Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Akta o metodologiji za
določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina obsega:
-
Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 21/18 z dne 30. 3. 2018),
-
Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za določitev
regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št.
48/21 z dne 30. 3. 2021).
AKT
o metodologiji za določitev regulativnega okvira
operaterja sistema zemeljskega plina
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1) Ta akt določa metodologijo za določitev
regulativnega okvira, v katerem operater sistema zemeljskega plina (v
nadaljnjem besedilu: operater sistema) po predhodnem soglasju Agencije za
energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) določi upravičene stroške in vire za
pokrivanje upravičenih stroškov.
(2) S tem aktom se določajo:
-
trajanje posameznega regulativnega obdobja;
-
vrste in kriteriji za določitev ter način izračuna elementov regulativnega
okvira;
-
vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriteriji za
ugotavljanje upravičenih stroškov in način njihovega določanja;
-
način vključitve spodbud za pridobitev evropskih sredstev;
-
vsebina zahteve operaterja sistema za izdajo soglasja k regulativnemu
okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za ostale storitve
(v nadaljnjem besedilu: zahteva za izdajo soglasja agencije);
-
vrsta, format in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev
regulativnega okvira;
-
podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira;
-
parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti
ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
-
minimalni standardi kakovosti različnih storitev operaterja sistema;
-
višina, načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev minimalnih
standardov kakovosti.
(3) Namen tega akta je zagotoviti:
-
učinkovitost operaterja sistema z namenom zagotavljanja učinkovite ravni
delovanja, investiranja in uporabe sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem
besedilu: sistem);
-
zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje prenosa oziroma distribucije
zemeljskega plina in drugih nalog operaterja sistema v skladu z Energetskim
zakonom (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1);
-
trajnostno gospodarno poslovanje operaterja sistema;
-
stabilne in predvidljive razmere za delovanje operaterja sistema in
stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
-
ekonomsko reguliranje omrežnin za sistem na način, ki spodbuja
stroškovno učinkovitost operaterja sistema;
-
izboljševanje oziroma ohranjanje kakovosti storitev z zemeljskim plinom.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot izrazi,
opredeljeni v 4. in 159. členu EZ-1, poleg tega imajo posamezni izrazi še
naslednji pomen:
-
bilančni obračun: je
obračun prihodkov in stroškov oziroma odhodkov operaterja prenosnega sistema v
zvezi z izravnavo in uravnoteženjem prenosnega sistema z namenom uresničitve
načela nevtralnosti;
-
operativni izravnalni račun: je račun med
sosednjimi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij, ki se uporablja za
odpravljanje razlik usmerjanja pretoka na povezovalni točki z namenom
poenostavitve obračunavanja plina za uporabnike omrežja, priključene na zadevno
povezovalno točko (v nadaljnjem besedilu: OBA)
-
prevzemno–predajno mesto: je mesto na sistemu,
na katerem se izvajata prevzem oziroma predaja zemeljskega plina, ali mesto, na
katerem se izvajajo meritve ali na drug način ugotavljajo realizirane količine
o odjemu oziroma oddaji zemeljskega plina iz oziroma v sistem;
-
sredstva: so
neopredmetena sredstva v uporabi, ki ne vključujejo dobrega imena, in
opredmetena osnovna sredstva v uporabi, ki so neposreden pogoj za opravljanje
dejavnosti operaterja sistema;
-
zemeljski plin za izravnavo: je količina
zemeljskega plina operaterja prenosnega sistema, izražena v kWh, ki je
namenjena izravnavi dnevnih odstopanj med prevzetimi in predanimi količinami
zemeljskega plina in uravnoteženju prenosnega sistema ter ne vključuje
zemeljskega plina za lastno rabo, osnovno polnitev in sistemske razlike;
-
zemeljski plin za lastno rabo: je količina
zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je na merilnih mestih sistema registriran
za potrebe delovanja kompresorjev in za tehnološko ogrevanje. Količina
zemeljskega plina za lastno rabo vključuje tudi registrirane količine izpihanega
zemeljskega plina;
-
zemeljski plin za namen obračuna po OBA: je količina zemeljskega
plina, izražena v kWh, ki je dodeljena operativnemu izravnalnemu računu;
-
zemeljski plin za osnovno polnitev: je količina
zemeljskega plina, izražena v kWh, ki je namenjena osnovnemu polnjenju sistema
za potrebe usposobitve sistema ali dela sistema za obratovanje oziroma
izvajanje prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina po sistemu;
-
zemeljski plin za sistemske razlike: je količina
zemeljskega plina, izražena v kWh, ki predstavlja višek ali primanjkljaj
energije in je posledica merilnih negotovosti in izgub, ki niso registrirane na
merilnih napravah.
II. REGULATIVNO OBDOBJE
3. člen
(regulativno obdobje)
(1) Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih
koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.
(2) V primeru začetka ali prenehanja izvajanja
dejavnosti operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja se
realizirano trajanje regulativnega obdobja za operaterja sistema prične ali
konča znotraj regulativnega obdobja.
III. METODA REGULACIJE
4. člen
(metoda regulacije)
(1) Metoda regulacije temelji na metodi reguliranega
letnega prihodka in omrežnin operaterja sistema, ki določa vzročno-posledično
povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov operaterja
sistema in na tej podlagi obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin
prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjem regulativnem
obdobju oziroma pravico operaterja sistema, da pri določitvi regulativnega
okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.
(2) Reguliran letni prihodek operaterja sistema je
prihodek posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za
uporabo sistema in drugih prihodkov in je namenjen pokrivanju upravičenih
stroškov operaterja sistema.
(3) Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo sistema
dolžan plačati uporabnik sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk
omrežnine ter obsega uporabe tega sistema v skladu z aktom, ki ureja metodologijo
za obračunavanje omrežnine za sistem (v nadaljnjem besedilu: metodologija za
obračunavanje omrežnine).
(4) Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto
regulativnega obdobja.
(5) Metoda reguliranega letnega prihodka in omrežnin
operaterja sistema temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih
realiziranih stroškov od priznanih upravičenih stroškov (PUSt),
od doseganja spodbud za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva in od
doseganja 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja
prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega
zakupa in ponovnega odkupa v skladu z 52. členom tega akta.
5. člen
(načrtovane omrežnine)
Operater sistema v regulativnem okviru določi načrtovane
omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (OMRt) na
naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
OMRt načrtovane omrežnine za
posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
USt načrtovani upravičeni stroški za
posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 9. do
33. člena tega akta, v eurih;
DPt načrtovani drugi prihodki za
posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z določbami od 36. do
39. člena tega akta, ki so predhodno zmanjšani za izločene prihodke iz 37.
člena tega akta, v eurih;
ΔROT-1 tisti del odstopanj od
regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še
ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se
odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi
regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu z 58.
členom tega akta, v eurih;
tROT trajanje regulativnega obdobja, ki se
določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let;
nΔROTt načrtovani primanjkljaj omrežnin za
posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja
skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega
okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu z 58. členom tega akta,
v eurih;
t leto
regulativnega obdobja.
IV. ELEMENTI REGULATIVNEGA OKVIRA
6. člen
(regulativi okvir)
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev
načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema in načrtovanih virov za
pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov operaterja sistema po posameznih
letih regulativnega obdobja.
(2) Na podlagi metode reguliranega letnega prihodka in
omrežnin operater sistema določi regulativni okvir tako, da z načrtovanim
reguliranim letnim prihodkom za regulativno obdobje, presežkom omrežnin iz
preteklih let in načrtovanim primanjkljajem omrežnin največ v višini
načrtovanega stroška amortizacije zagotovi kritje največ do zneska načrtovanih
upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega primanjkljaja omrežnin
iz preteklih let.
7. člen
(elementi regulativnega okvira)
(1) Elementi regulativnega okvira so:
-
upravičeni stroški;
-
omrežnine;
-
drugi prihodki iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema;
-
presežki oziroma primanjkljaji omrežnin iz preteklih let;
-
načrtovan primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega stroška
amortizacije in
-
izravnava.
(2) Elementi regulativnega okvira so na podlagi
kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta
načrtovani in priznani. Načrtovane elemente po posameznih letih regulativnega
obdobja določi operater sistema v skladu s tem aktom in soglasjem agencije pred
začetkom regulativnega obdobja za celotno regulativno obdobje. Priznane
elemente regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja določi
operater sistema po preteku posameznega leta regulativnega obdobja ter jih v
skladu s šestim odstavkom 255. člena EZ-1 potrdi agencija.
(3) Upravičeni stroški v skladu s tem aktom
predstavljajo stroške delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije in
reguliran donos na sredstva.
(4) Viri za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov
v skladu s tem aktom predstavljajo omrežnine, druge prihodke iz izvajanja
dejavnosti operaterja sistema, presežek oziroma primanjkljaj omrežnin iz
preteklih let in načrtovani primanjkljaj omrežnin največ v višini načrtovanega
stroška amortizacije v skladu z 58. členom tega akta.
(5) Z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja
tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja
regulativni okvir določa tudi izravnavo tarifnih postavk omrežnine po
posameznih letih regulativnega obdobja. Izravnava tarifnih postavk omrežnine
med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta:
-
znesek omrežnin ob upoštevanju načrtovane uporabe sistema in načrtovanih
tarifnih postavk omrežnine, določenih v skladu z metodologijo za obračunavanje
omrežnine, in
-
znesek tistega dela upravičenih stroškov, ki se krijejo iz omrežnin,
za regulativno obdobje pred in po izravnavi
enaka.
8. člen
(geografsko območje)
(1) Operater sistema mora določiti regulativni okvir za
regulativno obdobje za geografsko območje na način, kot je določen v tem aktu.
(2) Geografsko območje za operaterja prenosnega sistema
je celotno območje Republike Slovenije.
(3) Geografsko območje za operaterja distribucijskega
sistema je območje vseh lokalnih skupnosti, za katere ima pridobljeno pravico
izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za ločeno
geografsko območje šteje območje tiste lokalne skupnosti, katere distribucijski
sistem oziroma njegov del ni povezan s prenosnim sistemom ali distribucijskim
sistemom na območju Republike Slovenije.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primeru, če
operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja začne ali
preneha izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo na območju posameznih
lokalnih skupnosti, za to regulativno obdobje območje teh lokalnih skupnosti
obravnava kot ločeno geografsko območje.
V. VRSTE IN KRITERIJI ZA DOLOČITEV TER NAČIN IZRAČUNA
ELEMENTOV REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Upravičeni stroški
9. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja (USRO)
se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega
obdobja (USt).
(2) Upravičene stroške za posamezna leta regulativnega
obdobja in za regulativno obdobje določi operater sistema v regulativnem
okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
10. člen
(določitev upravičenih stroškov)
(1) Operater sistema določi upravičene stroške za
posamezno leto regulativnega obdobja (USt) na naslednji
način:

kjer oznake pomenijo:
USt upravičeni stroški za posamezno leto
regulativnega obdobja, v eurih;
SDVt
letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
AMt
letni strošek amortizacije, v eurih;
RDSt
letni reguliran donos na sredstva, v eurih;
t leto
regulativnega obdobja.
(2) Operater sistema mora pri določitvi upravičenih
stroškov v zahtevi za izdajo soglasja agencije upoštevati:
-
zgolj tiste postavke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
operaterja sistema, posledica opravljanja dejavnosti operaterja sistema in
nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso,
tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih
navodil;
-
namensko rabo postavk;
-
gospodarno in učinkovito rabo postavk.
11. člen
(sredstva v najemu)
(1) Če operater sistema ni lastnik sistema ali njegovega
dela in ga uporablja za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, mora z
lastnikom sistema pogodbeno urediti vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega
sistema, vključno z določitvijo stroškov uporabe sistema, ki za potrebe tega
akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe sistema.
(2) Operater sistema v skladu s tem aktom pri določitvi
upravičenih stroškov v delu, ki se nanaša na določitev stroškov delovanja in
vzdrževanja (SDVt), ne upošteva stroškov najemnin. Pri
določitvi upravičenih stroškov operater sistema za sredstva v najemu v skladu s
tem aktom določi strošek amortizacije za sredstva v najemu in reguliran donos
na sredstva v najemu.
1.1. Stroški delovanja in vzdrževanja
12. člen
(stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV) so
stroški in odhodki, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v
skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje
sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Med stroške delovanja in vzdrževanja (SDV) se
ne priznavajo stroški in odhodki:
-
ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za lastno rabo, zemeljskega
plina za sistemske razlike in zemeljskega plina za namen obračuna po OBA v
obsegu, ki presega dva odstotka po prenosnem sistemu prenesenih oziroma v
distribucijski sistem prevzetih količin zemeljskega plina;
-
uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na vstopne točke v prenosni
sistem v Republiko Slovenijo in izstopne točke iz prenosnega sistema iz
Republike Slovenije;
-
najemnine za sistem, če operater sistema ni lastnik sistema ali
njegovega dela;
-
ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem ter članom
organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja (na primer
trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade
za uspešno poslovanje in podobno) skupaj s pripadajočimi dajatvami;
-
dodatnega pokojninska zavarovanja skupaj s pripadajočimi dajatvami;
-
bonitete in druga podobna izplačila v zvezi z zaposlitvijo vključno s
pripadajočimi dajatvami, kot so opredeljene po davčni zakonodaji;
-
ki se nanašajo na donacije;
-
v višini 50 odstotkov stroškov reklame operaterja sistema v zvezi s
pridobivanjem novih odjemalcev na sistemu in reklamiranjem zanesljivosti ter
varnosti oskrbe z zemeljskim plinom. Če preostali strošek reklam presega
0,3 odstotka čistih prihodkov od prodaje operaterja sistema, se tudi ta
presežni del stroška reklam ne priznava med stroške delovanja in vzdrževanja;
-
za sponzorstva;
-
vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih
prihodkov za te namene;
-
ki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne odhodke, razen tistih
prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 13. členu tega akta;
-
povezani z vračili neupravičeno pridobljenih brezplačno prevzetih
evropskih sredstev;
-
ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov;
-
za nadomestila na podlagi 260. člena EZ-1 in
-
ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo.
(3) Stroški in odhodki, ki se ne priznajo v skladu z
davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke in za potrebe
tega akta predstavljajo postavke, ki se nanašajo na:
-
privatno življenje;
-
stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
-
kazni, ki jih izreče pristojni organ;
-
reprezentanco v višini 50 odstotkov in
-
plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za
čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti
z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma
pogodbo.
(4) V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV)
se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV)
in nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
13. člen
(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV)
operaterja sistema so stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na:
-
porabljen zemeljski plin za lastno rabo, zemeljski plin za sistemske
razlike in zemeljski plin za namen obračuna po OBA do vključno dveh odstotkov
po prenosnem sistemu prenesenih oziroma v distribucijski sistem prevzetih
količin zemeljskega plina;
-
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo
nadomestila to dajatev;
-
članarine, kjer je članstvo predpisano z zakonom ali uredbami Evropske
unije;
-
prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami do uporabnikov
sistema iz naslova omrežnin;
-
prevrednotovalne poslovne odhodke, nastale v zvezi s sredstvi v primeru,
če se sredstva nanašajo na energetsko infrastrukturo in so tovrstni odhodki
posledica stečajev, likvidacij, izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječe
energetske infrastrukture iz upravičenih razlogov.
(2) Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV)
operaterja prenosnega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi stroški
oziroma odhodki, ki se nanašajo na:
-
nakup in prodajo zemeljskega plina za izravnavo in
-
nadomestila operaterja prenosnega sistema za izvajanje regulativnih
nalog agencije.
(3) Kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV)
operaterja distribucijskega sistema se v skladu s tem aktom obravnavajo tudi
stroški oziroma odhodki uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na izstopne
točke iz prenosnega sistema v Republiki Sloveniji.
14. člen
(nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in
vzdrževanja (NSDV) sestavljajo:
-
stroški materiala;
-
stroški storitev;
-
stroški dela;
-
drugi poslovni odhodki in
-
drugi odhodki.
15. člen
(določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Operater sistema določi stroške delovanja in
vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDVt) na
naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
SDVt
letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
NSDVt-1
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v
eurih;
Ut
faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega
obdobja, ki se določi v skladu z 20. členom tega akta;
NNSDVt-1
nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta, v
eurih;
NIt
faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi v skladu z
19. členom tega akta;
t leto
regulativnega obdobja.
(2) Operater sistema mora v regulativnem okviru ločeno
izkazati nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) od
nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
16. člen
(podlaga za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Operater sistema pri določitvi nadzorovanih stroškov
delovanja in vzdrževanja (NSDV) za prvo leto regulativnega obdobja (leto
t) kot nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja predhodnega
leta (NSDVt-1) upošteva njihove vrednosti iz regulativnega
okvira za zadnje leto preteklega regulativnega obdobja (ROT-1),
h kateremu je agencija dala soglasje, povečane za načrtovane nenadzorovane
stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi z zakonom ali drugimi predpisi
določenimi novimi nalogami operaterja sistema, ki za to regulativno obdobje (ROT)
v skladu s 13. členom in drugim odstavkom 50. člena tega akta ne izpolnjujejo
več kriterijev za priznavanje med nenadzorovanimi stroški delovanja in
vzdrževanja (NNSDV). Znesek povečanja se določi kot povprečna vrednost,
izračunana v skladu s prvim odstavkom 17. člena tega akta.
(2) V naslednjih letih regulativnega obdobja se
nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) določijo v skladu s
15. členom tega akta.
17. člen
(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in
vzdrževanja)
(1) Operater sistema pri določitvi nenadzorovanih
stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) za prvo leto regulativnega
obdobja (leto t) kot nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja
predhodnega leta (NNSDVt-1) upošteva povprečno vrednost teh realiziranih
stroškov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega
obdobja, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek operater sistema pri
izračunu povprečne vrednosti teh realiziranih stroškov let t-5, t-4
in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi
določb tega akta, ne upošteva tistih postavk, ki se v skladu s prvim odstavkom
16. člena tega akta vključujejo v izračun nadzorovanih stroškov delovanja in
vzdrževanja (NSDV).
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek operater
prenosnega sistema pri določitvi tistega dela nenadzorovanih stroškov delovanja
in vzdrževanja predhodnega leta (NNSDVt-1), ki se nanašajo na
drugo alineo drugega odstavka 13. člena tega akta, upošteva vrednost iz
sprejetega finančnega načrta agencije skladno s 401. členom EZ-1.
(4) V naslednjih letih regulativnega obdobja se
nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) določijo v skladu
s 15. členom tega akta.
18. člen
(faktor prilagoditve)
(1) Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja
posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške
delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški:
-
storitev za vzdrževanje sistema,
-
materiala za vzdrževanje sistema in
-
dela v višini 50 odstotkov, mora operater sistema prilagoditi višino teh
stroškov tako, da upošteva faktor prilagoditve.
(2) Faktor prilagoditve, ki ga operater sistema upošteva
pri prilagoditvi stroškov iz prejšnjega odstavka, se izračuna ob upoštevanju
ugotovljenega faktorja spremembe dolžine prenosnega oziroma distribucijskega
omrežja (v nadaljnjem besedilu: omrežje) v uporabi. Za potrebe določitve
upravičenih stroškov na podlagi tega akta faktor prilagoditve ne more biti
višji od 1,0300 in mora biti določen na štiri decimalna mesta.
(3) Operater sistema določi faktor spremembe dolžine
omrežja v uporabi na podlagi načrtovanih usposobljenih naložb v skladu z 32.
oziroma 33. členom tega akta in odraža spremembo načrtovane dolžine omrežja na
dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na
načrtovano dolžino omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega
obdobja se podatek o načrtovani dolžini omrežja za predhodno leto (leto t-1)
izračuna kot dolžina omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana
za načrtovano dolžino usposobljenih naložb v letu t-1.
19. člen
(faktor načrtovane letne inflacije)
(1) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za
posamezno leto regulativnega obdobja operater sistema upošteva faktor
načrtovane letne inflacije (NIt), ki se določi ob upoštevanju
podatka o načrtovani stopnji inflacije za povprečje leta iz Pomladanske
napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad RS za makroekonomske analize in
razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja
(leto t-1) iz prvega odstavka 3. člena tega akta.
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega
odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta
regulativnega obdobja, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za
manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za
povprečje leta za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Če UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto
t-1) do roka za podajo zahteve za izdajo soglasja agencije iz 41. člena
tega akta ne objavi pomladanske napovedi iz prvega odstavka, se pri izračunu
faktorja načrtovane letne inflacije za posamezno leto regulativnega obdobja
upošteva javno objavljen podatek o načrtovani stopnji inflacije za povprečje
leta skladno s prvim in drugim odstavkom iz zadnje objavljene Jesenske napovedi
gospodarskih gibanj.
20. člen
(faktor učinkovitosti)
(1) Operater sistema pri določitvi nadzorovanih stroškov
delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva povečevanje
učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto
regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža
zahtevo po potrebnem znižanju upravičenih stroškov operaterja sistema.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega
obdobja (Ut) za operaterja prenosnega sistema z odločbo
določi agencija najkasneje v roku treh mesecev pred rokom dražb letnih
zmogljivosti, ki se določijo v koledarju dražb na podlagi četrte točke 11.
člena Uredbe Komisije (EU) št. 2017/459 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju
kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih
plina in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 984/2013 (UL L št. 72 z dne 17. 3.
2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu Uredba (EU) št. 2017/459), v letu pred
začetkom regulativnega obdobja.
(3) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega
obdobja (Ut) za operaterja distribucijskega sistema z odločbo
določi agencija najkasneje do 30. aprila v letu pred začetkom
regulativnega obdobja.
(4) Agencija določi faktor učinkovitosti za posamezno
leto regulativnega obdobja (Ut) na naslednji način:

ob upoštevanju:
-
načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva (USplt),
opredeljene kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz
Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi UMAR v letu pred
začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) iz prvega odstavka 3. člena
tega akta, in
-
individualne učinkovitosti operaterja sistema (UIndt)
na podlagi rezultatov analiz učinkovitosti po strokovnih metodah (v nadaljnjem
besedilu: primerjalna analiza).
(5) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega
odstavka ne objavi načrtovane splošne produktivnosti gospodarstva za vsa
posamezna leta regulativnega obdobja, agencija pri določitvi faktorja
učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut),
ki se nanaša na splošno produktivnost gospodarstva (USplt),
za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani splošni
produktivnosti gospodarstva za zadnje objavljeno leto iz napovedi iz prejšnjega
odstavka.
(6) Agencija za posameznega operaterja sistema upošteva
faktor individualne učinkovitosti operaterja sistema (UIndt)
na podlagi rezultatov primerjalnih analiz in z upoštevanjem meril iz Priloge 1,
ki je sestavni del tega akta.
1.2. Strošek amortizacije
21. člen
(določitev stroška amortizacije)
(1) Operater sistema določi strošek amortizacije za
posamezno leto regulativnega obdobja (AMt) na naslednji
način:

kjer oznake pomenijo:
AMt
letni strošek amortizacije, v eurih;
NVt
nabavna vrednost posameznega sredstva, določena v skladu s 23. členom tega
akta, v eurih;
ast
amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, določena v skladu
z 22. in 24. členom tega akta;
t
leto regulativnega obdobja.
(2) Strošek amortizacije iz prejšnjega odstavka določi
operater sistema za sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
operaterja sistema v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega akta. Pri
določitvi stroška amortizacije se ne upošteva stroška amortizacije sredstev, ki
so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, in ki
je vključen v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih
prihodkov za te namene.
(3) Operater sistema mora v regulativnem okviru ločeno
izkazati strošek amortizacije za sredstva v lasti (AMtL) in
za sredstva v najemu (AMtN).
22. člen
(strošek amortizacije)
(1) Operater sistema določi strošek amortizacije ob
upoštevanju nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu s 23. členom tega
akta, amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti
posameznega sredstva, in metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Pri določitvi stroška amortizacije operater sistema
v skladu s tem aktom upošteva amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo
koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih.
(3) Če operater sistema za poslovne potrebe obračunava
strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so nižje od davčno
priznanih amortizacijskih stopenj, mora pri določitvi stroška amortizacije v
skladu s tem aktom upoštevati nižje amortizacijske stopnje.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija
od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in prizna le enkrat.
(5) Če operater sistema pri sredstvih v dobi uporabnosti
ugotovi neenakomerno uporabo sredstev, se za ta sredstva pri določitvi
omrežnine uporabi metoda proizvedenih enot glede na pričakovani vzorec
gospodarskih koristi iz sredstev.
23. člen
(nabavna vrednost sredstev)
(1) Operater sistema mora pri določitvi stroška
amortizacije upoštevati nabavno vrednost sredstev. Nabavna vrednost sredstev v
skladu s tem aktom predstavlja nabavno vrednost teh sredstev pri operaterju
sistema ali lastniku sistema ob pridobitvi, zmanjšana za morebitne slabitve teh
sredstev, kot je določeno z računovodskimi standardi.
(2) Nabavna vrednost sredstev, določena v skladu s
prejšnjim odstavkom, pa za potrebe tega akta ne more biti višja od nabavne
vrednosti teh sredstev ob njihovi prvi usposobitvi za uporabo pri prvem
operaterju sistema ali prvem lastniku sistema.
(3) V nabavno vrednost sredstev se v skladu s tem aktom
ne vključujejo zvišanja vrednosti sredstev, ki so posledica prevrednotenja
zaradi revaloriziranja sredstev.
(4) Če se med dobo koristnosti sredstev zniža njihova
vrednost, operater sistema upošteva znižano nabavno vrednost sredstev.
(5) Nabavna vrednost sredstev, ki se bodo usposobila po
posameznih letih regulativnega obdobja, mora biti določena v skladu z načrtom
usposobitve sredstev iz naložbenega načrta operaterja sistema iz 32. oziroma
33. člena tega akta ter ob upoštevanju kriterijev iz tega akta.
24. člen
(amortizacijske stopnje)
Ne glede na evidentiranje tistih delov sistema, ki se
nanašajo na gradbene objekte v poslovnih knjigah operaterja sistema ali
lastnika sistema, se za potrebe določitve stroška amortizacije po tem aktu
le-ti obravnavajo kot gradbeni objekt ali deli gradbenih objektov in za katere
se kot najvišje priznane amortizacijske stopnje upoštevajo davčno priznane
amortizacijske stopnje za gradbene objekte ali za dele gradbenih objektov.
1.3. Reguliran donos na sredstva
25. člen
(reguliran donos na sredstva)
(1) Operater sistema pri določitvi reguliranega donosa
na sredstva upošteva zgolj sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje
dejavnosti operaterja sistema. V skladu s tem aktom se za sredstva, ki niso
neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja sistema, štejejo
stanovanjski, počitniški in muzejski objekti, vključno z opremo in zemljišči,
umetniška dela, oskrbovalna mesta za stisnjen zemeljski plin in podobna
sredstva.
(2) Reguliran donos na sredstva se ne priznava tudi na
sredstva oziroma dele sredstev:
-
v gradnji in izdelavi;
-
v višini brezplačno prevzetih sredstev posameznikov in pravnih oseb
zasebnega prava;
-
ki so bila financirana s strani brezplačno prevzetih evropskih sredstev,
drugih nepovratnih sredstev države, lokalnih skupnosti ter pravnih oseb javnega
prava in
-
pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem.
(3) Reguliran donos na sredstva se ne priznava tudi na
dele sredstev, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost dela sredstev v povezavi
z nepriznano nabavno vrednostjo iz drugega in tretjega odstavka 23. člena tega
akta.
26. člen
(določitev reguliranega donosa na sredstva)
(1) Operater sistema določi reguliran donos na sredstva
za posamezno leto regulativnega obdobja (RDSt) na naslednji
način:

kjer oznake pomenijo:
RDSt letni reguliran donos na sredstva, v
eurih;
PVSt povprečna regulativna vrednost sredstev,
v eurih;
TPSK tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo
(WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku;
t leto regulativnega obdobja.
(2) Operater sistema mora v regulativnem okviru ločeno
izkazati reguliran donos na sredstva v lasti (RDStL)in na
sredstva v najemu (RDStN).
26.a člen
(določitev reguliranega donosa glede na učinkovitost
sredstev)
(1) Ta člen se uporablja za sredstva:
-
operaterja prenosnega sistema, ki se nanašajo na širitev prenosnega
sistema in predstavljajo naložbo oziroma del naložbe operaterja prenosnega
sistema v skupni načrtovani nabavni vrednosti naložbe enaki ali višji kot 15
milijonov eurov iz razvojnega načrta, h kateremu je dala soglasje agencija;
-
operaterja distribucijskega sistema, ki se nanašajo na izgradnjo novega
distribucijskega sistema.
(2) Če operater sistema med sredstvi izkazuje sredstva iz
prejšnjega odstavka, pri izračunu povprečne regulativne vrednosti sredstev iz
27. člena tega akta izloči knjigovodsko vrednost teh sredstev.
(3) Reguliran donos na sredstva iz prvega odstavka tega člena
se določi v okviru odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto
regulativnega obdobja glede na učinkovitost uporabe teh sredstev v skladu s
50.a členom tega akta.
(4) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se za relevantno
obdobje (r), ki predstavlja obdobje 25 let od leta usposobitve za
uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo ločeno
znotraj sredstev operaterja sistema. Po preteku relevantnega obdobja (r)
se sredstva iz prvega odstavka tega člena ne obravnavajo ločeno.
27. člen
(določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev)
Operater sistema za izračun reguliranega donosa na sredstva
kot osnovo upošteva povprečno regulativno vrednost sredstev (PVSt)
za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se izračuna na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
PVSt povprečna regulativna vrednost
sredstev, v eurih;
OVSt otvoritvena vrednost regulativne baze
sredstev, v eurih;
ZVSt zaključna vrednost regulativne baze
sredstev, v eurih;
t leto regulativnega obdobja.
28. člen
(otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev)
(1) Pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze
sredstev (OVSt) za prvo leto regulativnega obdobja operater
sistema upošteva realizirane knjigovodske vrednosti sredstev iz bilance stanja
na dan 31. december predpreteklega leta pred začetkom regulativnega obdobja
(leto t-2), zmanjšane za knjigovodsko vrednost tistih sredstev, na
katera se v skladu s 25. členom tega akta ne priznava reguliran donos na
sredstva, ter spremenjene za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto
t-1) na način, kot ga določa 29. člen tega akta.
(2) Za drugo in tretje leto regulativnega obdobja se pri
določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVSt)
upošteva v skladu s tem aktom izračunana zaključna vrednost sredstev (ZVSt)
prejšnjega leta regulativnega obdobja.
29. člen
(zaključna vrednost regulativne baze sredstev)
Zaključno vrednost regulativne baze sredstev (ZVSt)
za posamezno leto regulativnega obdobja operater sistema izračuna na naslednji
način:

kjer oznake pomenijo:
ZVSt
zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v eurih;
OVSt
otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, določena v skladu z 28.
členom tega akta, v eurih;
NNt
vrednost usposobljenih sredstev v letu regulativnega obdobja,
ugotovljenih v skladu z 32. oziroma 33. členom tega akta, v eurih;
AMt
letni strošek amortizacije, obračunan v skladu z določbami od 21.
do 24. člena tega akta, v eurih;
ISt
vrednost izločenih sredstev iz poslovnih knjig za to leto
regulativnega obdobja, v eurih;
SbRDSt
knjigovodska vrednost sredstev ali dela sredstev, ki so usposobljena za
uporabo v tem letu regulativnega obdobja (NNt) in na katera
se ne priznava reguliran donos na sredstva v skladu s 25. členom tega akta, v
eurih;
t leto
regulativnega obdobja.
30. člen
(tehtani povprečni strošek kapitala)
Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK)
določi agencija na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
TPSK tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo
(WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku;
DLK delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju:
(vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost
dolžniškega kapitala), v odstotku;
SLK strošek lastniškega kapitala, v odstotku;
EDS efektivna davčna stopnja, ki izhaja iz ekonomsko
upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu;
DDK delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju:
(vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost
dolžniškega kapitala), v odstotku;
SDK strošek dolžniškega kapitala, v odstotku.
31. člen
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala)
Operater sistema v zahtevi za izdajo soglasja agencije
upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK)
največ v višini, kot je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del tega akta.
1.4. Vpliv naložbenega načrta na regulativni okvir
32. člen
(naložbeni načrt operaterja prenosnega sistema)
(1) Agencija v postopku izdaje soglasja k razvojnemu
načrtu omrežja operaterja prenosnega sistema, katerega sestavni del je triletni
naložbeni načrt operaterja prenosnega sistema, v letu odločanja o zahtevi za
izdajo soglasja na podlagi tega akta preverja in ocenjuje naložbeni načrt tudi
v povezavi s postopkom določitve regulativnega okvira operaterja prenosnega
sistema.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta
operaterja prenosnega sistema imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija v
postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta operaterju prenosnega
sistema naloži, da pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov, ki se nanašajo
na načrtovani strošek amortizacije in načrtovani reguliran donos na sredstva,
za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem
redu iz naložbenega načrta operaterja prenosnega sistema, ki bodo usposobljene
za uporabo po posameznih letih regulativnega obdobja.
33. člen
(naložbeni načrt operaterja distribucijskega sistema)
(1) Agencija v postopku odločanja o zahtevi za izdajo
soglasja agencije preverja in ocenjuje naložbeni načrt operaterja
distribucijskega sistema.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta
operaterja distribucijskega sistema imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija
v postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta operaterju
distribucijskega sistema naloži, da pri določitvi načrtovanih upravičenih
stroškov, ki se nanašajo na načrtovani strošek amortizacije in načrtovani
reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene
naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta operaterja
distribucijskega sistema, ki bodo usposobljene za uporabo po posameznih letih
regulativnega obdobja.
2. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
34. člen
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov)
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
regulativnega obdobja (VRO) se določijo kot vsota virov za
pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja (Vt).
(2) Vire za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno
leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater sistema v
regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
35. člen
(določitev virov za pokrivanje upravičenih stroškov)
Operater sistema pri določitvi regulativnega okvira za
posamezno leto regulativnega obdobja upošteva vire za pokrivanje upravičenih
stroškov tega leta (Vt), ki se določijo na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
Vt viri za pokrivanje upravičenih
stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
RPt reguliran letni prihodek operaterja
sistema iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema za posamezno leto
regulativnega obdobja, določen v skladu s 36. členom tega akta, v eurih;
ΔROT-1 tisti del odstopanj od regulativnega okvira
za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še ni upošteval pri
določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ki se odraža v presežku
oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega
okvira za regulativno obdobje v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
tROT trajanje regulativnega obdobja, ki se
določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom let;
nΔROTt načrtovani primanjkljaj omrežnin za
posamezno leto regulativnega obdobja, ki za vsa leta regulativnega obdobja
skupaj ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije iz regulativnega
okvira za to regulativno obdobje in se določi v skladu s 40. in 58. členom tega
akta, v eurih;
t leto regulativnega obdobja.
36. člen
(določitev reguliranega letnega prihodka)
(1) Reguliran letni prihodek operaterja sistema za
posamezno leto regulativnega obdobja (RPt) operater sistema v
skladu s tem aktom določi na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
RPt reguliran letni prihodek operaterja
sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, v eurih;
OMRt omrežnine za posamezno leto regulativnega
obdobja, v eurih;
DPt drugi prihodki, ki so predhodno
zmanjšani za izločene prihodke iz 37. člena tega akta, v eurih;
t leto regulativnega obdobja.
(2) V skladu s tem aktom drugi prihodki operaterja
prenosnega sistema vključujejo tudi prihodke iz naslova bilančnega obračuna.
37. člen
(izločeni prihodki)
Kot izločeni prihodki se v skladu s tem aktom štejejo:
-
finančni prihodki;
-
prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter
-
prihodki, ki so posledica na podlagi določb drugega in tretjega odstavka
12. člena tega akta predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja,
vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
38. člen
(določitev drugih prihodkov)
Operater sistema pri določitvi regulativnega okvira določi
druge prihodke za posamezno leto regulativnega obdobja (DPt)
na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
DPt drugi prihodki za posamezno leto
regulativnega obdobja, v eurih;
DPt-1 drugi prihodki predhodnega
leta, ki se določijo v skladu z 39. členom tega akta, v eurih;
NIt faktor načrtovane letne inflacije, ki se
določi v skladu z 19. členom tega akta;
t leto regulativnega obdobja.
39. člen
(osnova za določitev drugih prihodkov)
(1) Operater sistema pri določitvi drugih prihodkov (DP)
za prvo leto regulativnega obdobja kot druge prihodke predhodnega leta (DPt-1)
upošteva povprečno vrednost realiziranih drugih prihodkov let t-5, t-4 in
t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, ugotovljenih na podlagi določb
tega akta.
(2) V naslednjih letih regulativnega obdobja se drugi
prihodki (DP) določijo v skladu z 38. členom tega akta.
40. člen
(načrtovani primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje)
Če operater sistema za regulativno obdobje ne more zagotoviti
take spremembe tarifnih postavk, ki zagotavljajo pokritje celotnega
načrtovanega upravičenega stroška amortizacije, pri določitvi tistega dela
regulativnega okvira, ki se nanaša na določitev načrtovanih virov za pokrivanje
upravičenih stroškov regulativnega obdobja, načrtuje primanjkljaj omrežnin za
regulativno obdobje (nΔROT) največ v višini načrtovanega stroška
amortizacije za to regulativno obdobje.
VI. ZAHTEVA ZA IZDAJO SOGLASJA AGENCIJE
41. člen
(zahteva za izdajo soglasja agencije)
(1) Operater prenosnega sistema mora vložiti zahtevo za
izdajo soglasja agencije najkasneje v roku 75 dni pred rokom dražb letnih
zmogljivosti, ki se določijo v koledarju dražb na podlagi 4. točke 11. člena
Uredbe (EU) št. 2017/459, v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto
t-1).
(2) Operater distribucijskega sistema mora vložiti
zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 15. julija leta pred
začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(3) Operater sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja
agencije na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje
dva meseca pred iztekom roka iz prejšnjih dveh odstavkov in ki vsebujejo
naslednje podatke in razkritja:
-
navedba regulativnega obdobja, za katero je operater sistema določil
regulativni okvir in vlaga zahtevo za izdajo soglasja agencije;
-
navedba geografskega območja, za katero operater sistema določa regulativni
okvir;
-
potrebna za izračun načrtovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za
posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje, ločeno za
nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in nenadzorovane stroške delovanja
in vzdrževanja, ter izračun teh postavk;
-
potrebna za izračun in določitev vpliva naložb iz naložbenega načrta
operaterja sistema na omrežnine po njihovem prioritetnem vrstnem redu;
-
potrebna za izračun načrtovanega stroška amortizacije sredstev za leto
vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega
obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
-
potrebna za izračun načrtovane povprečne regulativne vrednosti sredstev
za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta
regulativnega obdobja ter izračun načrtovanega reguliranega donosa na sredstva
za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun
teh postavk;
-
potrebna za izračun načrtovanih drugih prihodkov za posamezna leta
regulativnega obdobja in za regulativno obdobje ter izračun teh postavk;
-
potrebna za izračun omrežnin za posamezna leta regulativnega obdobja in
za regulativno obdobje, tarifnih postavk omrežnine za posamezna leta
regulativnega obdobja v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine ter
izračun teh postavk;
-
– o tistem delu odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta,
ki ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za
pretekla leta in se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se
upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje (ΔROT-1);
-
o načrtovanem primanjkljaju omrežnin za posamezno leto regulativnega
obdobja (nΔROTt ) in za regulativno obdobje (nΔROT);
-
o načrtovanih zakupljenih zmogljivosti in prenesenih količinah
operaterja prenosnega sistema po posameznih vstopnih in izstopnih točkah za
leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta
regulativnega obdobja oziroma o načrtovanem številu odjemnih mest, obračunski
moči, zakupljenih zmogljivostih in distribuiranih količinah po posameznih odjemnih
skupinah ter podatke o načrtovanem številu in tipu merilnih naprav na dan
31. december za operaterja distribucijskega sistema za leto vložitve
zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja;
-
o finančnem vplivu, ki ga bodo imele omrežnine na uporabnike prenosnega
sistema, ločeno za vstopne in izstopne točke, oziroma o finančnem vplivu, ki ga
bodo imele omrežnine na uporabnike distribucijskega sistema, ločeno po odjemnih
skupinah;
-
potrebna za izračun in določitev tarifnih postavk za posamezne ostale
storitve, ki jih operater sistema določi v skladu z metodologijo za
obračunavanje omrežnine.
(4) Obrazci v elektronski obliki iz prejšnjega odstavka
vključujejo tudi regulativni okvir, tarifne postavke omrežnin in tarifne postavke
za ostale storitve, ki jih je operater sistema določil v zahtevi za izdajo
soglasja agencije ter izjavo o pravilnosti posredovanih podatkov in skladnosti
postopka določitve regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine in tarifnih
postavk za ostale storitve z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost
operaterja sistema kot izvajalca gospodarske javne službe.
(5) Operater sistema k zahtevi za izdajo soglasja
agencije priloži naložbeni načrt iz 32. oziroma 33. člena tega akta v
elektronski obliki.
(6) Operater sistema posreduje agenciji zahtevo za
izdajo soglasja agencije tako, da agenciji posreduje obrazce v elektronski
obliki na njen elektronski naslov, z redno pošto pa posreduje s strani
upravičene osebe operaterja sistema podpisane dokumente iz četrtega in petega
odstavka.
42. člen
(zahteva v primeru prvega izvajanja dejavnosti)
(1) Če operater sistema med trajanjem regulativnega
obdobja začne prvič izvajati dejavnost operaterja sistema, vloži zahtevo za
izdajo soglasja agencije med regulativnim obdobjem in v regulativnem okviru
določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za
regulativno obdobje na podlagi načrtovanih postavk za posamezno leto
regulativnega obdobja ob upoštevanju kriterijev iz tega akta le za preostalo
obdobje do izteka trajajočega regulativnega obdobja po tem aktu.
(2) V primeru začetka prvega izvajanja dejavnosti
operaterja sistema med trajanjem regulativnega obdobja mora operater sistema
vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj pet mesecev pred predvidenim
začetkom izvajanja prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina.
43. člen
(zahteva v primeru prenosa izvajanja dejavnosti)
(1) Če se med trajanjem regulativnega obdobja izvede
prenos izvajanja dejavnosti operaterja sistema iz obstoječega na novega
operaterja sistema, novi operater sistema v regulativnem okviru določi
upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno
obdobje na podlagi podatkov, ki so bili podlaga za določitev regulativnega
okvira za to regulativno obdobje pri obstoječem operaterju sistema ter h
kateremu je dala agencija soglasje, in sicer v sorazmernih vrednostih glede na
obdobje od vključno meseca predvidenega začetka izvajanja do meseca zaključka
tega leta regulativnega obdobja ter za preostala leta regulativnega obdobja do
zaključka regulativnega obdobja.
(2) Obstoječi operater sistema je dolžan novemu
operaterju sistema in agenciji posredovati izračun in določitev upravičenih
stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz regulativnega okvira, h
kateremu je dala soglasje agencija in ki se prenaša na novega operaterja
sistema.
(3) V primeru prenosa izvajanja dejavnosti operaterja
sistema med trajanjem regulativnega obdobja mora novi operater sistema vložiti
zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj dva meseca pred predvidenim
začetkom izvajanja prenosa oziroma distribucije zemeljskega plina.
44. člen
(zahteva v primeru načrtovanega prenehanja izvajanja
dejavnosti)
(1) Operater sistema, ki skladu s tem aktom v času
vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije že razpolaga z informacijo in
dokazili, da bo med trajanjem regulativnega obdobja prenehal izvajati dejavnost
operaterja sistema, v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za
pokrivanje upravičenih stroškov od prvega leta regulativnega obdobja do
vključno leta prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema. Operater
sistema za leto prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja sistema določi
vrednosti v regulativnem okviru v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od
začetka leta do vključno meseca predvidenega prenehanja izvajanja dejavnosti.
(2) Če operater sistema v času vložitve zahteve za
izdajo soglasja agencije ne razpolaga z informacijo in dokazili, da bo med
trajanjem regulativnega obdobja prenehal z izvajanjem dejavnosti operaterja
sistema, in med regulativnim obdobjem preneha izvajati dejavnost operaterja
sistema, se to dejstvo upošteva pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega
okvira v skladu z določbami tega akta.
45. člen
(zahteva za izdajo soglasja zaradi spremenjenih okoliščin)
(1) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja
ugotovi takšno letno spremembo v obsegu uporabe sistema glede na v zahtevi, h
kateri je dala soglasje agencija za to regulativno obdobje, načrtovano uporabo
sistema, ki ima za posledico več kot 25-odstotno povišanje omrežnin za prenosni
sistem ali omrežnin za distribucijski sistem glede na načrtovane omrežnine za
prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta
regulativnega obdobja in to povišanje omrežnin presega načrtovani primanjkljaj
omrežnin v zahtevi, h kateri je dala soglasje agencija za to regulativno
obdobje na podlagi 5. člena tega akta, lahko za ta presežni znesek vloži novo
zahtevo za izdajo soglasja agencije zaradi spremenjenih okoliščin med trajanjem
tega regulativnega obdobja.
(2) Če operater sistema med trajanjem regulativnega obdobja
ugotovi takšno letno spremembo v obsegu uporabe sistema glede na v zahtevi, h
kateri je dala soglasja agencija za to regulativno obdobje, načrtovano uporabo
sistema, ki ima za posledico več kot 25-odstotno znižanje omrežnin za prenosni
sistem ali omrežnin za distribucijski sistem glede na načrtovane omrežnine za
prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta
regulativnega obdobja in to znižanje omrežnin skupaj z načrtovanim
primanjkljajem omrežnin iz zahteve, h kateri je dala soglasje agencija za to
regulativno obdobje, presega dovoljen načrtovani primankljaj omrežnin iz 5.
člena tega akta, lahko za ta presežni znesek vloži novo zahtevo za izdajo
soglasja agencije zaradi spremenjenih okoliščin med trajanjem tega
regulativnega obdobja.
(3) Če operater sistema ugotovi, da se je v posameznem letu
regulativnega obdobja spremenil obseg uporabe sistema, določen v prvem in
prejšnjem odstavku tega člena, ali so nastopile druge nepričakovane okoliščine,
v regulativnem okviru za preostala leta regulativnega obdobja spremeni
načrtovane regulirane prihodke v delu, ki se nanaša na načrtovane prihodke iz
prenosa oziroma distribucije. Načrtovane regulirane prihodke spremeni tako, da
na podlagi spremenjenega načrtovanega količinskega obsega uporabe sistema, ki
upošteva spremenjene okoliščine in načrtovan primankljaj omrežnin, spremeni
tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem v skladu z
metodologijo za obračunavanje omrežnine tako, da so do konca regulativnega
obdobja načrtovane omrežnine skupaj z realiziranimi omrežninami od začetka
regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enake načrtovanim
omrežninam iz zahteve za to regulativno obdobje. S tem operater sistema
zagotovi izravnavo v skladu s petim odstavkom 7. člena tega akta.
(4) Operater sistema mora novi zahtevi za izdajo soglasja
agencije iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazila o nepričakovani
spremembi v obsegu uporabe sistema ali drugih nepričakovanih okoliščinah.
46. člen
(presoja zahteve)
V postopku izdaje soglasja agencija presoja skladnost v
regulativnem okviru določenih upravičenih stroškov, virov za pokrivanje
upravičenih stroškov, določitev in izravnavo tarifnih postavk omrežnine ter
določitev tarifnih postavk za ostale storitve v skladu s tem aktom in
metodologijo za obračunavanje omrežnine.
VII. PRAVILA IN NAČIN UGOTAVLJANJA ODSTOPANJ OD
REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Izračun odstopanj od regulativnega okvira za posamezno
leto regulativnega obdobja
47. člen
(spremljanje poslovanja in nadzor)
(1) Agencija na podlagi letnih podatkov o poslovanju
operaterja sistema spremlja poslovanje operaterja sistema in nadzira uporabo
določb tega akta.
(2) Agencija nadzira uporabo metode reguliranega letnega
prihodka in omrežnin v postopku odločanja o izdaji soglasja agencije in v
postopku ugotavljanja odstopanj, kjer v primeru ugotovljenega drugačnega
odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, kot
ga je ugotovil operater sistema, izda posebno odločbo.
48. člen
(ugotavljanje odstopanj za posamezno leto)
Operater sistema na podlagi letnih podatkov o poslovanju
spremlja izvajanje regulativnega okvira in ugotavlja odstopanje od
regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot),
odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del
odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri
določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in
ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje.
49. člen
(določitev odstopanj za posamezno leto)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto
regulativnega obdobja (Δrot) operater sistema določi na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
Δrot odstopanje od regulativnega okvira za
posamezno leto regulativnega obdobja, pri čemer negativna vrednost Δrot
pomeni obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin nameni pokrivanju
upravičenih stroškov naslednjih let, pozitivna vrednost Δrot
pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri
določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih, v eurih;
PUSt priznani upravičeni stroški
operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, določeni v skladu z
določbami od 50. do 52. člena tega akta, v eurih;
PRPt priznani reguliran letni prihodek
operaterja sistema iz izvajanja dejavnosti operaterja sistema za posamezno leto
regulativnega obdobja, določen v skladu s 53. členom tega akta, v eurih;
ΔROT-1 tisti del odstopanj od regulativnega okvira
za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še ni upošteval pri
določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se odraža v presežku oziroma
primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi regulativnega okvira za
regulativno obdobje v skladu z 58. členom tega akta, v eurih;
tROT trajanje regulativnega obdobja, ki se
določi v skladu s 3. členom tega akta, izraženo s številom koledarskih let;
t leto regulativnega obdobja.
(2) Priznani elementi regulativnega okvira iz prejšnjega
odstavka se izračunajo tako, da se načrtovani elementi regulativnega okvira za
posamezno leto regulativnega okvira, h kateremu je bilo dano soglasje agencije,
preračunajo v skladu s tem aktom.
1.1. Priznani upravičeni stroški
50. člen
(priznani upravičeni stroški)
(1) Operater sistema ob zaključku posameznega leta
regulativnega obdobja preračuna načrtovane upravičene stroške (USt)
iz regulativnega okvira za to leto in določi priznane upravičene stroške (PUSt)
tako, da upošteva:
a)
načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki so bili
upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto in se nanašajo na
stroške storitev za vzdrževanje sistema, stroške materiala za vzdrževanje
sistema in stroške dela v višini 50 odstotkov, preračunane z upoštevanjem
realiziranega faktorja prilagoditve za posamezna leta regulativnega obdobja, ki
se določi v skladu z 18. členom tega akta, kot priznane;
b)
preostale vrednosti načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in
vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to
leto, kot priznane;
c)
realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki se
nanašajo na stroške materiala za zemeljski plin za lastno rabo, za zemeljski
plin za sistemske razlike in zemeljski plin za namen obračuna po OBA v obsegu,
ki ne presega dveh odstotkov po prenosnem sistemu prenesenih oziroma v
distribucijski sistem prevzetih količin zemeljskega plina, iz izkaza poslovnega
izida operaterja sistema kot priznane;
d)
preostale realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja iz
izkaza poslovnega izida operaterja sistema pod pogoji iz tega akta kot
priznane;
e)
realiziran strošek amortizacije iz izkaza poslovnega izida operaterja
sistema pod pogoji iz tega akta kot priznan;
f)
reguliran donos na sredstva, ki se izračuna pod pogoji iz tega akta, kot
priznan. Pri izračunu priznanega reguliranega donosa na sredstva se upošteva
tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSKt),
ki je bil za to leto upoštevan pri določitvi regulativnega okvira, h kateremu
je dala soglasje agencija, in priznana povprečna regulativna vrednost sredstev
(PVSt), izračunana v skladu s 26.a in 27. členom tega akta.
Pri tem mora operater sistema pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne
baze sredstev (OVSt) in zaključne vrednosti regulativne baze
sredstev (ZVSt):
-
za prvo leto regulativnega obdobja (leto t) kot otvoritveno
vrednost regulativne baze sredstev (OVSt) upoštevati
realizirano vrednost sredstev iz poslovnih knjig operaterja sistema na dan
31. decembra leta pred začetkom regulativnega obdobja (leta t-1),
zmanjšano za vrednost sredstev, na katera se na podlagi 25. člena tega akta ne
priznava reguliran donos na sredstva in zmanjšano za vrednost sredstev iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta;
-
za vsa naslednja leta regulativnega obdobja kot otvoritveno vrednost
regulativne baze sredstev (OVSt) upoštevati zaključne
vrednosti regulativne baze sredstev (ZVSt) za predhodno leto
regulativnega obdobja, izračunano v skladu z naslednjo alineo;
-
za posamezno leto regulativnega obdobja kot zaključno vrednost
regulativne baze sredstev (ZVSt) upoštevati realizirano
vrednost sredstev iz poslovnih knjig operaterja sistema na dan
31. decembra posameznega leta regulativnega obdobja, zmanjšano za vrednost
sredstev, na katera se na podlagi 25. člena tega akta ne priznava reguliran
donos na sredstva in zmanjšano za vrednost sredstev iz prvega odstavka 26.a
člena tega akta;
g)
reguliran donos na sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta, ki
se izračuna v skladu s 50.a členom tega akta, kot priznan;
h)
enkratno spodbudo za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva (SEUt),
določeno v skladu z 52. členom tega akta, kot priznano;
i)
spodbudo operaterju prenosnega sistema v višini realizirane 25-odstotne
razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja prenosnega sistema od
nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega zakupa in ponovnega odkupa
kot priznano.
(2) Ne glede na določbe 13. člena tega akta se
realizirani stroški in odhodki, povezani z zakonom ali drugimi predpisi
določenimi novimi nalogami operaterja sistema, ki jih mora operater sistema
začeti izvajati znotraj regulativnega obdobja (ROT), pri
ugotavljanju odstopanj za to regulativno obdobje (ROT) in za
regulativno obdobje, ki sledi temu regulativnemu obdobju (ROT+1),
obravnavajo kot priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (PNNSDV).
Za vsa naslednja regulativna obdobja, ki sledijo ROT in
ROT+1, se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani
stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV), razen če izpolnjujejo katerega
izmed kriterijev iz 13. člena tega akta. Med nove naloge operaterja sistema ne
spada nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječih nalog na podlagi
veljavne zakonodaje.
(3) Načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
iz točk a) in b) prvega odstavka tega člena se pri določitvi odstopanj od
regulativnega okvira najprej preračunajo tako, da se ne glede na drugi stavek
prvega odstavka 16. člena tega akta preračuna povprečna vrednost tistih
priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV), ki so bili
v preteklih dveh regulativnih obdobjih priznani operaterju sistema pri
določitvi odstopanj od regulativnega okvira v zvezi z zakonom ali drugimi
predpisi določenimi novimi nalogami operaterja sistema. Povprečna vrednost se
izračuna kot povprečna vrednost pri odstopanju od regulativnega okvira
priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) za posamezno
nalogo v obdobju let t-6, t-5, t-4, t-3, t-2 in t-1 pred začetkom tega regulativnega
obdobja (ROT), in sicer glede na število let, v katerih so bili ti stroški
priznani operaterju sistema pri odstopanju od regulativnega okvira.
50.a člen
(priznani reguliran donos glede na učinkovitost sredstev)
(1) Priznan reguliran donos na sredstva iz prvega odstavka
26.a člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t) predstavlja
seštevek priznanih reguliranih donosov posameznih sredstev iz prvega odstavka
26.a člena tega akta operaterja sistema za posamezno leto regulativnega obdobja
(t) (RDSSr(t)).
(2) Priznan reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega
odstavka 26.a člena tega akta se za relevantno obdobje (r), ki
predstavlja obdobje 25 let od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva
iz prvega odstavka 26.a člena tega akta, izračuna pri ugotavljanju odstopanj od
regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (t) na
način, kot je določen v tem členu.
(3) Priznan reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega
odstavka 26.a člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t) (RDSSr(t))
se določi glede na učinkovito uporabo teh sredstev tako, da se skladno s tem
členom spremlja osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo
iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja
(t) (OPSr(t)) in upoštevajo kriteriji, ki so določeni
v desetem odstavku tega člena.
(4) Osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno
sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za posamezno leto
regulativnega obdobja se določi na naslednji način:
[EUR],
kjer oznake pomenijo:
OPSr(t) osnova
za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka
26.a člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t), v
eurih;
skupni
prihodki posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta v
relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega
sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0) do
vključno leta regulativnega obdobja (t), v eurih;
skupni
stroški posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta v
relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega
sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0) do
vključno leta regulativnega obdobja (t), v eurih;
skupna
osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega
odstavka 26.a člena tega akta v relevantnem obdobju (r) od leta
usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega
akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1),
v eurih;
r relevantno
obdobje;
t0 leto
usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega
akta;
t leto
regulativnega obdobja.
(5) Skupni prihodki posameznega sredstva iz prvega odstavka
26.a člena tega akta v relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za
uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0)
do vključno leta regulativnega obdobja (t) (
)
predstavljajo seštevek omrežnin operaterja sistema, obračunanih v povezavi s
posameznim sredstvom iz prvega odstavka 26.a člena tega akta v tem obdobju v skladu
z aktom, ki ureja obračunavanje omrežnine za to obdobje.
(6) Skupni strošek posameznega sredstva iz prvega odstavka
26.a člena tega akta v relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za
uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta do
vključno leta regulativnega obdobja (t) (
) predstavlja
seštevek stroška amortizacije (
) in seštevek
stroška delovanja in vzdrževanja (
) za
posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za to obdobje, ki se
izračunata v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.
(7) Seštevek stroška amortizacije (
) posameznega
sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta se za potrebe izračuna osnove
za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka
26.a člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t))
znotraj relevantnega obdobja (r) določi v skladu z določbami od 21. do
24. člena tega akta.
(8) Seštevek stroška delovanja in vzdrževanja (
) posameznega
sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta se znotraj relevantnega
obdobja (r) za potrebe izračuna osnove za priznavanje reguliranega
donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za
posamezno leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t))
določi v višini:
-
0,4 % nabavne vrednosti posameznega sredstva iz prvega odstavka
26.a člena tega akta operaterja prenosnega sistema oziroma
-
4,0 % nabavne vrednosti posameznega sredstva iz prvega odstavka
26.a člena tega akta operaterja distribucijskega sistema.
(9) Skupna osnova za priznavanje reguliranega donosa na
posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta v relevantnem
obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0) do vključno
preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) se določi na naslednji
način:
[EUR],
kjer oznake pomenijo:
skupna
osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega
odstavka 26.a člena tega akta v relevantnem obdobju (r) od leta
usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega
akta (t0) do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1),
v eurih;
skupni
prihodki posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta v
relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega
sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0) do
vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1), v eurih;
skupni
stroški posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta v
relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega
sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0) do
vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1), v eurih;
r relevantno
obdobje;
t0 leto
usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega
akta;
t-1 preteklo
leto regulativnega obdobja;
in kjer se pri določitvi skupne osnove za
priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a
člena tega akta v relevantnem obdobju (r) od leta usposobitve za uporabo
posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta do vključno
preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) za prvo
leto relevantnega obdobja (t0) kot podatek za predhodno leto
za to postavko upošteva vrednost nič eurov.
(10) Reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka
26.a člena tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja (t) se
določi kot priznan (RDSSr(t)) ob upoštevanju naslednjih
kriterijev:
-
če je osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t))
negativna oziroma enaka nič, je priznani reguliran donos na posamezno sredstvo iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta za to leto regulativnega obdobja (t)
(RDSSr(t)) enak nič eurov;
-
če je osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t))
večja od nič in hkrati večja od skupaj priznanega reguliranega donosa na
posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za relevantno obdobje
(r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega
odstavka 26.a člena tega akta (t0) do vključno preteklega
leta regulativnega obdobja (t-1) (
) ter je
hkrati seštevek osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo
iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t))
in skupaj priznani reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka
26.a člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za
uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0)
do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) manjši od
skupaj izračunanega reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz prvega
odstavka 26.a člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta
usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega
akta (t0) do vključno leta regulativnega obdobja (t)
na podlagi določb od 25. do 31. člena tega akta (
), je
operaterju sistema za to leto regulativnega obdobja (t) priznan
regulirani donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta
(RDSSr(t)) v višini osnove za priznavanje reguliranega donosa
na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za leto
regulativnega obdobja (t) (OPSr(t));
-
če je osnova za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t))
večja od nič in hkrati večja od skupaj priznanega reguliranega donosa na
posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za relevantno
obdobje (r) od leta usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0) do vključno
preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) ter je
hkrati seštevek osnove za priznavanje reguliranega donosa na posamezno sredstvo
iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za leto regulativnega obdobja (t) (OPSr(t))
in skupaj priznani reguliran donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka
26.a člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta usposobitve za
uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega akta (t0)
do vključno preteklega leta regulativnega obdobja (t-1) (
) enak ali
večji od skupaj izračunanega reguliranega donosa na posamezno sredstvo iz
prvega odstavka 26.a člena tega akta za relevantno obdobje (r) od leta
usposobitve za uporabo posameznega sredstva iz prvega odstavka 26.a člena tega
akta (t0) do vključno leta regulativnega obdobja (t)
na podlagi določb od 25. do 31. člena tega akta (
), je
operaterju sistema za to leto regulativnega obdobja (t) priznan
regulirani donos na posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta
(RDSSr(t)) tako, da skupno priznani regulirani donos na
posamezno sredstvo iz prvega odstavka 26.a člena tega akta za relevantno
obdobje (r) (
) ne presega
skupno izračunanega reguliranega donosa za relevantno obdobje (r) na
podlagi določb od 25. do 31. člena tega akta (
).
51. člen
(preračun načrtovanih nadzorovanih stroškov)
(1) Če se realizirano trajanje regulativnega obdobja
razlikuje od načrtovanega pri pripravi regulativnega okvira, h kateremu je dala
soglasje agencija, mora operater sistema pri ugotavljanju odstopanja od
regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja najprej načrtovane
nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDVt) iz
regulativnega okvira preračunati glede na dejanski mesec začetka ali prenehanja
izvajanja dejavnosti operaterja sistema.
(2) Tako preračunane postavke nadzorovanih stroškov
delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto
regulativnega obdobja se v povezavi s 50. členom tega akta štejejo za
načrtovane iz regulativnega okvira.
(3) Preračun ostalih postavk iz regulativnega okvira za
posamezno leto regulativnega obdobja se izvede v skladu s 50. členom tega akta.
52. člen
(spodbude)
(1) Če operater sistema realizira nižje stroške, kot so
priznani upravičeni stroški, razliko stroškov zadrži, oziroma če realizira
višje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko krije v breme
reguliranega donosa na sredstva.
(2) Operater sistema pri določitvi priznanih upravičenih
stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva enkratno spodbudo za
pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva (SEUt). Spodbuda
se upošteva v tistem letu regulativnega obdobja, ko je sredstvo, zgrajeno iz
teh virov, predano v uporabo, in sicer v višini 6 odstotkov od pridobljenih
brezplačno prevzetih evropskih sredstev. Če mora operater sistema vrniti
brezplačno pridobljena evropska sredstva, prejeta spodbuda zmanjšuje priznane
upravičene stroške pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto
leto regulativnega obdobja, v katerem je prišlo do vrnitve sredstev.
(3) Operater prenosnega sistema pri določitvi priznanih
upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva spodbudo
od doseganja 25-odstotne razlike med prihodki in stroški ter odhodki operaterja
prenosnega sistema od nakupa dodatnih zmogljivosti po programu prevelikega
zakupa in ponovnega odkupa v skladu s 50. členom tega akta. Ta spodbuda
povečuje ali znižuje priznane upravičene stroške operaterja prenosnega sistema.
1.2. Priznani viri za pokrivanje upravičenih stroškov
53. člen
(priznani regulirani letni prihodek)
(1) Priznani regulirani letni prihodek operaterja
sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (PRPt) v
skladu s tem aktom predstavljajo priznane omrežnine (POMRt)
in priznani drugi prihodki (PDPt), ki so predhodno zmanjšani
za priznane izločene prihodke, ugotovljene na podlagi realiziranih podatkov o
poslovanju operaterja sistema.
(2) V skladu s tem aktom priznani drugi prihodki (PDPt)
operaterja prenosnega sistema vključujejo tudi priznane prihodke iz naslova
bilančnega obračuna.
54. člen
(priznano upoštevano odstopanje)
Operater sistema pri določitvi priznanih virov za pokrivanje
priznanih upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva
tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga je operater
sistema upošteval pri določitvi regulativnega okvira za to leto regulativnega
obdobja v skladu z 58. členom tega akta (ΔROT-1),
kot priznan.
2. Način določitve stanja odstopanj od regulativnega
okvira
55. člen
(določitev stanja odstopanj)
Operater sistema ugotovi odstopanje od regulativnega okvira
za pretekla leta (ΔRO) na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
ΔRO odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta, ki
ga operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za
pretekla leta in ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin, pri
čemer negativna vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja sistema, da
presežek omrežnin nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin
naslednjih let, pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja
sistema, da upošteva primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin v naslednjih
letih, v eurih;
Δrot odstopanje od regulativnega okvira za
posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku oziroma
primanjkljaju omrežnin ter se določi v skladu z določbami od 48. člena do 54.
člena tega akta, v eurih;
Obrt obresti za posamezno leto regulativnega
obdobja, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo ugotovljeno odstopanje od
regulativnega okvira za to leto in se določijo v skladu s 56. členom tega akta,
v eurih;
n časovno obdobje, za katero operater sistema še ni
upošteval odstopanje od regulativnega okvira pri določitvi regulativnega
okvira;
t leto regulativnega obdobja.
56. člen
(obrestovanje presežkov oziroma primanjkljajev)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto
regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnin, se
letno obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od
regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere, ki je za posamezno
regulativno obdobje določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega akta.
(2) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega
okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določi kot povprečna vrednost
stanja odstopanj na začetku posameznega leta, ki vključuje stanje obresti za
pretekla leta in stanja odstopanj na koncu posameznega leta regulativnega
obdobja.
(3) V skladu s tem aktom se kot stanje odstopanj na
začetku leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) upošteva
vrednost zadržanega odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔzRO),
določenega v skladu z 58. členom tega akta.
(4) Izračunane obresti za posamezno leto regulativnega
obdobja (obrt) povečujejo oziroma zmanjšuje ugotovljeno
odstopanje od regulativnega okvira za to leto regulativnega obdobja (Δrot).
57. člen
(obrazec)
Operater sistema na obrazcu, ki ga pripravi agencija in ga
posreduje operaterju sistema, v okviru rednega letnega poročanja ugotovi
odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δrot),
odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del
odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater sistema še
ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se upošteva
pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje (ΔROT-1).
3. Način upoštevanja odstopanj pri določitvi
regulativnega okvira
58. člen
(upoštevanje odstopanj pri določitvi regulativnega okvira)
(1) Operater sistema ugotovi tisti del odstopanj od
regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi
regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga upošteva
pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje tako, da skupaj z
upoštevanjem vpliva naložb iz naložbenega načrta operaterja sistema na podlagi 32.
oziroma 33. člena tega akta ne preseže omejitve višine načrtovanega
primanjkljaja omrežnin za regulativno obdobje (nΔROT), ki na
podlagi 40. člena tega akta ne sme preseči višine načrtovanega stroška
amortizacije za regulativno obdobje.
(2) Pri določitvi regulativnega okvira v skladu s
prejšnjim odstavkom operater sistema upošteva tisti del odstopanj od
regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi
regulativnega okvira za pretekla leta (ΔROT-1) in ga določi
na naslednji način:

kjer oznake pomenijo:
ΔROT-1 tisti del odstopanj od
regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO), ki ga operater sistema še
ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in se odraža v
presežku oziroma primanjkljaju omrežnin ter se upošteva pri določitvi
regulativnega okvira za regulativno obdobje v višini, določeni v skladu s
prejšnjim odstavkom, v eurih;
ΔRO odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta,
določeno v skladu z določbami od 55. do 56. člena tega akta, ki ga operater
sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in
ki se odraža v presežku oziroma primanjkljaju omrežnin, pri čemer negativna
vrednost ΔRO pomeni obveznost operaterja sistema, da presežek omrežnin
nameni pokrivanju upravičenih stroškov pri določitvi omrežnin naslednjih let,
pozitivna vrednost ΔRO pa pomeni pravico operaterja sistema, da upošteva
primanjkljaj omrežnin pri določitvi omrežnin v naslednjih letih, v eurih;
ΔzRO zadržano odstopanje od regulativnega okvira za pretekla
leta je tisti del odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga
operater sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla
leta in ga v skladu s prejšnjim odstavkom ni upošteval oziroma ni bil upoštevan
v primeru določitve regulativnega okvira na podlagi 254. člena EZ-1 za
regulativno obdobje, ki sledi letu t-1, v eurih.
VIII. KAKOVOST STORITEV
59. člen
(namen in način reguliranja s kakovostjo storitev)
(1) Namen reguliranja s kakovostjo storitev pri
operaterju sistema je doseči tak nivo kakovosti storitev, da bodo prekinitve
oskrbe čim manj pogoste in čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni
standardi kakovosti storitev.
(2) Načina reguliranja s kakovostjo storitev, ki ju
agencija uporablja za posamezno dimenzijo kakovosti storitev, sta:
-
javna objava podatkov o vrednostih parametrov kakovosti storitev in
-
določitev minimalnih standardov kakovosti storitev.
60. člen
(spremljanje dimenzij kakovost storitev)
Za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev agencija spremlja
naslednje dimenzije in njihove parametre kakovosti storitev operaterja sistema:
a)
neprekinjenost oskrbe:
-
čas trajanja prekinitev delovanja sistema in
-
pogostost prekinitev delovanja sistema;
b)
komercialno kakovost:
-
povprečni čas, potreben za popravila sistema;
-
povprečni čas za obravnavanje pritožb;
-
povprečni čas za posredovanje informacij;
-
povprečni čas, potreben za priključitev na sistem;
c)
druge dimenzije kakovosti storitev, določene v splošnem aktu iz šestega
odstavka 259. člena EZ-1, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z
zemeljskim plinom.
61. člen
(monitoring kakovosti storitev)
(1) Operater sistema je agenciji dolžan posredovati vse
podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev.
(2) Nabor podatkov, postopek in način monitoringa
kakovosti, dinamika poročanja, obdelava podatkov ter postopek in način
izvajanja presoj podatkov o kakovosti storitev določi agencija v splošnem aktu
iz šestega odstavka 259. člena EZ-1, ki ureja pravila monitoringa
kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
62. člen
(referenčne vrednosti)
(1) Za parametre komercialne kakovosti iz b) točke 60.
člena tega akta agencija določi referenčne vrednosti, ki predstavljajo cilj
zagotavljanja ustrezne kakovosti storitev.
(2) Operater sistema mora zagotavljati najmanj takšen
nivo kakovosti storitev, kot je določen z referenčnimi vrednostmi, ki so
določene v Tabeli 1 Priloge 4, ki je sestavni del tega akta.
63. člen
(minimalni standardi kakovosti storitev)
(1) Minimalni standardi kakovosti storitev se izražajo s
sistemskimi standardi ali z zajamčenimi standardi kakovosti storitev.
(2) Minimalni standardi komercialne kakovosti storitev
so določeni v Tabeli 1 in Tabeli 2 Priloge 4.
(3) Sistemski standardi določajo raven kakovosti
storitev, ki jo je operater sistema dolžan zagotavljati v maksimalnem obsegu
deleža zahtev od vseh zadev za vsa prevzemno-predajna mesta skupaj.
(4) Zajamčeni standardi določajo raven kakovosti
storitev, ki jo je operater sistema dolžan zagotavljati za vsako
prevzemno-predajno mesto posebej.
64. člen
(višina in plačilo nadomestila)
(1) Če operater sistema posameznemu uporabniku sistema
krši minimalni standard kakovosti storitev v obliki zajamčenega standarda
kakovosti storitev, določenega v Tabeli 2 Priloge 4, in je kršitev nastala iz
razlogov na strani operaterja sistema, je operater sistema dolžan uporabniku
sistema na njegovo pisno zahtevo plačati nadomestilo.
(2) Osnovna vrednost višine nadomestila znaša
20 eurov.
Operater sistema je dolžan uporabniku sistema izplačati
nadomestilo v roku enega meseca od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
(3) V primeru prekoračitve roka iz prejšnjega odstavka
ima uporabnik sistema pravico do prejema nadomestila, povišanega za 100
odstotkov osnovne vrednosti. Tako povišano nadomestilo mora operater sistema
uporabniku sistema na njegovo pisno zahtevo izplačati v roku osmih dni.
(4) Če operater sistema tudi v roku iz prejšnjega
odstavka uporabniku sistema ne izplača nadomestila, je uporabnik sistema
upravičen do nadomestila v maksimalni višini, ki znaša trikratnik osnovne
višine nadomestila. V tem primeru je operater sistema dolžan nadomestilo
izplačati v roku treh dni od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
IX. ZAPRTI DISTRIBUCIJSKI SISTEMI
65. člen
(obveznosti operaterja zaprtega distribucijskega sistema)
(1) Določbe tega akta se uporabljajo tudi za operaterja
zaprtega distribucijskega sistema.
(2) Če je operater zaprtega distribucijskega sistema
pridobil izjemo na podlagi 230. člena EZ-1, v skladu s tem aktom določi
regulativni okvir in odstopanje od regulativnega okvira, vendar oboje brez
soglasja agencije.
(3) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ni
pridobil izjeme na podlagi 230. člena EZ-1, v skladu s tem aktom določi
regulativni okvir in odstopanje od regulativnega okvira s soglasjem agencije.
Priloga
1: Merila za upoštevanje rezultatov
Priloga
2: Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK)
Priloga
3: Priznana letna obrestna mera
Priloga
4: Minimalni standardi kakovosti storitev
Akt o metodologiji za določitev regulativnega
okvira operaterja sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 21/18) vsebuje naslednje prehodne in
končni določbi:
»X. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
66. člen
(prehodne določbe)
(1) Prvo regulativno obdobje po tem aktu za operaterja
distribucijskega sistema traja od 1. januarja 2019 do 31. decembra
2021.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 3. člena tega
akta za operaterja prenosnega sistema prvo regulativno obdobje po tem aktu
traja od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 in drugo regulativno
obdobje po tem aktu traja od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.
(3) Operater prenosnega sistema pri določitvi
regulativnega okvira za prvo regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do
31. decembra 2019 v skladu s 5. členom v povezavi z 58. členom tega
akta upošteva tisti del odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO),
ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira (ΔROT-1)
v višini ene tretjine. Preostali dve tretjini operater prenosnega sistema
upošteva pri določitvi regulativnega okvira za drugo regulativno obdobje, ki
traja od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.
(4) Ne glede na določbo 13. člena tega akta operater
prenosnega sistema pri določitvi regulativnega okvira za prvo in drugo
regulativno obdobje iz drugega odstavka upošteva stroške oziroma odhodke v
zvezi z uporabo platforme za dodeljevanje prenosnih zmogljivosti z dražbo kot
nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NNSDV).
(5) Ne glede na določbo drugega odstavka 20. člena tega
akta agencija za regulativno obdobje od 1. januarja 2019 do
31. decembra 2019 najkasneje v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega
akta z odločbo določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega
obdobja (Ut) operaterja prenosnega sistema.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka 41. člena tega
akta mora operater prenosnega sistema za regulativno obdobje od
1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 vložiti zahtevo za izdajo
soglasja agencije najkasneje do 31. aprila 2018.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka 41. člena tega
akta agencija za operaterja prenosnega sistema za prvo regulativno obdobje od
1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 pripravi obrazce v elektronski
obliki najkasneje v roku 15 dni od začetka veljavnosti tega akta.
67. člen
(prenehanje uporabe
predpisov)
Z dnem uveljavitve tega akta prenehata veljati Akt o
metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 77/15) in Akt o metodologiji za
določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega
plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16), ki pa se uporabljata za ugotavljanje
odstopanj od regulativnega okvira za leti 2017 in 2018.
68. člen
(uveljavitev akta)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o
metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega
plina (Uradni list RS, št. 48/21) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(regulativno obdobje od 1. januarja 2022 do 31.
decembra 2024)
(1) Ne glede na drugi odstavek 20. člena akta agencija za
regulativno obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2024 najkasneje v roku
15 dni od začetka veljavnosti tega akta z odločbo določi faktor učinkovitosti
za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut) operaterja prenosnega sistema.
(2) Ne glede na četrti in šesti odstavek 20. člena akta se
pri določitvi faktorja učinkovitosti za regulativno obdobje od 1. januarja 2022
do 31. decembra 2024 upošteva le načrtovana splošna učinkovitost gospodarstva
(USplt).
(3) Ne glede na prvi odstavek 41. člena akta mora operater
prenosnega sistema za regulativno obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra
2024 vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 30. aprila 2021.
(4) Ne glede na tretji odstavek 41. člena akta agencija za
operaterja prenosnega sistema za regulativno obdobje od 1. januarja 2022 do 31.
decembra 2024 pripravi obrazce v elektronski obliki najkasneje v 15 dneh od
dneva uveljavitve tega akta.
15. člen
(ločeno spremljanje sredstev)
(1) Kot sredstva iz prve alineje prvega odstavka novega 26.a
člena akta se štejejo tiste naložbe operaterja prenosnega sistema, ki bodo
usposobljene za uporabo od 1. januarja 2022.
(2) Kot sredstva iz druge alineje prvega odstavka novega 26.a
člena akta se štejejo tiste naložbe operaterja distribucijskega sistema, ki
bodo usposobljene za uporabo od 1. januarja 2022.
16. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za določitev regulativnih okvirov in
ugotavljanje odstopanj od regulativnih okvirov za regulativna obdobja, ki se
začnejo od 1. januarja 2022 dalje.«.