje pri iskanju političnih rešitev kriz, preventivna diplomacija,
mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč) ter sodelovanje z
državami izvora in tranzita. Posebno pozornost bo namenjala zahodno-balkanski
migracijski poti in pomoči EU tej regiji pri soočanju z migracijskimi pritiski.
Tudi na področju boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu bo Slovenija
podpirala nadaljnje sodelovanje s partnerskimi državami in mednarodnimi
institucijami, pri tem bodo njene geografske prioritete Zahodni Balkan, Severna
Afrika in Bližnji vzhod. Aktivnosti se bodo osredotočale predvsem na zaščito
pred dejanji terorizma in nasilnega ekstremizma, preprečevanje vzrokov in
okoliščin za radikalizacijo, boj proti financiranju terorističnih aktivnosti in
kazenski pregon storilcev terorističnih dejanj.
Posebnega pomena pri zagotavljanju varnosti EU bo tudi
krepitev odpornosti EU in držav članic na novodobne varnostne izzive, predvsem
hibridne in kibernetske grožnje. Slovenija bo podpirala nadaljnjo izgradnjo
zmogljivosti EU in članic za okrepitev kibernetske varnosti in preprečevanje
kibernetskih napadov, vključujoč pripravo režima omejevalnih ukrepov EU za boj
proti zlonamernim kibernetskim aktivnostim. Zagovarjala bo tudi tesno
sodelovanje institucij EU in držav članic za preprečevanje širjenja zavajajočih
informacij v EU, na Zahodnem Balkanu ter v vzhodni in južni soseščini.
EU je eden ključnih mednarodnih akterjev na področju
varovanja okolja in soočanja s podnebnimi spremembami. Njihove posledice
prinašajo varnostna tveganja in sodijo tudi med osrednje vzroke nestabilnosti
in konfliktov, ki se odvijajo nedaleč od EU (Bližnji Vzhod, Rog Afrike in Sahel).
Slovenija se bo zavzemala, da EU tudi v prihodnje poudarja povezavo med
podnebjem in varnostjo. V tej luči bo Slovenija v okviru EU še naprej podpirala
izvajanje priporočil Visokega globalnega panela za vodo in mir (2017), ki med
drugim vključujejo poziv k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, ko gre
za zaščito vodnih virov in vodne infrastrukture v oboroženih spopadih, ter
poziv h krepitvi čezmejnega vodnega sodelovanja z namenom ohranjanja ali
vzpostavljanja mednarodnega miru in varnosti.
Z namenom reševanja vprašanj skupnega interesa in globalnih
izzivov bo Slovenija še naprej izpostavljala pomen sodelovanja EU s ključnimi
globalnimi in regionalnimi akterji. Podpirala bo ohranjanje zgodovinske
čezatlantske vezi in s tem namenom reden politični dialog EU z ZDA kot
strateškim partnerjem na mnogih področjih. Le prek konstruktivnega dialoga je
mogoče sproti reševati odprta vprašanja, morebitna nesoglasja in izpostavljati
pomen skupnih demokratičnih vrednot. Slovenija se bo zavzemala tudi za nadaljnjo
krepitev strateškega partnerstva EU s Kanado. V odnosih z Rusijo bo EU
nadaljevala z dosedanjo enotno politiko ohranjanja dialoga in hkrati
omejevalnih ukrepov zaradi nespoštovanja načel mednarodnega prava, kršenja
suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Pristop do Rusije bo še naprej
usmerjalo pet načel: celovita uveljavitev dogovorov iz Minska; krepitev
sodelovanja z vzhodnimi partnerji; krepitev odpornosti EU (na kemične, biološke
in jedrske nevarnosti, kibernetske grožnje) in strateško komuniciranje;
selektivno sodelovanje z Rusijo na področjih, ki so v interesu EU; krepitev
medčloveških stikov in podpora ruski civilni družbi.
Slovenija bo podpirala nadaljnjo krepitev dvo- in
večstranskega sodelovanja EU na področjih skupnih interesov s partnerji v Aziji
(vključujoč Kitajsko, Japonsko, Indijo in Republiko Korejo), še zlati v okviru
azijsko-evropskih srečanj (ASEM) in prek nadaljnjega dela na področju krepitve
povezljivosti Evrope in Azije. Podpirala bo tudi nadaljnje sodelovanje z
državami in regijami v Afriki (vključujoč Etiopijo, Gano, Južno Afriko,
Nigerijo, Zelenortske otoke v Podsaharski Afriki), z regijo Zaliva ter z
Latinsko Ameriko in Karibi. Glede na iztek Cotonoujskega sporazuma leta
2020 bo Slovenija dejavna v procesu priprave novega sporazuma o odnosih med EU
in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav.
Slovenija bo tvorno sodelovala v razpravah o možnih načinih
krepitve učinkovitosti pri sprejemanju odločitev na področju skupne zunanje in
varnostne politike, predvsem v smislu izkoriščanja možnosti, ki jih že nudi Lizbonska
pogodba.
Slovenija se bo v pogajanjih o izstopu Združenega Kraljestva
iz EU (predvidoma marca 2019) zavzemala za tesno prihodnje partnerstvo EU z
Združenim kraljestvom na področju zunanjih zadev in varnostne politike, ki
temelji na skupnih vrednotah in interesih.
Skupna varnostna in obrambna politika
Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju dejavna v procesu
nadaljnje krepitve EU na področju varnosti in obrambe. Pri tem bo upoštevala
novo raven ambicij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), opredeljene na
podlagi Globalne strategije EU, skupne deklaracije EU in NATO
(2016) ter Evropskega akcijskega načrta za obrambo Komisije. Z namenom
krepitve varnosti EU, izkazovanja solidarnosti med državami članicami EU,
poglobljenega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, bo Slovenija kot
članica Stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) aktivno sodelovala pri Nacionalnem
izvedbenem načrtu izpolnitve kriterijev in zavez PESCO in sodelovala v
PESCO-projektih. Še naprej bo podpirala oblikovanje novih pobud SZVP in SVOP,
ki odražajo višjo raven ambicij EU, kot so na primer Evropski mirovni sklad
(EPF), Usklajeni letni načrt za obrambo (CARD) in Zmogljivost za načrtovanje in
vodenje vojaških neizvršilnih misij SVOP (MPCC).
Zagovarjali bomo vključujoč, ciljno naravnan pristop, ki naj
okrepi varnost EU in njenih zunanjih meja, omogoči učinkovitejše odzivanje na
zunanje krize ter okrepi stabilnost in zmogljivost partnerskih držav. Pri tem
bomo zagovarjali tudi načelo enotnega nabora sil in razvoja zmogljivosti ob
upoštevanju načela komplementarnosti z Natom ter si prizadevali za učinkovito
izvajanje skupne deklaracije EU–NATO, kjer je za Slovenijo med drugim zelo
pomembno usklajeno zoperstavljanje kibernetskim in hibridnim grožnjam, ter
aktivno sodelovanje pri razvoju vojaške mobilnosti.
Slovenija bo še naprej zagovarjala polno izrabo in nadgradnjo
obstoječega pravnega ter institucionalnega okvira, instrumentov in mehanizmov
ter razvoj partnerstev, zlasti z NATO in OZN ter državami Zahodnega Balkana.
Slovenija se bo še naprej zavzemala za vključujoč pristop pri
krepitvi in uravnoteženju obrambne industrijske in tehnološke baze ter
podpirala Evropski obrambni industrijski razvojni program s ciljem podpore in
krepitve konkurenčnosti in inovativnosti evropske obrambne industrije. Prav
tako bo podpirala oblikovanje Evropskega obrambnega sklada (EDF) z namenom
usklajevanja, dopolnjevanja in povečevanja nacionalnih naložb v obrambne
raziskave, razvoj prototipov ter nakup obrambne opreme in tehnologije. Tako kot
doslej bo Slovenija tudi naprej aktivno sodelovala pri delu Evropske obrambne
agencije, še zlasti na področju razvoja zmogljivosti.
Posebno pozornost bo posvetila civilnim vidikom in izvajanju
dogovora o zavezah razvoja civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja SVOP. S
tem namenom bo pripravila nacionalni akcijski načrt, s katerim bo začrtala
nadaljnji razvoj zmogljivosti, dopolnitev zakonskega in doktrinarnega okvira
ter morebitnega sodelovanja z drugimi državami članicami na tem področju.
Na ravni EU si bo prizadevala za krepitev integriranega
pristopa, optimizacijo postopkov odločanja in načrtovanja operacij in misij
skupne varnostne in obrambne politike, boljše celostno situacijsko zaznavanje,
preprečevanje konfliktov in nadaljnjo krepitev sodelovanja deležnikov skupne
varnostne in obrambne politike ter notranjih zadev in pravosodja pri
zagotavljanju zunanje in notranje varnosti EU. Glede predloga EPF si bo
prizadevala za sprejem dogovora, ki bo omogočil učinkovitejše izvajanje
obrambnih in vojaških aktivnosti EU, nadaljnjo krepitev partnerjev ter druge
povezane naloge, hkrati pa zagotovil ustrezno preglednost, učinkovitost in
vlogo držav članic ter institucij skupne zunanje in varnostne politike pri
njegovi uporabi in upravljanju.
Nadaljevala bo s sodelovanjem v operacijah in misijah skupne
varnostne in obrambne politike EU v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Maliju,
Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Glede na razvoj okoliščin, interese in
zmožnosti se bo po potrebi odločala za sodelovanje v dodatnih operacijah in
misijah s poudarkom na bližnji in daljni soseščini. Z ohranjanjem ustreznega
obsega in oblike prispevkov v vojaških operacijah in misijah EU bo zagotovljeno
izpolnjevanje operativnih kriterijev in zavez, ki izhajajo iz članstva
Slovenije v stalnem strukturnem sodelovanju na področju varnosti in obrambe EU
(PESCO).
Slovenija se bo zavzemala za uresničevanje vseh omenjenih
skupnih pobud, načel in vrednot EU tudi v okviru priprav in izvedbe
predsedovanja Svetu EU v triu z Nemčijo in Portugalsko (2020–2021).
Širitev EU
Zavezanost regiji, ki je geografsko obkrožena z državami
članicami EU, je bila s strani držav članic EU dana že leta 2003 na vrhu v
Solunu, februarja 2018 pa je Komisija z objavo Širitvene strategije EU do
Zahodnega Balkana predstavila aktualizirane temelje za širitveno politiko do
Zahodnega Balkana. Zavezanost EU širitveni politiki je bila v letu 2018 ponovno
potrjena tudi na vrhu v Sofiji, kjer je bila sprejeta t. i. Sofijska
prioritetna agenda, instrument za okrepljeno sodelovanje EU z regijo.
Slovenija bo skladno z zavezo držav članic EU o soglasni
podpori evropski perspektivi Zahodnega Balkana podpirala nadaljnji reformni
napredek držav regije na poti integracije v EU. Delovanje Slovenije do
Zahodnega Balkana je ena od prioritet slovenske zunanje politike, s ciljem
zagotavljanja varnosti, stabilnosti in razvoja regije.
Slovenija se zavzema za individualni pristop do posameznih
držav regije ter kredibilno odzivnost na strani EU – ob reformnem napredku in
izpolnjenih kriterijih je potreben napredek na EU-poti. Slovenija bo ob tem še
naprej zagovarjala stališče, da lahko proces širitve EU poteka vzporedno z
razpravo o prihodnosti EU. Slovenija izpostavlja pomen dobrososedskih odnosov
in reševanja odprtih vprašanj v regiji, spravo in krepitev regionalnega
sodelovanja (tudi na področju gospodarskega sodelovanja in povezljivosti).
Napredek, spoštovanje standardov in stabilnost regije so v našem temeljnem
interesu. Zlasti pomemben je napredek na področju vladavine prava.
Slovenija bo državam regije še naprej nudila močno in
kontinuirano politično podporo pri njihovem približevanju EU – tako v okviru
struktur Sveta EU kot tudi v bilateralnih stikih z drugimi državami članicami
EU. V kontekstu širitvenega procesa EU bo Slovenija še naprej poudarjala pomen
širitvene politike kot najuspešnejšega orodja EU za zagotavljanje stabilnosti
in napredka regije. Državam Zahodnega Balkana bo še naprej nudila podporo, tako
dvostransko v okviru izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja kot v okviru
projektov, ki se financirajo iz sredstev EU preko Instrumenta za predpristopno
pomoč.
Slovenija bo še naprej opozarjala, da je treba rešiti odprta
vprašanja v medsebojnih odnosih držav Zahodnega Balkana. Naše dejavnosti bodo
usmerjene k promociji dobrososedskih odnosov, ustvarjanju podlage za učinkovito
reševanje odprtih dvostranskih vprašanj in krepitvi regionalnega sodelovanja.
Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju dejavna na področju regionalnega
sodelovanja v okviru Brdo-Brioni procesa, Berlinskega procesa, Srednjeevropske
pobude, Jadransko-jonske pobude, Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi in
Regionalnega sveta za sodelovanje. Poleg tega bo nadaljevala z izvajanjem
slovenskih pobud Pozitivna agenda za mlade na Zahodnem Balkanu in Integrirano
upravljanje notranje varnosti.
V širitvenem procesu je poleg držav Zahodnega Balkana tudi
Turčija, s katero je dinamika pogajalskega procesa, poleg kriterijev za odprtje
posameznih poglavij, vezana na izpolnjevanje pričakovanj EU glede vladavine
prava in človekovih pravic. Aktualna vsebina odnosov EU s Turčijo se tako
osredotoča na sodelovanje na prioritetnih področjih (med drugim na področju
migracij). Slovenija podpira te aktivnosti in ohranjanje dialoga s Turčijo, saj
meni, da so v strateškem interesu EU.
Razvojno in humanitarno sodelovanje
Preko mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne
pomoči Slovenija kot razvita in odgovorna država prispeva k bolj uravnoteženemu
in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine
in neenakosti ter doseganje trajnostnega razvoja. Prispeva tudi k soočanju s
posledicami humanitarnih kriz, krepitvi odpornosti na krize in njihovemu
preprečevanju, s čimer med drugim pomaga pri odpravljanju temeljnih vzrokov
migracij.
Slovenija kot članica EU prispeva k uresničevanju Evropskega
soglasja o humanitarni pomoči in Novega Evropskega soglasja o razvoju
med institucijami EU (Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament) in
državami članicami, ki je junija 2017 nadomestil Evropsko soglasje o razvoju
iz leta 2006. Kot strateški dokument razvojnega sodelovanja EU novo soglasje
pomeni odziv EU in držav članic na Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (Agenda
2030) s skupno vizijo o vsebini in načinu izvajanja politike razvojnega sodelovanja
EU v obdobju do leta 2030.
Slovenija bo v skladu s stališčem EU podpirala prizadevanja
generalnega sekretarja OZN za reformo razvojnega segmenta OZN, s ciljem
učinkovitejšega uresničevanja Agende 2030 in obravnave človekovih
pravic, vključno z enakostjo spolov.
Slovenija bo aktivno sodelovala pri pripravah na Visoki
politični forum (HLPF – High Level Political Forum) pod okriljem Generalne
skupščine OZN in Ekonomskega in socialnega sveta OZN, ki bo potekal septembra
2019 v okviru visokega zasedanja Generalne skupščine OZN na ravni vodij držav
in vlad. Visoki politični forum ima glavno vlogo pri spremljanju napredka pri
uresničevanju Agende 2030 na svetovni ravni.
V sklopu prizadevanj za vzpostavitev novega večletnega
finančnega okvira EU po letu 2020, se predvideva vzpostavitev novega finančnega
instrumenta EU za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI).
Slovenija bo aktivno sodelovala v razpravah in pogajanjih o modalitetah tega
instrumenta in se pri tem zavzemala za vključujoč pristop vseh deležnikov,
predvsem pa manjših držav članic pri njegovem izvajanju. Zagovarjala in
spodbujala bo vključevanje civilne družbe ter zasebnega sektorja, še posebej
mikro, malih in srednje velikih podjetij, kot enakovrednih in nepogrešljivih
partnerjev v razvoju. Podpirala bo poenostavitve, komplementarnost in doseganje
sinergij, tako znotraj institucij kot med njimi, še posebej na področju
razvojnega financiranja. Prizadevala si bo za takšno ureditev, ki bo ob
uresničevanju ciljev EU na področju zunanje politike EU v čim večji meri
omogočila sodelovanje slovenskih izvajalcev pri dejavnostih, ki jih ti
instrumenti podpirajo.
Kot razvita država članica EU bo Slovenija še naprej
prispevala k odpravi revščine ter k pravičnejšemu in uravnoteženemu mednarodnemu
razvoju. Sodelovala bo v prizadevanjih mednarodne skupnosti za ustrezno in
hitro reševanje humanitarnih kriz v svetu. V tem kontekstu bo delovala na
podlagi Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči
Republike Slovenije kot ključnega strateškega dokumenta mednarodnega
razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki temelji na pravnem redu
Republike Slovenije in EU, standardih in merilih Odbora za razvojno pomoč OECD,
načelih skladnosti politik za razvoj in učinkovitosti razvojnega sodelovanja,
pristopu na podlagi človekovih pravic, mednarodnem humanitarnem pravu in
humanitarnih načelih ter na prioritetah njene zunanje politike, izkušnjah in
primerjalnih prednostih.
Slovenija bo na podlagi evropskih vrednot spodbujala države v
razvoju h krepitvi miroljubnih in vključujočih družb, s poudarkom na dobrem
upravljanju, enakih možnostih in kakovostnem izobraževanju. V tem okviru bo
posebno pozornost namenila enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk v
družbi. Zavzemala se bo za varovanje okolja in reševanje okoljskih izzivov,
vključno s posledicami podnebnih sprememb, pri čemer bo v ospredju trajnostno
gospodarjenje z naravnimi in energetskimi viri.
Slovenija bo še naprej prispevala k dosežkom EU na področju
mednarodnega razvojnega sodelovanja. Prizadevala si bo za postopno povečanje
deleža bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč, saj se je
skupaj z drugimi državami, ki so postale članice EU po letu 2002, zavezala, da
si bo do leta 2030 prizadevala povečati uradno razvojno pomoč na 0,33% BND.
Slovenija bo še naprej sodelovala tudi v procesih po izteku Cotonoujskega
sporazuma, sklenjenega med EU ter skupino afriških, karibskih in pacifiških
držav za obdobje 2000–2020. Spremljala bo pogajanja o odnosih teh držav z EU po
letu 2020 ter pri tem sooblikovala stališča EU. Zavzemala se bo za partnerstvo
med EU in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami na podlagi Agende
2030, Globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko EU in
Evropskega soglasja o razvoju.
V okviru Evropske agende o migracijah bo Slovenija
tudi preko mehanizmov razvojnega sodelovanja še naprej delovala s ciljem
odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije. Še naprej bo pozorno spremljala
delovanje Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), namenjenega krepitvi
zasebnih naložb in odpravljanju ovir za naložbe za trajnostni razvoj v regijah
izvora in tranzita nezakonitih migracij, ter ustrezno pozornost posvetila
Kriznemu skrbniškemu skladu za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za
nezakonite migracije in razseljene osebe v Afriki.
Na področju mednarodne humanitarne pomoči si bo Slovenija
tudi v prihodnje prizadevala za krepitev vloge EU kot največje globalne
donatorice mednarodne humanitarne pomoči. V novi Resoluciji o razvojnem
sodelovanju in humanitarni pomoči je poudarjen tako pomen spoštovanja
humanitarnih načel in mednarodnega humanitarnega prava kot tudi hitrega in
učinkovitega odziva na nujne potrebe. Posebna pozornost je posvečena
dopolnjujočemu delovanju mednarodne humanitarne pomoči in mednarodnega
razvojnega sodelovanja, s poudarkom na povezovanju programov rekonstrukcije in
rehabilitacije z aktivnostmi mednarodnega razvojnega sodelovanja. Prav tako so
izpostavljene aktivnosti za zmanjšanje ranljivosti in tveganja za krize ter preventivno
delovanje in krepitev odpornosti.
Skupna trgovinska politika EU
Slovenija ima izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, kar
pomeni, da je močno izpostavljeno razmeram v mednarodnem okolju. Stabilnost in
transparentnost mednarodne ureditve sta poleg urejenega notranjega trga zato
pomembna dejavnika, ki močno vplivata na blaginjo državljanov Slovenije. Za
Slovenijo je bistvenega pomena, da je dejavna članica mednarodnih institucij,
ki delujejo po transparentnih in predvidljivih pravilih, ki jih imamo možnost
sooblikovati. Trgovinska politika EU se bo v prihodnje oblikovala v
spremenjenih mednarodnih okoliščinah, nastalih zlasti kot posledica odločitve
Združenega kraljestva o izstopu iz EU ter aktualnih in napovedanih ukrepov
administracije ZDA za zaščito ameriškega gospodarstva, v tem okviru pa tudi
odnosa do obstoječih in novih trgovinskih sporazumov ter multilateralnega
trgovinskega sistema z osrednjo vlogo WTO.
Slovenija si bo prizadevala za dejavno in konstruktivno
sooblikovanje trgovinske politike EU. Podpirala bo odprto in pošteno trgovino,
ki temelji na pravilih. Slovenija pozdravlja okrepitev vloge skupne trgovinske
politike v okviru EU.
Strategija trgovinske politike EU je zasnovana v dokumentu Trgovina
za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko iz leta 2015, ki
ga dopolnjuje dokument Uravnotežena in napredna trgovinska politika za
izkoriščanje globalizacije iz leta 2017. Dokumenta vsebujeta nabor
instrumentov trgovinske politike za reševanje sodobnih izzivov, izkoriščanje
pozitivnih vidikov globalizacije in ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev. EU
mora okrepiti svojo vlogo pri oblikovanju mednarodnih trgovinskih pravil in
standardov na področju delavskih pravic, sociale, okolja, zaščite potrošnikov,
zaščite podatkov, varnosti hrane, itd. EU mora v ta namen graditi zavezništva z
enako mislečimi partnericami. Posebno pozornost je treba posvetiti krepitvi
zaupanja javnosti v trgovinsko politiko.
Slovenija ostaja zavezana multilateralnemu trgovinskemu
sistemu z osrednjo vlogo WTO. Podpira nadaljevanje dela po 11. ministrski
konferenci WTO decembra 2017 v Argentini in dogovor o ureditvi ribiških
subvencij do konca leta 2019. Hkrati si prizadeva za napredek in rezultate v
okviru plurilateralnih pobud, ki vključujejo e-trgovino, domačo zakonodajo pri
storitvah, olajševanje investicij ter mikro, majhna in srednja podjetja.
Sedanja kriza multilateralnega trgovinskega sistema, v katerem so ogrožena
osnovna načela in pravila WTO ter učinkovitost mehanizma za reševanje sporov,
narekuje nujno posodobitev WTO, da bi ta postala učinkovitejša in bolj odzivna
na spremembe v svetu. Slovenija podpira vodilno vlogo EU v tem procesu. Podpira
celovite predloge EU za posodobitev WTO, ki zajemajo oblikovanje novih pravil,
transparentnost in reševanje sporov. Slovenija bo podpirala tudi širitev
članstva WTO, zlasti z državami z območja jugovzhodne Evrope.
Sklepanje prostotrgovinskih sporazumov s podobno mislečimi
partnericami prispeva k ustvarjanju pozitivne trgovinske agende, zato Slovenija
izraža zadovoljstvo nad podpisom sporazumov o prosti trgovini s Kanado,
Japonsko in Singapurjem. Zavzema se za čimprejšnji zaključek pogajanj o
trgovinskih sporazumih z državami Mercosur, Filipini, Indonezijo, Avstralijo in
Novo Zelandijo ter posodobitev sporazumov z Mehiko in Čilom, pod pogojem
sklenitve uravnoteženih sporazumov in upoštevanja tistih stališč Slovenije, od
katerih ne bomo odstopali.
Slovenija od Komisije pričakuje preglednost trgovinskih
pogajanj, tako v razmerju do institucij EU kot tudi v razmerju do deležnikov in
državljanov. Meni, da lahko ti sporazumi, še posebej sporazum o prosti trgovini
z Japonsko, ki je ena od naših prioritetnih trgov, nadgradijo ter dopolnijo
bilateralno sodelovanje Slovenije z navedenimi državami. Slovenija si bo
dejavno prizadevala za ozaveščanje gospodarskih subjektov o priložnostih in
prednostih, ki jih prinašajo prostotrgovinski sporazumi. Pozdravlja pripravo
letnega poročila Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, ki je leta
2018 izšlo drugič.
Trgovinski odnosi med EU in ZDA so pomembni za gospodarstvo
EU. Slovenija se zavzema za ohranjanje konstruktivnega dialoga z ZDA, s trdnimi
stališči do občutljivih področij, ki jih je v preteklosti zastopala v okviru
trgovinskih pogajanj, zlasti na področju kmetijstva in standardov EU glede
varne hrane.
Na področju naložb se Slovenija zavzema za učinkovit sistem
zaščite naložb in reševanja naložbenih sporov v skladu s pogodbami EU in
mednarodnim investicijskim pravom. Zagovarja reformo sistema bilateralnega
naložbenega sodišča (ICS – Investment Court System) pred njegovo vključitvijo v
trgovinske in naložbene sporazume, pomisleke pa ima tudi glede projekta
multilateralnega naložbenega sodišča (MIC – Multilateral Investment Court).
Slovenija meni, da je mnenje Sodišča EU v zadevi Mnenje 1/17 o
skladnosti ICS s pogodbami EU in temeljnimi pravicami ključno za reformo
naložbene politike EU in ga bo v vseh dosjejih s področja naložbene politike
dosledno spoštovala.
Od jeseni 2017 se obravnava predlog Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v
Evropski uniji, kot odziv na povečan trend prevzemov evropskih podjetij s
ključnimi tehnologijami, ki bi lahko imeli vpliv na varnost ali javni red v
državah članicah. Slovenija deli legitimne pomisleke v zvezi z nekaterimi
neposrednimi tujimi naložbami. Poudarja pomen spoštovanja individualnih
ureditev in pristojnosti držav članic na področju sprejemanja končnih odločitev
glede konkretne neposredne tuje naložbe. Konec novembra 2018 je bil v trialogu
dosežen politični dogovor. Uredba bo predvidoma sprejeta v prvem četrtletju
2019 in naj bi se začela uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti.
Od konca 2016 se obravnava tudi predlog Uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, prenosa,
posredovanja, tehnične pomoči in tranzita blaga z dvojno rabo (prenovitev)
v skladu s cilji trgovinske politike EU „Trgovina za vse“ in z evropsko
varnostno strategijo, ki bo zagotovil, da bodo države članice spoštovale svoje
mednarodne obveznosti zlasti glede neširjenja orožja za množično uničevanje.
Slovenija poudarja pomen oblikovanja jasnih določb ureditve, ki bodo krepile
konkurenčnost EU, sledile mednarodnim obveznostim ter odgovarjale na sodobne
varnostne izzive.
Slovenija podpira uporabo instrumentov trgovinske zaščite za
odpravo nepoštenih trgovinskih praks od primera do primera, pri čemer pričakuje
njihovo uporabo zgolj kot dopolnilno orodje za obravnavo svetovnih presežnih
zmogljivosti.
Št. 008-05/18-131/36
Ljubljana, dne 8. marca 2019
EPA 347-VIII
Državni zbor
Republike Slovenije
mag. Dejan Židan l.r.
predsednik
_______________
1 Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE.