Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo obsega:

-        Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 59/15 z dne 7. 8. 2015),

-        Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 23/18 z dne 6. 4. 2018),

-        Akt o spremembi Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 62/19 z dne 18. 10. 2019),

-        Akt o spremembah Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 90/21 z dne 4. 6. 2021).

AKT

o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta akt določa postopke in načine monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), izračunavanje različnih parametrov kakovosti oskrbe, način in roke posredovanja podatkov Agenciji za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija), postopek in način presoje monitoringa kakovosti oskrbe ter ukrepe za njegovo izboljšanje.

(2) Podatki o kakovosti oskrbe so podatki, ki obsegajo parametre o neprekinjenosti napajanja, komercialni kakovosti in kakovosti napetosti in so namenjeni podpori izvajanju regulatornih nalog agencije.

2. člen

(namen)

Namen tega akta je:

-        zagotoviti pravilno in poenoteno (standardizirano) registracijo časov, potrebnih za izvajanje storitev, beleženje prekinitev oskrbe in spremljanje kakovosti napetosti v prenosnem sistemu električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem) in v distribucijskih sistemih električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem);

-        zagotoviti primerljivo, zanesljivo in preverljivo poročanje o parametrih kakovosti oskrbe;

-        spodbujati enako obravnavo kakovosti oskrbe uporabnikov sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) v zaprtih distribucijskih sistemih in v javnih sistemih in

-        zagotoviti učinkovitost procesa nadzora monitoringa kakovosti oskrbe.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

-        distribucijsko podjetje:	je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1;
-        dogodek:	je sprememba obratovalnega stanja sistema ali naprave, ki jo zazna npr. dispečer v centru vodenja bodisi s pomočjo javljanj ali na kateri koli drug način, ter vzpostavljanje prvotnega normalnega stanja;
-        dolgotrajna prekinitev napajanja:	je prekinitev napajanja, daljša od treh minut, ki jo praviloma povzroči trajna okvara. V izjemnih primerih je lahko vzrok za dolgotrajno prekinitev napajanja tudi prehodna okvara (npr. pride do daljše »regeneracije« elementov sistema v trajanju več kot treh minut po prehodni okvari);
-        klicni center:	je telekomunikacijski sistem oziroma sistem storitev, ki omogoča sprejem več dohodnih klicev. Ti se razvrščajo glede na razpoložljivost in število operaterjev klicnega centra, ki v okviru storitve podajajo želene informacije;
-        knjiga pritožb:	je pisni ali elektronski zbir mnenj in pripomb uporabnikov, npr. zaradi predolgih čakalnih dob za sprejem, neprimerne obravnave uporabnikov ob osebnem obisku ali drugih vzrokov;
-        kratkotrajna prekinitev napajanja:	je prekinitev napajanja, krajša ali enaka trem minutam, ki jo praviloma povzroči prehodna okvara. V izjemnih primerih je lahko vzrok za kratkotrajno prekinitev napajanja tudi trajna okvara (npr. v manj kot treh minutah se uspešno izvedejo manipulacije za prenapajanje);
-        lastni vzroki:	so vzroki nastanka prekinitev, ki jih ni mogoče opredeliti kot tuje vzroke ali višjo silo. Lastni vzroki so lahko posledica vzdrževanja (pregled, revizija, remont), obnove ali rekonstrukcije, novogradnje, stikalnih manipulacij (prenapajanje, preklop v normalno stanje, varnostni izklop itd.), nepredvidenih situacij (slučajni dotik, nepravilno delovanje zaščite, preobremenitev, obratovalna prenapetost), dotrajanosti materiala (slaba izdelava, obraba, staranje itd.), povratnih vplivov, neznanega vzroka (vzroki, ki jih ni mogoče ustrezno klasificirati po vzroku in hkrati niso tuji in tudi niso višja sila) in ostali lastni vzroki. Med lastne vzroke se štejejo tudi atmosferske in elementarne vzroke, ki niso višja sila, kot npr. udar strele, atmosferski toplotni vplivi, mraz, megla, rosa, kondenz, dež (vlaga), sol, umazanija, korozija, ostali atmosferski vzroki, če v dogodku niso nastopili parametri izven mej, ki so določeni s stanjem tehnike oziroma so bili podani v projektnih pogojih in je kljub temu prišlo do prekinitve napajanja;
-        minimalni standardi kakovosti oskrbe:	so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti;
-        načrtovana prekinitev napajanja:	je stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti Uc in kadar so uporabniki obveščeni na način in v roku, kot to določa 150. člen EZ-1, da se bodo izvajala načrtovana dela na sistemu;
-        načrtovani dogodek:	je namenska sprememba konfiguracije sistema pred vzdrževalnimi deli in po njih ali zaradi varnega opravljanja del na sosednji napravi (varnostni izklop). Načrtovani dogodek ima lahko za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne energije;
-        nadomestilo:	je finančno nadomestilo uporabniku v primeru neizpolnjevanja zajamčenih standardov kakovosti oskrbe za tiste storitve, ki jih je distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje dolžno izvajati v okviru svojih reguliranih dejavnosti;
-        nenačrtovan dogodek:	je naključna sprememba obratovalnega stanja sistema ali naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje;
-        nenačrtovana prekinitev napajanja:	je stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 5 % dogovorjene napetosti Uc in jo povzročijo trajne ali prehodne okvare, katerih vzrok so navadno zunanji dogodki, okvare opreme ali motnje. Nenačrtovane prekinitve napajanja so nepredvidljivi, večinoma naključni dogodki;
-        nivo izračunavanja parametrov neprekinjenosti napajanja:	je nivo izračunavanja, pri katerem se parametri neprekinjenosti napajanja določajo za sklenjeno strukturo, območje ali kategorijo uporabnikov. Lahko zajema uporabnike na NN-izvodu ali SN-izvodu, na nivoju RTP/RP ali nivoju distribucijskega podjetja, na nivoju zaprtega distribucijskega sistema in na nivoju gospodinjskih odjemalcev, poslovnih odjemalcev ali vseh uporabnikov;
-        normalno obratovalno stanje:	so razmere, v katerih ni okvar ali začasno vzpostavljenih stanj med vzdrževalnimi deli ali izgradnjo sistema;
-        obratovalna statistika:	so zgodovinski podatki, zajeti v procesih zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov o dogodkih ter stanjih v sistemu. Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni te podatke hraniti v skladu z veljavno zakonodajo;
-        pritožba:	je pisno obvestilo uporabnika, ki se ne strinja z delom ali kakovostjo storitve elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja;
-        SCADA:	je sistem za nadzor, krmiljenje in zajemanje podatkov o stanju oddaljene opreme, katerega delovanje temelji na kodiranih signalih, ki se prenašajo prek komunikacijskih kanalov;
-        sistemski standard:	določa povprečno raven kakovosti storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v sistemu v okviru svojih pristojnosti;
-        stanje tehnike:	je v danem trenutku dosežena stopnja razvoja tehnične zmogljivosti proizvodov, procesov in storitev, ki temelji na relevantnih priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj;
-        statistika dogodkov:	so podatki o dogodkih, ki so nastopili v sistemu pod nadzorom elektrooperaterja, distribucijskih podjetij in proizvodnje;
-        število uporabnikov:	je število uporabnikov, ki so priključeni na i sistem v točki (ravni) opazovanja oziroma izračunavanja parametrov neprekinjenosti napajanja. Število uporabnikov se spreminja v skladu z načrtovanimi in izvedenimi trajnimi spremembami konfiguracije sistema (normalno obratovalno stanje);
-        trajanje prekinitve napajanja:	je časovno obdobje šteto od trenutka prekinitve napajanja do vzpostavitve normalnega napajanja uporabnika, ki se pri dolgotrajnih prekinitvah navaja v minutah. Trajanje prekinitev napajanja se ne spremlja pri kratkotrajnih prekinitvah;
-        tuji vzroki:	so vzroki, ki jih je povzročila »tretja oseba«, kot npr. posek drevja – padec drevja, zemeljska dela, napačen priklop pri uporabniku, izklop na zahtevo tretje osebe, tuje osebe, namerna poškodba naprav (vandalizem), živali, padec letečega predmeta, teroristično dejanje, vzdrževanje ali okvare na postrojih elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja, razpad sistema, omejitve moči, omejitve energije in ostali tuji vzroki. Med tuje vzroke se štejejo vsa nenormalna obratovalna stanja, ki so določena v slovenskem standardu SIST EN 50160;
-        udar strele (posredni in neposredni):	je dogodek, ki ga ni mogoče preprečiti glede na stanje tehnike (npr. nadzemni vodi do 45 kV nimajo zaščitne vrvi) in katerega učinkom se ni mogoče povsem izogniti ali jih preprečiti (zaradi stanja tehnike, vključno s posebnimi nacionalnimi določili (NNA), projektnimi zahtevami, razpoložljivimi finančnimi sredstvi, npr. omrežnina, ipd.);
-        višja sila:	je naravni dogodek izven stvari in zunaj okvira dejavnosti elektrooperaterja (padavine (sneg, žled), vihar, orkan, plaz (snežni ali zemeljski), požar, poplava, potres ali druge naravne nesreče, ob katerih so razglašene krizne razmere), katerega učinka na prekinitve napajanja ni mogoče preprečiti z vidika (ne)pričakovanosti. Ob upoštevanju pogojev iz 28. člena se lahko za vzrok prekinitve pri udaru strele prizna višja sila. Višja sila je lahko tudi nenaravni dogodek (npr. vojna), ob katerem so razglašene krizne razmere;
-        zajamčeni standard:	določa raven kakovosti oskrbe, ki jo distribucijski operater in distribucijska podjetja zagotavljajo v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.

4. člen

(obseg posredovanja podatkov)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji podatke o kakovosti oskrbe glede na dejavnost, ki jo opravljajo, in sicer podatke o:

-        konfiguraciji sistema;

-        neprekinjenosti napajanja;

-        komercialni kakovosti in

-        kakovosti napetosti.

(2) Distribucijski operater in distribucijska podjetja med seboj uredijo svoje obveznosti glede posredovanja podatkov o kakovosti oskrbe.

(3) Določba tretje alinee prvega odstavka se ne uporablja za sistemskega operaterja.

5. člen

(letno poročanje)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno za preteklo leto sporočajo:

-        podatke o neprekinjenosti napajanja, kot so opredeljeni v II. poglavju tega akta;

-        podatke o komercialni kakovosti, kot so opredeljeni v III. poglavju tega akta in

-        podatke o kakovosti napetosti, kot so opredeljeni v IV. poglavju tega akta.

(2) Določba druge alinee prejšnjega odstavka se ne uporablja za sistemskega operaterja.

6. člen

(krovno poročilo)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno agenciji oddajo krovno poročilo, ki vsebuje letne podatke iz 5. člena tega akta, izsledke analiz neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti.

(2) Podlaga za posamezne analize so podatki mesečnega oziroma letnega poročanja ter drugi podatki, ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja uporabljajo za izvajanje nadzora kakovosti oskrbe po posameznih področjih.

(3) Elektrooperater in distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh javno objavijo krovno poročilo v 15 dneh po oddaji krovnega poročila agenciji.

(4) Določba prvega odstavka se za obseg podatkov in izsledke analiz komercialne kakovosti ne uporablja za sistemskega operaterja.

(5) Določba drugega odstavka se za mesečno poročanje ne uporablja za sistemskega operaterja in zaprte distribucijske sisteme.

7. člen

(roki za oddajo poročil)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji podatke v naslednjih rokih, in sicer:

-        distribucijski operater oziroma distribucijska podjetja posredujejo parametre iz prvega odstavka 21. člena tega akta za koledarski mesec najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec;

-        distribucijski operater oziroma distribucijska podjetja posredujejo parametre iz prvega odstavka 21. člena tega akta za posamezni dan najkasneje do 20. v mesecu za predpretekli mesec;

-        sistemski operater in distribucijska podjetja posredujejo letna poročila najkasneje do 28. februarja za preteklo koledarsko leto;

-        distribucijska podjetja posredujejo krovna poročila najkasneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto;

-        elektrooperater posreduje krovno poročilo najkasneje do 30. aprila za preteklo koledarsko leto.

(2) Če dnevi iz prejšnjega odstavka niso delovni, se aktivnosti izvedejo prvi naslednji delovni dan. Spreminjanje ali dopolnjevanje ter verzioniranje poročil je omogočeno do roka oddaje.

(3) Določba prve alinee prvega odstavka se ne uporablja za zaprte distribucijske sisteme.

8. člen

(način posredovanja podatkov in dokumentov)

(1) Podatke o kakovosti oskrbe elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji v skladu s splošnim aktom agencije, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.

(2) (črtan)

(3) (črtan)

9. člen

(črtan)

10. člen

(vodenje in hramba podatkov o kakovosti oskrbe)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja vse potrebne podatke za izračun parametrov kakovosti oskrbe vodijo in hranijo najmanj pet let. Za čas trajanja tega obdobja elektrooperater in distribucijska podjetja vodijo in hranijo tudi vso razpoložljivo dokumentacijo o pritožbah uporabnikov.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek distribucijska podjetja vodijo in hranijo dokumentacijo in podatke za izračun parametrov kakovosti oskrbe najmanj deset let, če so bili predmet presoje monitoringa kakovosti oskrbe iz poglavja V. tega akta.

II. NEPREKINJENOST NAPAJANJA

11. člen

(načrtovanje in vodenje obratovalne statistike)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja morajo voditi obratovanje sistema, nadzirati kakovost oskrbe in izvajati analizo izpadov in okvar, izdelovati ter hraniti obratovalno statistiko najmanj deset let. Obratovalna statistika mora zagotavljati vir podatkov za spremljanje vseh parametrov neprekinjenosti napajanja.

(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja v obratovalni statistiki zajamejo nenačrtovane in načrtovane prekinitve oskrbe ter dogodke v sistemu.

12. člen

(obveščanje in objava podatkov)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja enkrat letno obvestijo vse uporabnike, na kakšen tip SN-izvoda so uporabniki priključeni (mestni, mešani ali podeželski). Obvestilo mora vsebovati tudi informacijo o imenu SN-izvoda in o ustreznih minimalnih standardih neprekinjenosti napajanja za načrtovane in nenačrtovane prekinitve. Obveščanje se izvede z informiranjem uporabnikov na računu za storitev dobave električne energije.

(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo vrednosti parametrov neprekinjenosti napajanja SAIDI, SAIFI, CAIDI, CAIFI (lastni vzroki, višja sila in tuji vzroki) in MAIFI ter MAIFI_E na pripadajočem SN-izvodu v preteklem letu.

(3) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo podatke o številu vseh nenačrtovanih in načrtovanih prekinitev na VN- in SN-sistemu.

13. člen

(podatki o neprekinjenosti napajanja)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo agenciji naslednje podatke:

-        splošne podatke sistema;

-        podatke o konfiguraciji sistema;

-        parametre neprekinjenosti napajanja po različnih ravneh opazovanja;

-        dogodke izven vpliva podjetja (višja sila in tuji vzroki);

-        število pritožb uporabnikov in

-        podatke o izplačanih nadomestilih uporabnikom po napetostnih nivojih.

(2) Sistemski operater posreduje agenciji:

-        statistiko prekinitev in dogodkov;

-        parametre nedobavljene energije in

-        število okvar po napetostnih nivojih.

(3) Definicije za izračun parametrov neprekinjenosti napajanja so opredeljene v 2. poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.

14. člen

(splošni podatki)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo agenciji naslednje podatke:

a)     število uporabnikov po napetostnih nivojih;

b)     dolžino vodov po napetostnih nivojih;

c)     deleže tipa ozemljitve nevtralnih točk SN-omrežja;

d)     deleže vrste vodov;

e)     število načrtovanih in nenačrtovanih dogodkov;

f)      ostale podatke:

-  delež sistema, ki ustreza stanju tehnike;

-  možnost rezervnega napajanja in;

-  delež SN-sistema pod nadzorom SCADA.

(2) Sistemski operater posreduje agenciji naslednje podatke:

-        dolžino omrežja;

-        število vseh prevzemno-predajnih mest (število uporabnikov) po napetostnih nivojih in

-        delež sistema, ki ustreza stanju tehnike.

(3) Podatki iz prvega in drugega odstavka so podrobneje opredeljeni v 3. poglavju Priloge 1.

15. člen

(podatki o konfiguraciji sistema)

(1) Podatki o konfiguraciji sistema so pogoj za izvajanje poročanja o neprekinjenosti napajanja.

(2) Podatki o konfiguraciji sistema so opredeljeni glede na ravni spremljanja parametrov neprekinjenosti napajanja ter glede na arhitekturne lastnosti sistema in se razlikujejo za distribucijski in prenosni sistem.

(3) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja morajo agenciji posredovati naslednje podatke o konfiguraciji sistema:

-        naziv posameznih RTP/RP in SN-izvodov;

-        zemljepisno dolžino in širino posameznih RTP/RP;

-        tipe, dolžine in povprečne moči SN-izvodov in

-        informacijo o vključenosti posameznih SN-izvodov v SCADA.

(4) Sistemski operater mora agenciji posredovati naslednje podatke o konfiguraciji sistema:

-        naziv posameznih RTP/RP in

-        zemljepisno dolžino in širino posameznih RTP/RP.

16. člen

(razvrstitev elementov sistema po tipu)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja razvrstijo SN-izvode RTP oziroma RP po tipu SN-izvoda na naslednji način:

-        mestni SN-izvod iz RTP je SN-izvod, ki napaja vsaj dve tretjini vseh uporabnikov na SN-izvodu, ki so nanj priključeni v mestnem območju;

-        podeželski SN-izvod iz RTP je SN-izvod, ki napaja vsaj dve tretjini vseh uporabnikov na SN-izvodu, ki so nanj priključeni izven mestnega območja;

-        mešani SN-izvod iz RTP je SN-izvod, ki ne ustreza kriterijema za mestni in podeželski SN-izvod iz RTP/RP.

(2) Če razvrščanje SN-izvoda iz RTP oziroma RP po definicijah tipov SN-izvodov zaradi specifičnosti konfiguracije sistema privede do nelogične razvrstitve, se razvrstitev opravi v korist uporabnika tako, da se pri razvrstitvi izbere tip SN-izvoda, za katerega veljajo strožji minimalni standardi neprekinjenosti napajanja.

(3) O morebitnih odstopanjih razvrščanja elementov sistema po tipu iz prvega odstavka distribucijski operater ali distribucijska podjetja poročajo agenciji na elektronski naslov, ki ga agencija objavi na svojih spletnih straneh.

(4) Zaprti distribucijski sistemi razvrstijo SN-izvode kot mestni SN-izvod.

(5) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja razvrstijo TP (SN/NN) po naslednjih tipih postaj:

-        mestna TP, če le-ta leži na napajalnem območju mesta in

-        podeželska TP, če le-ta leži na napajalnem območju podeželja.

(6) Za NN-izvode posamezne TP velja, da so istega tipa, kot je tip pripadajoče TP. Razvrščanje ni potrebno.

(7) Ravni opazovanja parametrov neprekinjenosti napajanja so podrobneje opredeljene v 1. poglavju Priloge 1.

17. člen

(spremembe podatkov konfiguracije sistema)

(1) Konfiguracija sistema se lahko zaradi trajno spremenjenih obratovalnih stanj in novih elementov spreminja.

(2) Elektrooperaterju in distribucijskim podjetjem je za zagotavljanje ažurnosti konfiguracije omogočeno spreminjati naslednje podatke:

-        dodajanje elementov sistema in

-        spreminjanje lastnosti elementov.

(3) Če je določen element izključen iz obratovanja ali ukinjen, se zanj podatki o neprekinjenosti napajanja ne poročajo več, do tedaj poročani podatki pa se ohranijo v podatkovni bazi agencije.

(4) Elektrooperater in distribucijska podjetja morajo za čas, določen v 10. členu, zagotavljati razpoložljivost in celovitost podatkov o konfiguraciji omrežja, ki so podlaga za vsak posamezni izračun kazalnikov kakovosti oskrbe, ki je predmet poročanja agenciji.

18. člen

(podatki iz obratovalne statistike)

(1) Podatki iz obratovalne statistike, ki so potrebni za izračun parametrov neprekinjenosti napajanja in ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo in posredujejo, so naslednji:

a)     identifikator oziroma naziv elementa sistema v okvari;

b)     identifikator oziroma naziv SN-izvoda, odvodnega polja ali podsklopa sekundarnega dela, ki je v okvari;

c)     identifikator oziroma naziv vzroka prekinitve: lastni vzrok, višja sila ali tuji vzrok;

d)     datum in čas začetka ter konca prekinitve;

e)     identifikator oziroma naziv tipa prekinitve:

-  načrtovana ali nenačrtovana in

-  dolgotrajna ali kratkotrajna;

f)      število in trajanje prekinitev po posameznem tipu;

g)     celotno število uporabnikov na SN-izvodu;

h)     število uporabnikov oziroma prevzemno-predajnih mest s prekinjeno dobavo električne energije;

i)       število uporabnikov, ki jim je bila do zaključka opazovanega obdobja v koledarskem letu prvič prekinjena dobava električne energije;

j)       vrednost nedobavljene energije;

k)     identifikator oziroma naziv mesta dogodka:

-  proizvodnja;

-  prenos in

-  distribucija.

(2) Določbe b), g) in i) točke prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za sistemskega operaterja.

(3) Določbi j) in k) točke prvega odstavka veljata samo za sistemskega operaterja.

(4) Elektrooperater in distribucijska podjetja morajo za čas, določen v 10. členu, zagotavljati trajno razpoložljivost in celovitost podatkov iz prvega odstavka, ki so podlaga za vsak posamezen izračun kazalnikov kakovosti oskrbe, ki je predmet poročanja agenciji.

19. člen

(podatki o pritožbah)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja agenciji enkrat letno posredujejo podatke o številu upravičenih in neupravičenih pritožb uporabnikov glede neskladnosti dosežene ravni neprekinjenosti napajanja z ravnjo, ki jo določajo zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja.

(2) Vrste pritožb iz prejšnjega odstavka so določene v 3. poglavju Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.

20. člen

(ravni spremljanja parametrov)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja, ki agenciji poročajo o neprekinjenosti napajanja, so dolžni zagotoviti podatke za spremljanje parametrov neprekinjenosti napajanja na ravneh opazovanja, ki zagotavljajo razvrstitev vrednosti parametrov glede na vzroke prekinitev, vrsto sistema in napetostni nivo sistema.

(2) Ravni opazovanja za distribucijskega operaterja ali distribucijska podjetja so podjetje, RTP/RP, SN-izvodi iz RTP/RP ter TP in NN-izvodi iz TP.

(3) Raven opazovanja za sistemskega operaterja je nivo sistemskega operaterja.

21. člen

(izračunavanje parametrov neprekinjenosti napajanja)

(1) Distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje izračunava vrednosti parametrov SAIDI, SAIFI, CAIDI, CAIFI, MAIFI in MAIFIE za distribucijski sistem, razen za zaprte distribucijske sisteme, po ustreznih območjih in nivojih za posamezen dan in koledarski mesec ter posreduje izračunane parametre agenciji enkrat mesečno.

(2) Letne vrednosti parametrov, preračunane na nivo RTP/RP in nivo podjetja, se v informacijskem sistemu agencije izračunajo samodejno na podlagi posredovanih dnevnih oziroma mesečnih podatkov.

(3) Za prenosni sistem se vrednosti parametrov SAIDI, SAIFI, MAIFI, AIT, AIF, AID in ENS izračunavajo za obdobje enega leta in se posredujejo za vsako posamezno leto. Pri izračunu parametrov neprekinjenosti napajanja SAIDI, SAIFI in MAIFI se izraz uporabnik nanaša na posamezno prevzemno-predajno mesto.

22. člen

(mesečno poročanje)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja, razen operaterji zaprtih distribucijskih sistemov, enkrat mesečno poročajo parametre neprekinjenosti napajanja za načrtovane, nenačrtovane in kratkotrajne prekinitve ter prekinitve izven vpliva podjetja. Vse prekinitve se poročajo po tipih izvodov (mestni, mešani, podeželski) na nivoju SN- in NN-izvodov.

(2) Pri opredelitvi števila dogodkov kratkotrajnih prekinitev napajanja se upošteva časovna agregacija kratkotrajnih prekinitev (pri izračunu parametra MAIFI_E), kot jo določa 2.6 poglavje Priloge 1.

23. člen

(časovno razvrščanje prekinitev – mejni primeri)

(1) Dolgotrajne in kratkotrajne prekinitve, ki se začnejo v nekem mesecu in končajo v enem izmed naslednjih mesecev, se prištevajo parametrom neprekinjenosti v mesecu prenehanja prekinitve.

(2) Pri izračunu parametrov o dolgotrajnih prekinitvah iz prejšnjega odstavka sistemski operater upošteva čas trajanja prekinitve tako, da upošteva dejanski čas trajanja prekinitve v opazovanem obdobju. Pri tem se prekinitev upošteva v tistih parametrih, ki so vezani na število prekinitev v mesecu, ko je prekinitev nastala.

24. člen

(lokacije spremljanja parametrov neprekinjenosti napajanja)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja na nivoju tistih postaj, ki imajo na svojih SN-izvodih nameščeno zaščito in naprave za daljinsko vodenje (SCADA).

(2) Na postajah, ki nimajo nameščenih naprav za daljinsko vodenje, se spremljajo parametri neprekinjenosti napajanja ločeno z upoštevanjem pravil, določenih v 25. členu tega akta. Elementi oziroma SN-izvodi, ki nimajo nameščenih naprav za daljinsko vodenje, se v konfiguraciji ustrezno označijo.

25. člen

(pravila za ročno beleženje dogodkov)

(1) Na RTP/TP in TR, kjer ni nameščenih naprav za daljinsko vodenje, se prekinitve beležijo tako, da se odbirajo števci v registrih lokalno nameščenih zaščitnih naprav ali v lokalnih podatkovnih bazah. Podatki se redno prenašajo v nadzorni center in upoštevajo pri izračunih parametrov. Omenjeni RTP/RP in TR so konfiguraciji ustrezno označeni. Če omenjene tehnološke rešitve na postajah ne obstajajo, pa vzdrževalno osebje beleži obratovalno statistiko ročno.

(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja zagotovijo, da se vse prekinitve, ki niso registrirane v SCADA in jih prek klicnega centra javljajo uporabniki, ustrezno beležijo. Zapise je treba hraniti v skladu z določbami 11. člena tega akta in so predmet presoje agencije.

26. člen

(spremljanje parametrov neprekinjenosti napajanja na SN-izvodih iz RTP ali RP, ki napajajo uporabnike različnih distribucijskih podjetij)

(1) Če SN-izvod iz RTP ali RP, ki je v upravljanju enega distribucijskega podjetja, napaja uporabnike različnih distribucijskih podjetij in ni izvedeno dvostransko napajanje, distribucijska podjetja spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja na tem SN-izvodu tako, da v podatke o svoji konfiguraciji sistema dodajo »virtualni« RTP oziroma RP ter ustrezni »virtualni« SN-izvod. Pri tem spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja samo za svoje uporabnike.

(2) Če je za SN-izvod izvedeno dvostransko napajanje na način, da so RTP oziroma RP v upravljanju različnih distribucijskih podjetij, potem vsako distribucijsko podjetje spremlja parametre neprekinjenosti napajanja samo za svoje uporabnike.

27. člen

(spremljanje parametrov na nivoju RP)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja spremljajo parametre neprekinjenosti napajanja na RP na enak način kot na RTP, pri čemer se vrednosti parametrov na posameznih tipih SN-izvodov iz RP ne prištevajo k vrednostim tipov SN-izvoda RTP, ki ta RP napaja. Na povezovalno-napajalnem SN-izvodu iz RTP (posebni SN-izvodi) se parametri neprekinjenosti napajanja spremljajo le za tiste uporabnike, ki so na ta napajalni vod priključeni pred RP-jem.

(2) Pri tem se napajalne SN-izvode iz RTP in SN-izvode iz RP razvršča v skladu s 16. členom tega akta.

28. člen

(dogodki izven vpliva – višja sila)

(1) Po vzroku se v višjo silo uvrsti prekinitev napajanja z električno energijo, ki je posledica dogodka, na katerega elektrooperater in distribucijska podjetja niso mogli vplivati, se mu izogniti ali ga preprečiti, in v katerem so nastopili okoljski parametri izven mej, ki so določeni s stanjem tehnike oziroma so bili podani v projektnih pogojih (sneg, led, žled, mraz, vročina, vlaga, obtežbe/obremenitev ipd.).

(2) Dolgotrajne prekinitve, ki so posledica udara strele, elektrooperater in distribucijska podjetja le izjemoma uvrščajo po vzroku v višjo silo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

-        prekinitev mora biti korelirana z udarom strele (SCALAR);

-        parametri udara strele morajo presegati meje, ki so bili določeni s takratnimi projektnimi pogoji ali jih določa stanje tehnike, kar se lahko dokazuje z evidentiranjem in zavarovanjem dokazov o mehanskih poškodbah elementov sistema, ki neizpodbitno kažejo na učinke udara strele, na samem kraju dogodka in

-        poškodovan element mora biti vzdrževan v skladu s specifikacijami proizvajalca.

(3) Za vse prekinitve, ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja opredelijo kot posledico višje sile, morajo voditi dokumentacijo, s katero lahko dokažejo, da:

-        so nastopili okoljski parametri izven mej, določenih s stanjem tehnike ali s projektnimi pogoji in

-        so bile razglašene krizne razmere ter

-        je prekinitev posledica drugega izjemnega dogodka, ki ima značilnost višje sile.

(4) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja za vsako prekinitev navedejo vzroke in opredelijo dokazno dokumentacijo, ki jim služijo kot dokaz.

(5) Primere razvrščanja prekinitev po vzroku v skladu s tem aktom objavi agencija na svojih spletnih straneh.

29. člen

(dogodki izven vpliva – tuji vzroki)

(1) Za vse prekinitve, ki jih elektrooperater in distribucijska podjetja opredelijo kot posledico tujega vzroka, morajo voditi dokumentacijo, s katero lahko dokažejo, da jih je povzročilo dejanje tretje osebe.

(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja za vsako prekinitev navedejo vzroke in opredelijo dokazno dokumentacijo, ki jim služijo kot dokaz.

III. KOMERCIALNA KAKOVOST

30. člen

(obveščanje in objava podatkov)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh objavijo vrednosti parametrov zajamčenih in sistemskih standardov komercialne kakovosti v 15 dneh po določitvi agencije.

(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh v okviru krovnega poročila objavijo dosežene vrednosti parametrov komercialne kakovosti.

31. člen

(podatki za komercialno kakovost)

Distribucijski operater ali distribucijsko podjetje poroča agenciji o:

-        parametrih komercialne kakovosti;

-        pritožbah uporabnikov;

-        podatkih o potrjenih zahtevah za izplačilo nadomestil uporabnikom in

-        podatkih o izplačanih nadomestilih uporabnikom.

32. člen

(parametri komercialne kakovosti)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo agenciji naslednje parametre komercialne kakovosti:

(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo tudi naslednje podatke:

-        podatke, ki so potrebni za izračun deležev uporabnikov, ki so deležni ustrezne ravni kakovosti posamezne storitve;

-        vrednosti standardne deviacije za posamezne parametre komercialne kakovosti;

-        število izplačanih in neizplačanih nadomestil zaradi nedoseganja zajamčenih standardov posameznih storitev in

-        število upravičenih in vseh pritožb za posamezne parametre komercialne kakovosti.

(3) Parameter »Povprečni čas, potreben za izdajo ocene stroškov (predračuna) za enostavna dela«, se spremlja le za tiste storitve, katerih cene ne določi agencija.

(4) Definicije za izračun parametrov komercialne kakovosti so opredeljene v 1. poglavju Priloge 2.

(5) Izračun skladnosti ravni kakovosti storitev iz prve alinee drugega odstavka je opredeljena v 2. poglavju Priloge 2.

33. člen

(izplačana nadomestila)

Distribucijski operater ali distribucijska podjetja poročajo agenciji podatke o potrjenih zahtevah za izplačilo nadomestil in podatke o izplačanih nadomestilih po napetostnih nivojih oziroma vrsti odjema (SN/NN/GOS) zaradi nedoseganja zajamčenih standardov posameznih storitev komercialne kakovosti.

34. člen

(podatki o pritožbah)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja v okviru letnega poročanja in krovnega poročila poročajo agenciji o številu upravičenih in neupravičenih pritožb uporabnikov v zvezi z neskladnostjo ravni kakovosti storitev, ki jih določajo zajamčeni standardi komercialne kakovosti.

(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo agenciji število upravičenih in vseh pritožb, ki se nanašajo na posamezne storitve komercialne kakovosti, ki so jih prejeli od uporabnikov.

(3) Podatki o pritožbah iz tega člena so določeni v 3. poglavju Priloge 2.

35. člen

(spremljanje in beleženje časov)

(1) Čas prejetja pisnega vprašanja, pritožbe ali zahteve uporabnika je datum prejema elektronske pošte oziroma datum prispetja v elektronski predal ali datum štampiljke vhodne pošte.

(2) Čas odgovora na pisno vprašanje, pritožbo ali zahtevo uporabnika je datum odpošiljanja elektronske pošte na elektronski naslov prejemnika oziroma datum štampiljke izhodne pošte.

36. člen

(knjiga pritožb)

Distribucijski operater ali distribucijska podjetja uvedejo knjigo pritožb, da lahko stranke, ki so nezadovoljne s posamezno storitvijo (čakalna doba, osebna obravnava itd.), opišejo svoja opažanja. Zagotoviti je treba redno analizo zapisov v knjigi pritožb. Distribucijski operater ali distribucijska podjetja objavijo izsledke in izvedene ukrepe v krovnem poročilu o kakovosti oskrbe.

37. člen

(višja sila in tuji vzroki)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja za vse parametre, katerih vrednost je presegala vrednost, določeno z minimalnimi standardi komercialne kakovosti, in so jih opredelili kot višjo silo ali tuji vzrok, vodijo dokumentacijo, s katero lahko dokažejo:

-        izredno stanje oziroma razmere, ki so preprečile izvedbo storitve v skladu s predpisano ravnjo kakovosti oskrbe in

-        da se je uporabnik strinjal s prekoračitvijo zajamčenih standardov.

(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja posredujejo informacije o vzroku za vsako prekoračitev in opredelijo dokazno gradivo.

IV. KAKOVOST NAPETOSTI

38. člen

(vodenje podatkov o kakovosti napetosti)

Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni voditi podatke o kakovosti napetosti, ki so podlaga za poročanje agenciji. Podatki o kakovosti napetosti se zajemajo iz stalnega nadzora (stalni monitoring) kakovosti napetosti na prenosnem in distribucijskem sistemu ter s pomočjo občasnega monitoringa.

39. člen

(podatki o kakovosti napetnosti)

Elektrooperater in distribucijska podjetja poročajo agenciji o skladnosti parametrov po slovenskem standardu SIST EN 50160, ločenih po napetostnih nivojih, in ji posredujejo naslednje vrste podatkov:

-        splošne podatke o kakovosti napetosti;

-        podatke stalnega monitoringa kakovosti napetosti;

-        podatke občasnega monitoringa kakovosti napetosti;

-        podatke o pritožbah glede neskladnosti kakovosti napetosti.

40. člen

(splošni podatki o kakovosti napetosti)

Elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji naslednje podatke:

a)     podatke, pridobljene s pomočjo stalnega monitoringa:

-  naziv merilnih točk in lokacija stalnega monitoringa v RTP/RP;

-  stanje opremljenosti sistema s stalnim nadzorom kakovosti napetosti:

-     skupno število merilnih točk VN-sistema;

-     delež vzpostavitve stalnega monitoringa na VN-sistemu glede na načrtovani obseg;

-     skupno število merilnih točk SN-sistema in

-     skupno število merilnih točk celotnega sistema;

b)     podatke, pridobljene s pomočjo občasnega monitoringa:

-  število izvedenih meritev v okviru občasnega monitoringa in

-  rezultate procentualne analize izmerjenih vrednosti;

c)     podatke o pritožbah:

-  število pritožb zaradi odstopanj kakovosti napetosti in

-  stanje pritožb uporabnikov (ugotovljena upravičenost oziroma neupravičenost);

d)     analizo stanja s komentarjem, ki vključuje opis dogodkov, ki so bili posledica višje sile večjih področnih razsežnosti.

41. člen

(podatki stalnega monitoringa)

(1) Iz meritev kakovosti napetosti, ki se izvajajo v skladu s stanjem tehnike po veljavnih tehničnih standardih, elektrooperater in distribucijska podjetja posredujejo agenciji naslednje podatke po napetostnih nivojih in po posameznih objektih oziroma točkah sistema, kjer je bilo vzpostavljeno stalno spremljanje kakovosti napetosti, in sicer:

a)     število tednov pod merilnim nadzorom;

b)     število neskladnih tednov (kakršna koli odstopanja od standarda);

c)     število skladnih tednov;

d)     število tednov, v katerih so bila izmerjena odstopanja od standarda pri:

-  odklonih napajalne napetosti;

-  hitrih napetostnih spremembah (velikost, jakost flikerja);

-  harmonskih in med-harmonskih napetostih;

-  neravnotežju napajalne napetosti;

-  napetostnih signalih v sistemu in

-  omrežni frekvenci.

(2) Posamezne parametre stanja kakovosti napetosti agencija izračuna iz podatkov meritev kakovosti napetosti, ločeno po napetostnih nivojih.

(3) Elektrooperater in distribucijska podjetja enkrat letno posredujejo agenciji tudi podrobnejše podatke o upadih napetosti, kot so specificirani v slovenskem standardu SIST EN 50160. Na podlagi podatkov o upadih napetosti agencija izračuna sistemski parameter pogostosti upadov.

(4) Definicije in parametri stanja kakovosti napetosti so določeni v 1. poglavju Priloge 3, ki je sestavni del tega akta.

(5) Sistemski parameter pogostosti upadov je določen v 2. poglavju Priloge 3.

42. člen

(parametri kakovosti napetosti)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo na področju kakovosti napetosti naslednje parametre:

-        skupni parameter stanja kakovosti napetosti;

-        parametre stanja posameznih karakteristik kakovosti napetosti in

-        sistemski parameter pogostosti upadov.

(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja lahko predpišejo strožje parametre minimalnih standardov kakovosti napetosti, kot so zahtevani v slovenskem standardu SIST EN 50160.

43. člen

(podatki občasnega monitoringa)

(1) Poročanje o parametrih kakovosti napetosti, pridobljenih iz občasnega monitoringa napetosti, zajema podatke občasnega monitoringa:

-        ob pritožbah uporabnikov;

-        za potrebe izdaje SZP in

-        za potrebe ustreznega načrtovanja ter razvoja omrežja oziroma pred priklopom razpršenih virov ipd.

(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo podatke o skladnosti parametrov kakovosti napetosti za celotno območje distribucijskega sistema na opazovanem nivoju RTP/RP.

44. člen

(podatki o pritožbah)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja v okviru letnega poročanja in krovnega poročila agenciji posredujejo podatke o številu upravičenih in neupravičenih pritožb uporabnikov glede neskladnosti dosežene ravni kakovosti napetosti z ravnjo, ki jo določajo minimalni standardi kakovosti napetosti.

(2) Vrste pritožb iz prejšnjega odstavka so določene v 3. poglavju Priloge 2.

45. člen

(višja sila in tuji vzroki)

V višjo silo in tuje vzroke se štejejo vsa nenormalna obratovalna stanja, ki so določena v slovenskem standardu SIST EN 50160.

46. člen

(obveščanje in objava podatkov)

(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh enkrat letno v okviru krovnega poročila obvestijo uporabnike o ravni kakovosti napetosti.

(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja na svojih spletnih straneh uporabnike obveščajo tudi o veljavnih standardih, podzakonskih aktih, dobavnih pogojih in drugih dokumentih, ki določajo minimalne tehnične standarde za kakovost napetosti.

V. PRESOJA MONITORINGA KAKOVOSTI OSKRBE IN UKREPI ZA NJEGOVO IZBOLJŠANJE

47. člen

(namen)

Agencija izvaja presoje monitoringa kakovosti oskrbe (v nadaljnjem besedilu: presoja) z namenom ugotavljanja pravilnosti izvajanja monitoringa kakovosti oskrbe in z namenom ugotavljanja možnosti izboljševanja procesa monitoringa kakovosti oskrbe ter ugotoviti primernost sistema kakovosti za doseganje kakovostnih ciljev.

48. člen

(pooblaščene osebe agencije)

Presojo pri distribucijskem operaterju ali distribucijskih podjetjih izvajajo pooblaščene osebe agencije. Presoja se praviloma izvaja na mestu, kjer so na voljo podatki.

49. člen

(napoved presoje)

(1) Agencija napove presojo v pisni obliki najpozneje 14 dni pred izvedbo postopka in hkrati sporoči imena pooblaščenih oseb agencije ter področje presoje. Distribucijski operater ali distribucijsko podjetje mora agenciji sporočiti osebne in kontaktne podatke odgovorne osebe, ki bo sodelovala v postopku presoje, in potrditi datum napovedane presoje.

(2) Agencija lahko na zahtevo distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja datum izvedbe presoje prestavi za največ pet delovnih dni od napovedanega datuma. Pisno zahtevo za prestavitev datuma, ki mora biti utemeljena, mora distribucijski operater ali distribucijsko podjetje agenciji posredovati v petih delovnih dneh po prejemu pisne napovedi presoje. Vsak udeleženec v presoji nosi svoje stroške.

50. člen

(načrtovanje obsega podatkov za presojo)

Načrtovanje in določitev domene podatkov za presojo se izvede na podlagi analiz posredovanih podatkov, ki jih izvaja agencija in so shranjeni v podatkovni bazi agencije. Pri presoji se za posamezno vrsto kakovosti oskrbe iz 4. člena tega akta pregleda vzorec, ki zajema najmanj deset dogodkov oziroma podatkov, ki so podlaga za izračun ravni kakovosti izvedenih storitev.

51. člen

(področja za izvedbo presoje)

Agencija izvaja presojo na naslednjih področjih:

-        učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe;

-        točnost registriranja dogodkov;

-        natančnost izračuna parametrov in

-        pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov.

52. člen

(učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe)

(1) Učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe se ugotavlja s presojo operativnega izvajanja procesa nadzora kakovosti oskrbe na lokaciji presojevanca in s pridobivanjem informacij od distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja na podlagi vprašalnika oziroma izpraševanja, ki zajema naslednje procesne vidike:

-        postopke za beleženje in merjenje parametrov;

-        postopke za obdelavo in hrambo podatkov;

-        postopke za poročanje podatkov;

-        postopke uporabe in varovanja podatkov (dostop, avtorizacija itd.);

-        organizacijske vidike izvajanja nadzora kakovosti oskrbe;

-        tehnično podporo za izvajanje nadzora kakovosti oskrbe (informatizacija, avtomatizacija, telekomunikacije itd.) in

-        druge procesne vidike.

(2) Agencija presoja učinkovitost procesa na podlagi naslednjih lastnosti:

-        kakovosti (raven razpoložljivosti, celovitosti in kakovosti podatkov ter informacij);

-        uporabnosti (raven prilagoditve procesa projektno-procesni kulturi v podjetju, raven informatizacije in integracije sistemov, uporabnost podpornih orodij in procesnih ogrodij, raven povezljivosti informacij in podatkov, raven procesne kompleksnosti ipd.);

-        preglednosti (razpoložljivost informacij, dokumentacija, izmenjava in dostop do podatkov, informacij, informacijska varnost ipd.);

-        fleksibilnosti (možnost prilagajanja procesa, učinkovito upravljanje sprememb ipd.);

-        natančnosti in predvidljivosti (skladnost z zunanjimi pravili, upravljanje tveganj za odstopanja ipd.);

-        hitrosti (hitrost izvajanja, raven avtomatizacije ipd.) in

-        virov (zadostnost virov, upravljanje z viri, ustreznost stroškov ipd.).

(3) Učinkovitost procesa nadzora kakovosti oskrbe se izraža s pozitivnim mnenjem, pozitivnim mnenjem s pridržkom ali negativnim mnenjem agencije na podlagi analize izpolnjenega vprašalnika in informacij, pridobljenih z izpraševanjem.

(4) Vprašalnik iz prvega odstavka agencija objavi na svojih spletnih straneh.

53. člen

(točnost registriranja dogodkov)

(1) Točnost registriranja dogodkov se ugotavlja z analizo postopkov registracije dogodkov v okviru procesa nadzora kakovosti oskrbe.

(2) Parameter točnosti registriranja dogodkov se za posamezno vrsto netočnosti določi na naslednji način:

(3) Parameter točnosti registriranja dogodkov predstavlja vrednost posamezne ugotovljene točnosti registriranja dogodkov in se določi v skladu s tabelo iz prejšnjega odstavka.

(4) Agencija pri presoji točnosti registriranja časa upošteva zaokroževanje časa na celo sekundo glede na zajeti podatek v sistemu SCADA.

54. člen

(natančnost izračuna parametrov)

(1) Natančnost izračuna parametrov se ugotavlja na podlagi izbranega vzorca s primerjavo izračunov parametrov kakovosti oskrbe, ki jih je naredila agencija, s tistimi, ki jih je opravil distribucijski operater ali distribucijsko podjetje oziroma njegov sistem za procesiranje podatkov.

(2) Če sistem za procesiranje podatkov ne dopušča dostopa do izvornih podatkov, mora distribucijski operater ali distribucijsko podjetje na zahtevo agencije predložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere izhaja specifikacija ali način izračunov posameznih parametrov neprekinjenosti napajanja.

(3) Parameter natančnosti izračuna je delež pravilno izvedenih izračunov, izražen v odstotkih. Nepravilno izveden izračun parametrov je tisti, ki se razlikuje od izračuna, ki ga opravi agencija.

55. člen

(pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov)

(1) Pravilnost opredelitve vzrokov dogodkov se ugotavlja na podlagi izbranega vzorca s pregledom dokumentacije, na podlagi katere je distribucijski operater ali distribucijsko podjetje izvzelo dogodke, na katere ni moglo vplivati (višja sila oziroma tuji vzroki).

(2) Parameter pravilnosti opredelitve vzrokov dogodkov je delež pravilno dokumentiranih in razvrščenih dogodkov glede na njihove vzroke (lastni vzrok, tuji vzrok, višja sila), izražen v odstotkih. Nepravilno razvrščen dogodek je tisti, ki ni ustrezno dokumentiran ali razvrščen v skladu s tem aktom.

56. člen

(rezultat presoje in ukrepi za izboljšanje)

(1) Če je pri presoji učinkovitosti procesa nadzora kakovosti oskrbe iz 52. člena tega akta agencija podala negativno mnenje, se glede vpliva na upravičene stroške upošteva največji negativni vpliv, ki ga določa splošni akt agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira.

(2) Če je pri presoji učinkovitosti procesa nadzora kakovosti oskrbe iz 52. člena tega akta agencija podala pozitivno mnenje ali pozitivno mnenje s pridržkom, se izračuna povprečna vrednost parametrov točnosti registriranja dogodkov, natančnosti izračuna parametrov in pravilnosti opredelitve vzrokov dogodkov, ki se zaokroži navzdol na celoštevilčno vrednost.

(3) Glede na izračunano povprečno vrednost parametrov iz prejšnjega odstavka se vpliv na upravičene stroške, ki ga določa splošni akt agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira, določi na naslednji način:

(4) Presoja se lahko ponovi le enkrat. Če se v ponovljeni presoji ponovno pokažejo nepravilnosti, ki se po metodologiji tega člena odrazijo v vrednosti manj kot 95 %, se vpliv na upravičene stroške določi v skladu s prvim odstavkom.

(5) Distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje mora v primeru iz druge in tretje vrstice tabele v tretjem odstavku zagotoviti izračun parametrov neprekinjenosti napajanja v skladu s konfiguracijo omrežja in številom uporabnikov, ki ustrezajo presojanemu obdobju.

57. člen

(zapisnik in zaključno poročilo izvedene presoje)

(1) O izvedeni presoji agencija sestavi zapisnik, ki ga podpišeta agencija in pooblaščeni predstavnik distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja.

(2) Po končani presoji agencija sestavi poročilo, v katerem oceni ustreznost opravljene presoje. Priloga poročilu je tudi zapisnik o izvedeni presoji iz prejšnjega odstavka.

Priloga 1: Neprekinjenost napajanja

Priloga 2: Komercialna kakovost

Priloga 3: Kakovost napetosti

Akt o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 59/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

58. člen

(spremljanje parametrov neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju)

(1) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja vzpostavijo nadzor parametrov neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju (raven spremljanja parametrov na TP in NN-izvodih TP), ko bo vsaj 80 % uporabnikov opremljenih s sistemom naprednega merjenja.

(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja pričnejo agenciji posredovati parametre neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju eno leto po uvedbi sistema naprednega merjenja v obsegu, ki je določen v prejšnjem odstavku.

59. člen

(uporaba akta za operaterje zaprtih distribucijskih sistemov)

(1) Določbe tega akta se za operaterje zaprtih distribucijskih sistemov začnejo uporabljati 1. januarja 2016.

(2) Operaterji zaprtih distribucijskih sistemov vzpostavijo pogoje za pričetek spremljanja podatkov v skladu s tem aktom do 31. decembra 2015.

(3) Prve podatke operaterji zaprtih distribucijskih sistemov agenciji posredujejo za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 v skladu z določbami 7. člena tega akta.

60. člen

(prenehanje uporabe predpisov)

Z dnem uveljavitve tega akta se preneha uporabljati Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 73/12).

61. člen

(uveljavitev akta)

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 23/18) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

(1) Določbe četrtega odstavka 17. člena in četrtega odstavka 18. člena se začnejo uporabljati 1. januarja 2022.

(2) Distribucijski operater ali distribucijska podjetja pričnejo poročati parametre iz prvega odstavka 21. člena za posamezni dan 1. januarja 2022.

30. člen

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Akt o spremembi Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 62/19) spreminja 29. člen Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 23/18) tako, da se glasi:

»29. člen

(1) Določbe četrtega odstavka 17. člena in četrtega odstavka 18. člena se začnejo uporabljati 1. januarja 2022.

(2) Distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje prične poročati parametre iz prvega odstavka 21. člena akta za posamezni dan 1. januarja 2020, za leto 2019 pa navedene parametre za posamezni dan posreduje agenciji najkasneje do konca leta 2020.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Akt o spremembah Akta o pravilih monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 90/21) spreminja 58. člen akta tako, da se glasi:

»58. člen

(spremljanje parametrov neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju)

(1) Distribucijski operater oziroma distribucijska podjetja vzpostavijo nadzor parametrov neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju (raven spremljanja parametrov na TP in NN-izvodih TP) do 1. januarja 2024.

(2) Distribucijski operater oziroma distribucijska podjetja začnejo agenciji posredovati parametre neprekinjenosti napajanja na NN-nivoju eno leto po roku, ki je določen v prejšnjem odstavku.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.